OBVESTILO KOMISIJE

SMERNICE

o izvozu in ponovnem izvozu živih tigrov, rojenih in gojenih v ujetništvu, njihovih delov in izdelkov iz njih ter trgovini z njimi znotraj EU (1)

(2023/C 135/01)

Kazalo

Osnovne informacije in utemeljitev

Ogroženost divjih tigrov in vpletenost EU v trgovino z živimi tigri, rojenimi in gojenimi v ujetništvu, njihovimi deli in izdelki iz njih

Mednarodni pravni okvir in pravni okvir EU, ki urejata trgovino s tigri, njihovimi deli in izdelki iz njih

Ukrepi v državah članicah EU

Namen in status dokumenta

Smernice o razlagi predpisov EU o izvozu in ponovnem izvozu živih tigrov, rojenih in gojenih v ujetništvu, njihovih delov in izdelkov iz njih ter o trgovini z njimi znotraj EU

Vloge za izdajo dovoljenj ali potrdil na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 338/97 (izvoz in ponovni izvoz)

Vloge za izdajo potrdil na podlagi člena 8(3) Uredbe (ES) št. 338/97 (trgovina znotraj EU)

Dodatno priporočilo, ki bi ga morale upoštevati države članice

PRILOGA

Dokazi za podkrepitev upravičenosti namenov, ki ne škodujejo ohranitvi vrste, za katero si prizadevajo zoološke ustanove z izdanim dovoljenjem ter programi gojitve in ohranitve

1. Osnovne informacije in utemeljitev

a) Ogroženost divjih tigrov in vpletenost EU v trgovino z živimi tigri, rojenimi in gojenimi v ujetništvu, njihovimi deli in izdelki iz njih

V divjini naj bi po ocenah živelo še 3 900 tigrov, njihovo preživetje pa ogrožata predvsem nezakonita trgovina in promet s tigri, njihovimi deli in izdelki iz njih (2). Skoraj vsi deli tigrov in izdelki iz njih imajo visoko vrednost, zato je nezakoniti lov na divje tigre za zadostitev povpraševanju po njihovih delih in izdelkih iz njih privedel do izginotja populacij v sicer ustreznih habitatih v Aziji (3). Najnovejša analiza zasegov tigrov po svetu v 19-letnem obdobju med letoma 2000 in 2018 kaže, da so bili v 1 142 primerih v 32 državah/ozemljih po svetu zaseženi osebki ter deli in izdelki vsaj 2 359 tigrov (4). V zadnjih letih je tudi vse več dokazov, da tigri, rojeni in gojeni v ujetništvu, postajajo predmet nezakonite trgovine (5). To otežuje prizadevanja na področju kazenskega pregona, obenem pa lahko lajša uporabo (nezakonito pridobljenih) delov tigrov in izdelkov iz njih ter spodbuja povpraševanje na trgu.

Po podatkih Konvencije CITES o zakoniti trgovini je bilo v obdobju 1975–2018 med 30 najpomembnejšimi svetovnimi izvozniki in uvozniki tigrov več držav članic EU (6). Glede na te podatke med Evropo in Azijo obstajajo trgovinske poti, po katerih se tigri (ponovno) izvažajo v države, ki imajo zmogljivosti za gojitev tigrov in so domnevno vpletene v nezakonito trgovino z njimi. Podatki Konvencije CITES o trgovini za obdobje 2013–2018 kažejo, da se živi tigri, rojeni in gojeni v ujetništvu, njihovi deli in izdelki iz njih zakonito (ponovno) izvažajo v komercialne namene, med drugim v azijske države.

Medtem ko večina držav članic EU gojitev in zadrževanje tigrov v ujetništvu dovoljuje samo živalskim vrtovom z izdanim dovoljenjem ali oskrbovalnim centrom (7), več držav EU dovoljuje posedovanje in gojitev tigrov v zasebnih prostorih (8) ali cirkusih in v okviru potujočih razstav (9). Štiri države članice EU trenutno dovoljujejo uporabo tigrov v cirkusih in omogočajo zasebnim lastnikom, da pridobijo dovoljenja za posedovanje tigrov v zasebnih prostorih (10). Neusklajenost pravil med državami članicami EU glede posedovanja in gojitve tigrov v ujetništvu pomeni priložnost za nezakonito trgovino (11).

V letu 2018 je država članica EU razkrila dokaze o organiziranih kriminalnih združbah, med njimi zasebnih gojiteljih, posrednikih in trgovcih, ki so bili vpleteni v gojitev tigrov v ujetništvu za njihov nezakonit izvoz v Azijo (12). V zadnjih letih so bili zbrani tudi dokazi o trgovcih, vpletenih v prodajo tigrov, rojenih in gojenih v ujetništvu, iz objektov za ujetništvo v EU in v prenos takih osebkov po vsej EU. Podatki orodja EU-TWIX o zasegih v obdobju 2013–2018 (13) na primer kažejo, da se živi tigri, rojeni in gojeni v ujetništvu, njihovi deli in izdelki iz njih še naprej zasegajo znotraj EU in ob (ponovnem) izvozu. Obenem je leta 2019 cirkuška družina prek več držav EU prepeljala deset tigrov, ki so bili domnevno namenjeni v živalski vrt v tretji državi. Preverjanje je pokazalo, da na zadevnem območju ni deloval noben živalski vrt, prejemnik pošiljke pa je bilo podjetje za uvoz mesa in alkohola, registrirano v tretji državi (14).

b) Mednarodni pravni okvir in pravni okvir EU, ki urejata trgovino s tigri, njihovimi deli in izdelki iz njih

Tigri (Panthera tigris) so vključeni v Dodatek I Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES). Po veljavnih pravilih CITES je mednarodna trgovina z divjimi tigri, njihovimi deli in izdelki iz njih za komercialne namene prepovedana, pri čemer veljajo strogo omejene izjeme. Trgovina z živimi tigri, rojenimi in gojenimi v ujetništvu, njihovimi deli in izdelki iz njih je dovoljena pod pogoji, ki veljajo za vrste iz Dodatka II (člen VII(4) in (5) CITES (15)).

Pogodbenice Konvencije CITES so leta 2002 prvič sprejele resolucijo Konference št. 12.5 (Rev. CoP18) (16) o ohranitvi tigrov in drugih vrst azijskih velikih mačk iz Dodatka I ter trgovini z njimi. Z resolucijo Konference št. 12.5 so bile pogodbenice in nepogodbenice, v katerih so objekti za zadrževanje tigrov in drugih vrst azijskih velikih mačk v ujetništvu, pozvane, naj zagotovijo uvedbo in dosledno izvajanje ustreznih praks upravljanja in nadzora, med drugim za odstranitev azijskih velikih mačk, ki poginejo v ujetništvu, da ne bi njihovi deli ali izdelki iz njih iz takih objektov ali prek njih postali predmet nezakonite trgovine. V resoluciji Konference št. 12.5 so bile vse pogodbenice, na območju katerih je vzpostavljen zakonit domači trg za osebke tigrov in drugih vrst azijskih velikih mačk, ki prispeva k divjemu lovu ali nezakoniti trgovini, pozvane, naj sprejmejo vse potrebne zakonodajne, regulativne in izvršilne ukrepe za zaprtje nacionalnih trgov za komercialno trgovino s tigri in drugimi vrstami azijskih velikih mačk.

Na 14. zasedanju Konference pogodbenic CITES (CoO14) leta 2007 so pogodbenice Konvencije sprejele tudi Sklep št. 14.69 (17). Ta sklep pogodbenicam, zlasti tistim na območju velikih azijskih mačk iz Dodatka I z obsežnimi postopki za gojitev tigrov v komercialnem obsegu, nalaga, naj uvedejo ukrepe za omejitev populacije v ujetništvu na raven, ki podpira zgolj ohranitev divjih tigrov. V Sklepu št. 14.69 je še navedeno, da se tigri ne bi smeli gojiti za trgovino z njihovimi deli in izdelki iz njih (18). Na 17. zasedanju Konference pogodbenic CITES (CoO17) leta 2016 so pogodbenice Konvencije sprejele tudi Sklep št. 17.226 (19). V skladu s tem sklepom morajo vse pogodbenice, na ozemlju katerih so objekti, v katerih se azijske velike mačke zadržujejo v ujetništvu: (a) revidirati nacionalne prakse upravljanja in nadzora, ki veljajo za take objekte, in zagotoviti, da te prakse upravljanja in nadzora ustrezno preprečujejo, da bi osebki azijskih velikih mačk iz takih objektov ali prek njih postali predmet nezakonite trgovine; (b) zagotoviti dosledno izvajanje vseh praks upravljanja in nadzora, uvedenih za reguliranje dejavnosti objektov, v katerih se azijske velike mačke zadržujejo v ujetništvu, tudi glede odstranitve osebkov azijskih velikih mačk, ki v ujetništvu poginejo, in (c) poročati sekretariatu o napredku pri izvajanju tega sklepa.

Konvencija CITES se v EU izvaja z Uredbo Sveta (ES) št. 338/97 (20) (osnovna uredba) in povezano Uredbo Komisije (ES) št. 865/2006 (21) (v nadaljnjem besedilu skupaj: uredbi EU o trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami). Od leta 1997 so tigri uvrščeni na seznam v Prilogi A k osnovni uredbi, ki na splošno prepoveduje uporabo vrst v komercialne namene (22).

V skladu s členom 7(1) osnovne uredbe za vrste iz Priloge A, rojene in gojene v ujetništvu, veljajo pravila o izvozu in ponovnem izvozu iz EU, ki se uporabljajo za vrste iz Priloge B. Poleg tega se na podlagi člena 5(4) Uredbe nekatere določbe, ki se uporabljajo za vrste iz Priloge A, uporabljajo tudi za vrste iz Priloge B, s tem pa tudi za osebke vrst iz Priloge A, rojene in gojene v ujetništvu. To velja zlasti za člen 5(2), točka (d), osnovne uredbe, ki določa, da se morajo upravni organi držav članic pri presoji vlog za izvoz in ponovni izvoz osebkov vrst s seznama v Prilogi A iz EU „po posvetovanju s pristojnim strokovnim organom prepriča[ti], da ni drugih dejavnikov, povezanih z ohranitvijo vrste, ki bi preprečevali izdajo izvoznega dovoljenja“ (poudarek dodan).

Komercialna trgovina znotraj EU z osebki iz Priloge A je načelno prepovedana s členom 8(1) Uredbe (ES) št. 338/97. V skladu s členom 8(3) te uredbe lahko organi držav članic za vsak primer posebej odobrijo izjeme za te prepovedi, če so izpolnjeni določeni pogoji, navedeni v pododstavkih (a) do (h) in v Uredbi Komisije (ES) št. 865/2006.

Opozoriti je treba, da uporaba izraza „lahko“ v členu 8(3) Uredbe (ES) št. 338/97 pomeni, da države članice niso dolžne izdati potrdila za trgovino znotraj EU, tudi če so navedeni pogoji izpolnjeni, razen če pravo EU določa drugače. Povedano drugače, člena 8(3) ni mogoče razumeti, kot da vložniku podeljuje pravico do pridobitve potrdila o trgovini znotraj EU (23). Države članice lahko zavrnejo izdajo potrdila, če je to ustrezno za zaščito vrste ali zagotovitev njene ohranitve in če zavrnitev ne presega tega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja.

c) Ukrepi v državah članicah EU

Nekatere države članice EU so kot previdnostni ukrep uvedle strožje nacionalne ukrepe glede trgovine s tigri, rojenimi in gojenimi v ujetništvu, njihovimi deli in izdelki iz njih ter pravila glede posedovanja takih živali. Med temi strožjimi pravili je začasna prekinitev (ponovnega) izvoza živih tigrov, rojenih in gojenih v ujetništvu, njihovih delov in izdelkov iz njih v tretje države za komercialne namene. Izjeme od teh strožjih pravil veljajo samo za namene gojitve v živalskih vrtovih z izdanim dovoljenjem in/ali za ohranitev vrste. Med temi ukrepi je tudi začasna prekinitev izdajanja potrdil o trgovini znotraj EU za žive tigre, rojene in gojene v ujetništvu, njihove dele in izdelke iz njih, razen v določenih okoliščinah, na primer za namene gojitve, raziskav in izobraževanja v živalskih vrtovih z izdanim dovoljenjem. Ob izdaji potrdil se lahko izdajo samo potrdila za posamezne posle. Med ostalimi ukrepi so zaostritev nacionalne zakonodaje glede prenosa in posedovanja živih tigrov, rojenih in gojenih v ujetništvu, ter njihove uporabe za namene zabave. Poleg ukrepov, ki že veljajo v nekaterih državah članicah EU, namerava več drugih držav EU zaostriti nacionalno zakonodajo glede posedovanja tigrov v zasebnih prostorih ali cirkusih.

Zaradi različnih vzpostavljenih ukrepov se zelo razlikujejo tudi prakse v EU. Zato so potrebne smernice za zagotovitev, da vse države članice EU uporabljajo podoben pristop za izvoz in ponovni izvoz živih tigrov, rojenih in gojenih v ujetništvu, njihovih delov in izdelkov iz njih ter za trgovino z njimi znotraj EU, tj. pristop, ki je skladen z Uredbo (ES) št. 338/97 in previdnostnim načelom.

2. Namen in status dokumenta

Za obveščanje držav članic o načinih za zagotovitev celovitega in učinkovitega izvajanja uredb EU o trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami v zvezi z nekaterimi vprašanji se uporabljajo smernice. Smernice za posamezne vrste se sprejmejo samo v zelo posebnih okoliščinah in samo, kadar je treba obravnavati določeno vprašanje, na primer kadar obstaja precejšnja zaskrbljenost glede ohranitve vrste. Kot je prikazano v oddelku 1, obstaja tveganje, da živi tigri ter deli osebkov, rojenih in gojenih v ujetništvu, in izdelki iz njih postanejo predmet nezakonite trgovine, kar spodbuja dobavno verigo za potrošniške trge in krepi povpraševanje končnih uporabnikov. Za preprečitev teh posledic, ki škodujejo ohranitvi vrste, je za trgovino z živimi tigri, rojenimi in gojenimi v ujetništvu, njihovimi deli in izdelki iz njih s tretjimi državami in tudi znotraj EU treba uporabiti strogo razlago zadevnih uredb.

Namen tega obvestila je zagotoviti smernice pristojnim organom držav članic EU o razlagi uredb EU o trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami glede na trenutno ohranitveno stanje te vrste in druge informacije, ki so pomembne za ta namen, za zagotovitev, da vse države članice EU za izvoz in ponovni izvoz živih tigrov, rojenih in gojenih v ujetništvu, njihovih delov in izdelkov iz njih ter trgovino z njimi znotraj EU uporabljajo pristop, ki je skladen z Uredbo (ES) št. 338/97 in previdnostnim načelom.

Regulativni okvir EU o trgovini s prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami je treba razlagati glede na njegovo besedilo in cilje, previdnostno načelo ter ob ustreznem upoštevanju najnovejših informacij o ohranitvenem stanju obravnavane vrste in drugih ustreznih informacij, na primer znakov o nadaljevanju ali povečanju nezakonite trgovine.

Te smernice je pripravila Evropska komisija, njihov osnutek pa je v pisnem posvetovanju, ki je potekalo leta 2022, podprla skupina strokovnjakov iz pristojnih upravnih organov CITES, s tem pa so ga podprli tudi pristojni organi držav članic.

Namen teh smernic je pomagati nacionalnim organom pri uporabi Uredbe (ES) št. 338/97 in Uredbe (ES) št. 865/2006. Smernice niso pravno zavezujoče; njihov edini cilj je zagotoviti informacije o nekaterih vidikih uredb o trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ter o ukrepih, ki se štejejo za dobro prakso. Smernice ne nadomeščajo, dopolnjujejo ali spreminjajo določb prava EU, ki se uporablja. Prav tako se ta dokument ne bi smel obravnavati ločeno, temveč ga je treba uporabljati v povezavi z zakonodajo in ne kot samostojno referenco. Za uradno razlago prava EU je pristojno samo Sodišče Evropske unije.

Komisija bo ta dokument objavila na svojem spletišču, objavijo pa ga lahko tudi države članice EU.

3. Smernice o razlagi predpisov EU o izvozu in ponovnem izvozu živih tigrov, rojenih in gojenih v ujetništvu, njihovih delov in izdelkov iz njih ter o trgovini z njimi znotraj EU

Pravne akte EU je treba razlagati v skladu z njihovim besedilom in cilji. Člen 1 Uredbe (ES) št. 338/97 določa, da je cilj Uredbe „varovati prosto živeče živalske in rastlinske vrste ter zagotoviti njihovo ohranitev, tako da se […] zakonsko uredi trgovina z njimi“. Zato je treba določbe Uredbe razlagati v skladu z navedenim ciljem.

Poleg tega člen 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da mora okoljska politika Unije temeljiti na previdnostnem načelu. To pomeni, da kadar obstaja tveganje, da bo nek ukrep ali politika povzročila resno ali nepopravljivo škodo javnosti ali okolju, nepopolna znanstvena gotovost ne bi smela biti razlog za odlaganje stroškovno učinkovitih ukrepov za preprečitev take škode. Namen tega načela je zagotoviti višjo raven varstva okolja s preventivnim odločanjem v primeru takih tveganj.

V skladu s stalno sodno prakso Sodišča Evropske unije se previdnostno načelo med drugim uporablja pri razlagi in uporabi pravnega reda EU na področju okolja ter s tem tudi pri razlagi in uporabi Uredbe (ES) št. 338/97 in Uredbe (ES) št. 865/2006. Države članice EU bi morale previdnostno načelo uporabljati pri izvajanju diskrecijske pravice v skladu z Uredbo (ES) št. 338/97 (24).

a) Vloge za izdajo dovoljenj ali potrdil na podlagi člena 5 Uredbe (ES) št. 338/97 (izvoz in ponovni izvoz)

Države članice EU bi morale v okoliščinah, opisanih v oddelku 1, točka (a), tega dokumenta, v skladu s previdnostnim načelom in če ne bodo predloženi trdni znanstveni dokazi o nasprotnem, upoštevati, da obstajajo resni dejavniki v zvezi z ohranitvijo tigrov, ki preprečujejo izdajo izvoznih dovoljenj in potrdil o ponovnem izvozu.

Države članice EU zato načeloma ne bi smele izdati izvoznih dovoljenj ali potrdil o ponovnem izvozu za žive tigre, rojene in gojene v ujetništvu, njihove dele ali izdelke iz njih, razen če se upravni organ prepriča, da bo dovoljenje ali potrdilo uporabljeno za namene, ki ne škodujejo ohranitvi vrste, natančneje v naslednjih primerih:

(i)	živi tigri, rojeni in gojeni v ujetništvu, so namenjeni v zoološke ustanove z izdanim dovoljenjem (25) in/ali za izmenjavo med živalskimi vrtovi z izdanim dovoljenjem v okviru programov zooloških ustanov (26) za gojitev ali ohranitev in ne predvsem za komercialne namene;

(ii)

živi tigri, rojeni in gojeni v ujetništvu, se za namene oskrbe prenesejo v uradno registrirane rezervate/oskrbovalne centre v tretjih državah, če v Evropski uniji ni na voljo primernega rezervata/oskrbovalnega centra ali zoološke ustanove, pod pogojem, da so živali nastanjene v ogradah, primernih za to vrsto. Pred izdajo izvoznega dovoljenja ali potrdila o ponovnem izvozu bi morale države članice prejeti potrditev upravnega organa CITES namembne države, da je sprejemni rezervat/oskrbovalni center uradno registriran rezervat/oskrbovalni center, ki nima znanih povezav z nezakonitimi dejavnostmi in nezakonito trgovino. Pri odločanju o izdaji dovoljenja ali potrdila o ponovnem izvozu bi moral upravni organ upoštevati tveganje posameznih držav, povezano z nezakonito trgovino z živimi tigri, njihovimi deli in izdelki iz njih. Kjer je ustrezno, bi bilo treba oceniti še druge razpoložljive možnosti, kot so navedene v smernicah, priloženih Resoluciji CITES št. 17.8 o odstranitvi osebkov vrst s seznama Konvencije CITES, s katerimi se je nezakonito trgovalo in so bili zaseženi;

(iii)

živi tigri, rojeni in gojeni v ujetništvu, njihovi deli in izdelki iz njih so del upravičenega raziskovalnega projekta, ki vključuje znanstvene ali (bio)medicinske raziskave, kadar so osebki namenjeni napredovanju znanosti ali za nujne biomedicinske namene in kadar se dokaže, da je ta vrsta edina primerna;

(iv)	osebki bodo uporabljeni za namene kazenskega pregona ali sodne postopke;

(v)

deli tigrov, rojenih in gojenih v ujetništvu, in izdelki iz njih se prenesejo, pri čemer:

—	je osebek del dejanske izmenjave kulturnih ali umetniških del med uglednimi ustanovami (npr. muzeji) ali

—	se je upravni organ zadevne države članice prepričal, da je osebek priznano umetniško delo in da njegova vrednost zagotavlja, da se ne bo uporabil za druge namene, ali

—	je osebek družinska dediščina, ki se prenaša zaradi selitve družine ali pa je del zapuščine in ne bo prodan.

V primeru dvomov ali znanstvene negotovosti ter ob upoštevanju previdnostnega načela in ciljev zakonodaje lahko države članice vselej uporabijo svojo diskrecijsko pravico in zavrnejo izdajo dovoljenja.

b) Vloge za izdajo potrdil na podlagi člena 8(3) Uredbe (ES) št. 338/97 (trgovina znotraj EU)

Kot je pojasnjeno v oddelku 1, točka (b), lahko države članice zavrnejo izdajo potrdila, če je to ustrezno za zaščito vrste ali zagotovitev njene ohranitve in če zavrnitev ne presega tega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja. Tako je v primerih, ko je posel nezdružljiv in neskladen z besedilom in cilji Uredbe (ES) št. 338/97.

Zaradi okoliščin, opisanih v prvem oddelku tega dokumenta, države članice načeloma ne bi smele uporabiti izjeme iz člena 8(3), točka (d), Uredbe (ES) št. 338/97 za izdajo potrdila o trgovini znotraj EU z živimi tigri, rojenimi in gojenimi v ujetništvu, njihovimi deli in izdelki iz njih. Države članice lahko izdajo potrdil med drugim na podlagi izjem, navedenih v členu 8(3), točke (e), (f) in (g), Uredbe (ES) št. 338/97, obravnavajo samo za naslednje namene, ki ne škodujejo ohranitvi vrste:

(vi)	živi tigri, rojeni in gojeni v ujetništvu, so namenjeni v zoološke ustanove z izdanim dovoljenjem (27) in/ali za izmenjavo med živalskimi vrtovi z izdanim dovoljenjem v okviru programov zooloških ustanov za gojitev ali ohranitev in ne predvsem v komercialne namene;

(vii)

živi tigri, rojeni in gojeni v ujetništvu, se za namene oskrbe prenesejo v uradno registriran objekt (28), pod pogojem, da so živali nastanjene v ogradah, primernih za to vrsto, in se ne uporabljajo za nadaljnjo gojitev. Pred izdajo potrdila bi morale države članice prejeti potrditev upravnega organa CITES namembne države članice, da je objekt, ki bo osebek sprejel, uradno registriran ter nima znanih povezav z nezakonitimi dejavnostmi in nezakonito trgovino;

(viii)

(ix)	osebki bodo uporabljeni za namene kazenskega pregona ali sodne postopke;

(x)

deli tigrov, rojenih in gojenih v ujetništvu, in izdelki iz njih se prenesejo, pri čemer:

—	je osebek del dejanske izmenjave kulturnih ali umetniških del med uglednimi ustanovami (npr. muzeji) ali

—	se je upravni organ zadevne države članice prepričal, da je osebek priznano umetniško delo in da njegova vrednost zagotavlja, da se ne bo uporabil za druge namene, ali

—	je osebek namenjen raziskovanju ali izobraževanju, katerega cilj je varstvo ali ohranitev vrste.

Kadar določbe v okviru nacionalnega prava države članice EU njenim organom ne dovoljujejo, da izvajajo diskrecijsko pravico, ki jo zagotavlja člen 8(3) Uredbe (ES) št. 338/97, in zavrnejo vloge za izdajo potrdil za komercialno trgovino znotraj EU z živimi tigri, rojenimi in gojenimi v ujetništvu, njihovimi deli in izdelki iz njih, kadar so izpolnjeni pogoji iz člena 8(3) Uredbe (ES) št. 338/97 in kadar se z osebki v nekomercialne namene trguje znotraj EU, bi moral upravni organ CITES države članice uporabiti pristop na podlagi tveganja in zagotoviti, da se vloge za izdajo potrdil za trgovino znotraj EU obravnavajo čim skrbneje.

S členom 66 Uredbe Komisije (ES) št. 865/2006 se zahteva, da se pred izdajo potrdila za trgovino znotraj EU živi osebek posamično označi. Kot glavna tehnika za označevanje živih tigrov se priporoča mikročip. Države članice bi morale razmisliti o uporabi kombinacije dveh različnih tehnik prepoznavanja ali označevanja, vključno z individualnim določanjem profila DNK, če je primerno. Potrdilo bi moralo vsebovati dovolj podroben opis živega osebka in/ali ustreznih delov in izdelkov za zagotovitev, da se lahko uporabi samo za specifični osebek in ga ni mogoče zlorabiti za druge osebke.

Potrdila za trgovino znotraj EU bi se morala izdati samo za posamezni posel (tako da se dovoli samo en posel), s čimer se zagotovi, da je potrdilo veljavno samo za imetnika, navedenega v polju 1 potrdila. To priporočilo temelji na členu 11(3), drugi pododstavek, Uredbe (ES) št. 865/2006, ki državam članicam dovoljuje „izdajo potrdil o določenih poslih prenosa tudi, kadar se šteje, da obstajajo drugi dejavniki, opisani v oddelku 1, točka (a), tega dokumenta in povezani z ohranitvijo vrst, ki preprečujejo izdajo potrdila za določene osebke“.

c) Dodatno priporočilo, ki bi ga morale upoštevati države članice

Priporoča se, da upravni organi CITES držav članic zbirajo in vodijo evidence o številu tigrov, ki se zadržujejo v vseh objektih za ujetništvo v državi, vključno z zoološkimi ustanovami z izdanim dovoljenjem, rezervati/oskrbovalnimi centri, cirkusi in potujočimi razstavami, ter kjer je to ustrezno, drugimi zasebnimi prostori. Vse objekte bi bilo treba pozvati, naj zagotovijo podrobnosti o morebitnih spremembah svojih evidenc, da imajo organi na voljo najnovejše informacije. Za izvedbo tega ukrepa bi morale države članice EU voditi stalne evidence vseh objektov, ki posedujejo tigre, v njihovi državi in za dobre prakse pri vzpostavitvi takih evidenc sodelovati z ustreznimi organizacijami, kot je Evropska zveza živalskih vrtov in akvarijev. Upravni organi bi morali te podatke dati na voljo vsem ustreznim organom.

(1) „Tigri, rojeni in gojeni v ujetništvu“, v tem dokumentu pomenijo tigre, ki izpolnjujejo merila iz člena 54 Uredbe (ES) št. 865/2006.

(2) Goodrich, J., Lynam, A., Miquelle, D., Wibisono, H., Kawanishi, K., Pattanavibool, A., Htun, S., Tempa, T., Karki, J., Jhala, Y., in Karanth, U. (2015). Panthera tigris. Rdeči seznam ogroženih vrst Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) za leto 2015: e.T15955A50659951.

(3) Goodrich, J., Lynam, A., Miquelle, D., Wibisono, H., Kawanishi, K., Pattanavibool, A., Htun, S., Tempa, T., Karki, J., Jhala, Y., in Karanth, U. (2015). Panthera tigris. Rdeči seznam ogroženih vrst Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) za leto 2015: e.T15955A50659951.

(4) Wong, R., in Krishnasamy, K. (2019). Skin and Bones Unresolved: An Analysis of Tiger Seizures from 2000-2018 (Nerešeni primeri kož in kosti: analiza zasegov tigrov v obdobju 2000–2018). Regionalni urad organizacije TRAFFIC za jugovzhodno Azijo. Petaling Jaya, Selangor, Malezija.

(5) Predvsem na Tajskem in v Vietnamu, pa tudi v Laosu, Maleziji in Kambodži. Glej: Wong, R., in Krishnasamy, K. (2019). Skin and Bones Unresolved: An Analysis of Tiger Seizures from 2000-2018 (Nerešeni primeri kož in kosti: analiza zasegov tigrov v obdobju 2000–2018). Regionalni urad organizacije TRAFFIC za jugovzhodno Azijo. Petaling Jaya, Selangor, Malezija, str. 1, 2, 13, 21, 28, 36 in 37.

(6) Podatkovna zbirka konvencije CITES o trgovini. Na voljo na https://trade.cites.org/

(7) Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Danska, Finska, Grčija, Madžarska, Irska, Latvija, Malta, Nizozemska, Portugalska, Romunija in Švedska dovoljujejo posedovanje in gojitev tigrov samo v zakonitih živalskih vrtovih z izdanim dovoljenjem.

(8) Hrvaška, Estonija, Luksemburg, Slovaška in Slovenija dovoljujejo posedovanje in/ali gojitev tigrov v zasebnih prostorih.

(9) Italija, Litva in Poljska dovoljujejo posedovanje in gojitev tigrov v cirkusih in v okviru potujočih razstav.

(10) Češka, Francija, Nemčija in Španija dovoljujejo posedovanje in gojitev tigrov v zasebnih prostorih in cirkusih.

(11) Musing, L. (2020) Falling through the system: The role of the European Union captive tiger population in the trade in tigers (Izpadli iz sistema: vloga populacije tigrov v ujetništvu v Evropski uniji pri trgovini s tigri). Poročilo organizacij TRAFFIC in WWF. Cambridge, Združeno kraljestvo.

(12) SC70. (2018 a). Nezakonita trgovina s tigri na Češkem. Inf. dok. 24. 70. zasedanje Stalnega odbora CITES v Rosa Hutorju, Soči (Ruska federacija), 1.–5. oktobra 2018.

(13) EU-TWIX je orodje, ki omogoča izmenjavo informacij o nezakoniti trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami. Gre za centralizirano zbirko podatkov o zasegih in prekrških, ki jih sporočajo vse države članice EU. Glej https://www.eu-twix.org

(14) https://tvn24.pl/magazyn-tvn24/bulion-z-kosci-jak-tygrysy-ida-na-czesci,243,4203

(15) Na voljo na https://cites.org/eng/disc/text.php#VII

(16) Na voljo na https://www.cites.org/sites/default/files/document/E-Res-12-05-R18.pdf

(17) Na voljo na https://cites.org/eng/taxonomy/term/42069

(18) V skladu z Obvestilom CITES št. 2008/059 glede dejavnosti gojitve tigrov in zadev v zvezi s Sklepom št. 14.69 so bile pogodbenice pozvane, naj pri ugotavljanju, ali se Sklep št. 14.69 uporablja za določeno pogodbenico, upoštevajo smernice, ki jih je izdal sekretariat CITES. To je vključevalo smernico, da se „trgovina po mnenju sekretariata za namene tega sklepa lahko nanaša na domačo in tudi mednarodno trgovino“. Glej Prilogo z naslovom „Zadeve v zvezi s Sklepom št. 14.69“ k Obvestilu št. 2008/059 sekretariata CITES z naslovom „Dejavnost gojitve tigrov“: https://cites.org/sites/default/files/notif/E059.pdf

(19) Na voljo na https://cites.org/eng/taxonomy/term/42047

(20) Na voljo na https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=celex:31997R0338

(21) Na voljo na https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX:32006R0865

(22) V skladu s členom 8(1) je osebke vrst s seznama v Prilogi A prepovedano kupovati, ponujati v odkup, jih pridobivati v komercialne namene, javno prikazovati v komercialne namene, uporabljati za komercialno korist ter jih prodajati, posedovati za prodajo, ponujati za prodajo ali prevažati za prodajo.

(23) Glej točko 34 sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi C-510/99: „Z navedeno določbo so dovoljene izjeme od prepovedi, ki jo določa, vendar uporaba teh izjem ni obvezna“.

(24) Več o uporabi previdnostnega načela je navedeno v Sporočilu Komisije o previdnostnem načelu z dne 2. februarja 2000 (COM(2000) 1) – https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A52000DC0001

(25) V EU mora biti živalski vrt z izdanim dovoljenjem registriran v skladu z Direktivo Sveta 1999/22/ES, t. i. direktivo EU o živalskih vrtovih. V primeru tretjih držav mora biti živalski vrt z izdanim dovoljenjem del priznanega programa gojitve. Glej tudi Prilogo.

(26) Med ustreznimi primeri so evropski program za ogrožene vrste (EEP), ameriški načrt za preživetje vrst (SSP), avstralazijski program za upravljanje vrst (ASMP) ali načrti za globalno upravljanje vrst (GSMP). Za dodatne informacije glej Prilogo I.

(27) V EU mora biti živalski vrt z izdanim dovoljenjem registriran v skladu z Direktivo Sveta 1999/22/ES, t. i. direktivo EU o živalskih vrtovih.

(28) Uradno registrirani objekti za namene oskrbe so med drugim oskrbovalni centri, rezervati in zoološke ustanove.