29.3.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 114/12

Objava vloge za spremembo specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju v skladu s členom 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta

(2023/C 114/08)

V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo v dveh mesecih od datuma te objave.

VLOGA ZA SPREMEMBO SPECIFIKACIJE PROIZVODA

„Balaton / Balatoni“

PDO-HU-A1507-AM04

Datum vloge: 18. januar 2018

1.   Predpisi, ki se uporabljajo za spremembo

Člen 105 Uredbe (EU) št. 1308/2013 – sprememba, ki ni manjša

2.   Opis spremembe in razlogi zanjo

2.1.   Prerazvrstitev v zaščiteno geografsko označbo

V primerjavi z ZOP so elementi vinorodnega prostora manj izraziti pri kakovosti vin „Balaton / Balatoni“, pridelanih iz grozdja, ki izvira z razmejenih geografskih območij vinorodne regije Blatnega jezera. Pri vinih „Balaton“ je povezava z geografskim območjem predvsem posledica splošnega značaja regije Blatnega jezera kot skladne celote z vidika zgodovinskih korenin, turizma, naravnega okolja, gospodarstva in varstva narave. Regija Blatnega jezera izstopa predvsem po svojem slovesu, ki ga dokazujejo festivali vin in trgatve ali vinski tedni, ki jih vsako leto organizirajo za domače in tuje obiskovalce v različnih krajih na območju Blatnega jezera (kot so vinski festival Borbarangolás (vinska tura) v regiji Badacsony, Zánkai rojenapok (vinski dnevi v Zánki), Bdacsonyi Borhét (teden vina v regiji Badacsony) in Balatonfüredi Borhetek (tedni vina v Balatonfüredu)). Zato menimo, da je posebna kakovost vin „Balaton“ povezana predvsem z geografskim poreklom in slovesom vinske regije Blatnega jezera. Zato smo se odločili spremeniti specifikacijo proizvoda za vina „Balaton“ („Balatoni“) iz ZOP v ZGO. V skladu s tem se bo v pravilih za označbe uporabljal tradicionalni izraz „tájbor“ (deželno vino).

Prerazvrstitev je utemeljena tudi z velikostjo in večplastnostjo regije, saj je ozemlje zelo raznoliko z vidika naravnih in človeških dejavnikov. Poleg tega imajo vina „Balaton“ sloves, ki se pričakuje od ZGO, kot je jasno razvidno iz zgoraj opisanega vinskega turizma. Ta sloves je posebej povezan z geografskim območjem, vino „Balaton“ pa je dobro znano ime po vsej Madžarski, pa tudi v drugih državah članicah.

Zadevne postavke specifikacije proizvoda (in enotnega dokumenta):

I.

Vrsta geografske označbe (postavka enotnega dokumenta 2. Vrsta geografske označbe);

VII.

Povezava z geografskim območjem (postavka enotnega dokumenta 8. Opis povezave);

VIII.

Dodatni pogoji (postavka enotnega dokumenta 9. Bistveni dodatni pogoji).

2.2.   Sprememba analitskih in organoleptičnih lastnosti

Pri najnižji vsebnosti sladkorja v grozdju je zmanjšanje parametra z 9 vol. % na 8 vol. % podprto s povečanjem povpraševanja po vinih z manjšim deležem alkohola in prednostjo zgodnejše trgatve, doseženo s spremembo. (Zmanjšanje najmanjšega deleža potencialnega alkohola (vsebnost sladkorja) v grozdju ne povzroči spremembe najmanjšega deleža alkohola v vinih, proizvedenih iz njega. Najmanjši delež alkohola v vinih bo ostal pri 9 vol. %.) Poleg povpraševanja so vina z manjšim deležem alkohola, ki se lahko dajo v promet prej, dodatna ponudba, ki lahko tudi poveča konkurenčnost. Pri organoleptičnih lastnostih belega vina je bila v povezavi z analitskimi parametri pojasnjena sprememba v stavku, ki se nanaša na barvni odtenek.

Zadevne postavke specifikacije proizvoda (in enotnega dokumenta):

II.

Opis vina (postavka enotnega dokumenta 4. Opis vina);

III.

Posebni enološki postopki (postavka enotnega dokumenta 5. Enološki postopki).

2.3.   Povečanje največjega donosa

Madžarska pravila o uporabi ZGO omogočajo, da se največji donos za novo vino na vinskih drožeh določi na 120 hl/ha namesto 100 hl/ha. Ustrezno je prilagojen tudi donos grozdja v kilogramih. Glede na povečano povpraševanje je povečanje ponudbe način povečanja količin, da se izboljša konkurenčnost.

Zadevne postavke specifikacije proizvoda (in enotnega dokumenta):

V.

Največji donosi (postavka enotnega dokumenta 5.2. Največji donosi).

2.4.   Razširitev nabora dovoljenih sort vinske trte

Uporaba ZGO omogoča vključitev medvrstnih sort med dovoljene sorte vinske trte. Naš cilj pri tem je upravičen tudi zaradi pričakovanega povečanja postopkov ekološke pridelave grozdja. S to spremembo želimo torej razširiti nabor dovoljenih sort na nekatere medvrstne sorte. Med njimi so tradicionalne in novo vzgojene sorte ter mednarodne sorte, ki se v zadnjih 20 letih vse bolj gojijo. Vključene sorte vinske trte so: bianca, korai piros veltelíni, piros veltelíni, pölöskei muskotály, viktória gyöngye, viognier, zalagyöngye, zöld szagos, alibernet, alicante bouschet, bíborkadarka, blauer führburgunder, csókaszőlő, domina, dornfelder, hanburgi muskotály, menoire, nero, rubintos, sagrantino, tannat in turán.

Zadevne postavke specifikacije proizvoda (in enotnega dokumenta):

VI.

Dovoljene sorte vinske trte (postavka enotnega dokumenta 7. Glavne sorte vinske trte).

2.5.   Poreklo grozdja, ki se lahko uporabi za proizvodnjo proizvoda

V skladu s pravili Skupnosti o ZGO mora vsaj 85 % grozdja, uporabljenega za proizvodnjo proizvoda, izvirati z geografskega območja. Da bi zaščitili sloves in kakovost vin „Balaton“, smo se odločili, da bo še naprej 100 % grozdja prihajalo z razmejenega območja.

Zadevne postavke specifikacije proizvoda (in enotnega dokumenta):

IV.

Razmejeno območja (postavka enotnega dokumenta 6. Razmejeno geografsko območje).

2.6.   Razširitev razmejenega območja

Te občine so sestavni del proizvodnega območja, na katerem vinogradniki že stoletja pridelujejo grozdje v istih ekološkimi razmerah in po istih tradicijah ter iz njega pridelujejo vino. (Občine se nahajajo v isti upravni enoti (županiji) kot občine na razmejenem območju).

Nove občine: Balatonszárszó, Csapi, Nagytilaj, Teleki, Tótszentmárton, Balatonszentgyörgy, Balatonújlak, Kapoly, Kékkút, Mernye, Nagyszakácsi, Nikla, Pusztakovácsi, Siójut, Tab, Tapsony in Táska.

(Med temi občinami občina Tótszentmárton ne leži neposredno ob Blatnem jezeru, temveč v vinski regiji Zala, ki meji na nekatere občine, vključene v razmejena območja proizvodnje z označbo „Balaton“, kot je Becsehely. Ker ta občina meji na razmejeno območje, so njene podnebne in ekološke značilnosti zelo podobne značilnostim razmejenega območja proizvodnje.)

Zadevne postavke specifikacije proizvoda (in enotnega dokumenta):

IV.

Razmejeno območja (postavka enotnega dokumenta 6. Razmejeno geografsko območje).

2.7.   Vključitev kategorije proizvodov gaziranega biser vina

V vinogradniških podregijah vinske regije Blatnega jezera poleg penečega vina z ZGO „Balaton / Balatoni“ vse več vinskih kleti proizvaja gazirana biser vina, ki so v javnosti vse bolj priljubljena. Pojavila se je zahteva po tem, da bi se ti proizvodi tržili z ZGO „Balaton / Balatoni“ in ne v kategoriji „brez geografske označbe“. Da bi okrepili tržni položaj vin „Balaton“ in povečali njihovo konkurenčnost, je treba gazirana biser vina vključiti v kategorije proizvodov z ZGO „Balaton / Balatoni“.

Zadevne postavke specifikacije proizvoda (in enotnega dokumenta):

II.

Opis vin (postavka enotnega dokumenta 3. Kategorije proizvodov vinske trte);

II.

Opisvin (postavka enotnega dokumenta 4. Opis vin);

III.

Posebni enološki postopki (postavka enotnega dokumenta 5.1 Posebni enološki postopki);

V.

Največji donosi (postavka enotnega dokumenta 5.2 Največji donosi);

VI.

Dovoljene sorte vinske trte (postavka enotnega dokumenta 7. Glavne sorte vinske trte);

VII.

Povezava z geografskim območjem (postavka enotnega dokumenta 8. Opis povezave);

VIII.

Dodatni pogoji (postavka enotnega dokumenta 9. Bistveni dodatni pogoji).

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

Balaton / Balatoni

2.   Vrsta geografske označbe

ZGO – zaščitena geografska označba

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.

Peneče vino

9.

Gazirano biser vino

4.   Opis vin

1.   Belo vino

KRATEK OPIS

Barva vina sega od bledo zelene do svetlo zlate. Diskretno vino srednje intenzivne arome z notami belega cvetja (bezeg, hijacinta, narcisa, lipov cvet, španski bezeg in akacija). Poleg sadnosti imajo zaokrožene kisline in polno telo, rahlo grenak okus pa spominja na mandeljne, kar je značilno za vina „Balaton“.

*

 Za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida se uporabljajo mejne vrednosti iz zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

9

Najnižja vsebnost skupnih kislin

4  g/l, izraženi kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

18

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

2.   Vino rosé

KRATEK OPIS

Barva vin rosé „Balaton“ običajno sega od lososovo rožnate do bledo rdeče. V teh vinih s srednje intenzivno aromo se vonjem rdečega sadja (robide, maline, borovnice in višnje) pogosto pridružijo sladke note divje vrtnice, akacijevih cvetov in zlatenca. Okus vin rosé „Balaton“ je običajno kombinacija zaokroženih kislin, nizke vsebnosti taninov in polnega telesa, z rahlo grenkim zatonom, značilnim za vina „Balaton“.

*

 Za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida se uporabljajo mejne vrednosti iz zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

9

Najnižja vsebnost skupnih kislin

4  g/l, izraženi kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

18

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

3.   Rdeče vino

KRATEK OPIS

Vino rubinasto rdeče barve, po možnosti s škrlatnimi in vijoličastimi odtenki. Sveže rdeče vino s sadno aromo, v kateri so zaznavni srednje intenzivni vonji rdečega jagodičevja (robide, maline, kosmulje in jagode), z rahlimi toni po praženju in dimu ter pogosto z diskretnimi živalskimi notami. Srednje močni tanini in alkohol dajejo rdečim vinom „Balaton“ lahek okus. Njihove kisline so zaokrožene in se harmonično ujemajo s sadnimi okusi (robida, malina, ribez in višnja), kar pogosto povzroči zaton, ki spominja na kosmulje s pookusom po mandeljnih.

*

 Za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida se uporabljajo mejne vrednosti iz zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

9

Najnižja vsebnost skupnih kislin

4  g/l, izraženi kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

20

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

4.   Peneče vino – belo

KRATEK OPIS

Barva vina sega od bledo zelene do svetlo zlate. Njegov vonj je svež, živahen in rahlo cvetličen kot so sveži cvetovi mandljevcev z diskretno paleto arom. Za okus je značilna zaokrožena struktura kislin in subtilne sadne note, kot so agrumi in zeleno jabolko, ki izhajajo iz raznolikosti sort.

*

 Največji delež skupnega alkohola ustreza mejnim vrednostim iz zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

9

Najnižja vsebnost skupnih kislin

4  g/l, izraženi kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

18

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

235

5.   Peneče vino – rosé

KRATEK OPIS

Barva vin rosé „Balaton“ sega od živo lososove do bledo rožnate. Za njihovo aromo je značilna srednje intenzivna sadnost rdečega sadja (češnja in višnja). Za okus penečih vin rosé „Balaton“ so značilne zrele, zaokrožene kisline in rahlo grenak zaton, ki je značilen za območje proizvodnje.

*

 Največji delež skupnega alkohola ustreza mejnim vrednostim iz zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

9

Najnižja vsebnost skupnih kislin

4  g/l, izraženi kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

18

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

235

6.   Peneče vino – rdeče

KRATEK OPIS

Značilna je rubinasto rdeča barva, ki jo lahko dopolnjujejo škrlatni in vijolični odtenki. V aromi vina prevladuje rdeče sadje. Zaradi zaokroženih kislin in zmerne vsebnosti taninov v rdečih penečih vinih „Balaton“ prevladujejo sadni okusi.

*

 Največji delež skupnega alkohola ustreza mejnim vrednostim iz zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

9

Najnižja vsebnost skupnih kislin

4  g/l, izraženi kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

18

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

235

7.   Gazirano biser vino – belo

KRATEK OPIS

Barva vina sega od bledo zelene do zlato rumene. Poleg sadnih not ima vino aromo, značilno za belo cvetje, katere intenzivnost se poveča z dodajanjem ogljikovega dioksida. Gre za vino, ki ima živahno in elegantno vsebnost kislin.

*

 Za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida se uporabljajo mejne vrednosti iz zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

9

Najnižja vsebnost skupnih kislin

4  g/l, izraženi kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

18

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

8.   Gazirano biser vino – rosé

KRATEK OPIS

Barva sega od bledo rožnate do svetlo rdeče, za aromo pa je značilna sadnost rdečega sadja (jagoda, češnja in malina) s svežimi, živahnimi notami. Gre za vino, ki ima živahno in elegantno vsebnost kislin. Intenzivnost arome se poveča z dodajanjem ogljikovega dioksida.

*

 Za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida se uporabljajo mejne vrednosti iz zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

9

Najnižja vsebnost skupnih kislin

4  g/l, izraženi kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

18

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

9.   Gazirano biser vino – rdeče

KRATEK OPIS

Njegova barva sega od rdeče do rubinasto rdeče. Gre za vino, za katero so značilne žametne kisline, zmerna vsebnost taninov in intenzivna aroma rdečega sadja, ki jo okrepi dodani ogljikov dioksid.

*

 Za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida se uporabljajo mejne vrednosti iz zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

9

Najnižja vsebnost skupnih kislin

4  g/l, izraženi kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

18

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

5.   Enološki postopki

a.   Osnovni enološki postopki

1.   Vinifikacija

Posebni enološki postopek

Dosladkanje vina: če se dosladkanje vina izvaja zunaj razmejenega območja, je treba postopek prijaviti predsedniku zadruge vinogradnikov, ki je izdal potrdilo o poreklu za zadnje vino, in sicer najpozneje 15 dni pred začetkom dosladkanja. (Nekateri enološki postopki, kot je dosladkanje, lahko pomembno vplivajo na parametre kakovosti vina. Da bi organi lahko preverili te dejavnosti, je treba o tem obvestiti predsednika zadruge vinogradnikov, če se dejavnost izvaja zunaj razmejenega območja. Predsednik pristojne zadruge vinogradnikov, ki ga je treba v takih primerih obvestiti, je oseba, ki je izdala zadnje potrdilo o poreklu za določeno vino. Potrdilo o poreklu izda predsednik pristojne zadruge vinogradnikov za vinske proizvode, bodisi ob proizvodnji novega vina na vinskih drožeh bodisi ob njegovem prenosu.)

2.   Gojenje vinske trte (1)

Pridelovalna praksa

1)

Način obdelovanja vinograda in razdalja med trsi:

a)

v vinogradih, zasajenih po 22. septembru 2006:

i.

gojitvena metoda: pahljača, moser, sylvos, nizek, srednje visok in visok kordon, guyot, enojna zavesa, glavnata gojitvena oblika, kotlasta gojitvena oblika;

ii.

število zasajenih trsov: najmanj 3 300 trsov na hektar;

b)

v vinogradih, zasajenih pred 22. septembrom 2006, se lahko vinski proizvodi z zaščiteno geografsko označbo „Balaton“ proizvajajo iz grozdja, potrganega v vinogradih s katero koli gostoto zasaditve in metodo gojenja, dovoljeno v preteklosti, če se v vinogradu pridelava nadaljuje.

2)

Število očes: 14 očes/m2.

3)

Metoda trgatve: ročna in strojna.

4)

Kakovost grozdja (najnižja vsebnost sladkorja in najmanjši delež skupnega alkohola v grozdju):

 

belo vino: 134,9 g/l – 8 vol. %.;

 

vino rosé: 134,9 g/l – 8 vol. %.;

 

rdeče vino: 134,9 g/l – 8 vol. %.;

 

peneče vino – belo: 134,9 g/l – 8 vol. %.;

 

peneče vino – rosé: 134,9 g/l – 8 vol. %.;

 

peneče vino – rdeče: 134,9 g/l – 8 vol. %.;

 

gazirano biser vino – belo: 134,9 g/l – 8 vol. %.;

 

gazirano biser vino – rosé: 134,9 g/l – 8 vol. %.;

 

gazirano biser vino – rdeče: 134,9 g/l – 8 vol. %.

5)

Določitev datuma trgatve: določi ga predsednik zadruge vinogradnikov po zadružnem poslovniku.

b.   Največji donosi

1.

 Bela, rosé in rdeča vina – ročna trgatev

120 hektolitrov na hektar

2.

 Bela, rosé in rdeča vina – ročna trgatev

17 000 kg grozdja na hektar

3.

 Bela, rosé in rdeča vina – strojna trgatev

16 300 kg grozdja na hektar

4.

 Peneče vino: belo, rosé in rdeče – ročna trgatev

120 hektolitrov na hektar

5.

 Peneče vino: belo, rosé in rdeče – ročna trgatev

17 000 kg grozdja na hektar

6.

 Peneče vino: belo, rosé in rdeče – strojna trgatev

16 300 kg grozdja na hektar

7.

 Gazirano biser vino: belo, rosé in rdeče – ročna trgatev

120 hektolitrov na hektar

8.

 Gazirano biser vino: belo, rosé in rdeče – ročna trgatev

17 000 kg grozdja na hektar

9.

 Gazirano biser vino: belo, rosé in rdeče – strojna trgatev

16 300 kg grozdja na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Opis razmejenega območja:

občine Andocs, Ábrahámhegy, Alsóörs, Aszófő, Badacsonytomaj, Badacsonytördemic, Bak, Balatonakali, Balatonalmádi, Balatonberény, Balatonboglár, Balatoncsicsó, Balatonederics, Balatonendréd, Balatonfőkajár, Balatonfüred, Balatongyörök, Balatonhenye, Balatonkenese, Balatonkeresztúr, Balatonlelle, Balatonőszöd, Balatonrendes, Balatonszabadi, Balatonszárszó, Balatonszemes, Balatonszentgyörgy, Balatonszepezd, Balatonszőlős, Balatonudvari, Balatonújlak, Balatonvilágos, Becsehely, Bérbaltavár, Borgáta, Borszörcsök, Böhönye, Celldömölk, Csabrendek, Csapi, Csáford, Cserszegtomaj, Csoma, Csopak, Csörnyeföld, Csurgó, Dióskál, Doba, Dobri, Dörgicse, Egeraracsa, Eszteregnye, Felsőörs, Galambok, Garabonc, Gyenesdiás, Gyugy, Gyulakeszi, Hegyesd, Hegymagas, Hévíz-Egregy, Hollád, Homokkomárom, Kapoly, Kaposhomok, Kaposkeresztúr, Káptalantóti, Karád, Kemeneskápolna, Kercseliget, Kerkateskánd, Kékkút, Kéthely, Kisapáti, Kissomlyó, Kőröshegy, Kötcse, Kővágóörs, Köveskál, Látrány, Lengyeltóti, Lenti, Lesencefalu, Lesenceistvánd, Lesencetomaj, Letenye, Lovas, Magyarszerdahely, Marcali, Mencshely, Mernye, Mesteri, Miháld, Mindszentkálla, Monostorapáti, Monoszló, Mosdós, Murarátka, Muraszemenye, Nagyberki, Nagykanizsa, Nagyrada, Nagyszakácsi, Nagytilaj, Nemesgulács, Nemesvita, Nikla, Óbudavár, Ordacsehi, Orosztony, Örvényes, Pakod, Paloznak, Pécsely, Pusztakovácsi, Raposka, Révfülöp, Rezi, Rigyác, Salföld, Sármellék, Sáska, Siójut, Somlójenő, Somlószőlős, Somlóvásárhely, Somogysámson, Somogytúr, Somogyzsitfa, Söjtör, Sümeg, Sümegprága, Szabadi, Szécsisziget, Szentantalfa, Szentbékkálla, Szentgyörgyvár, Szentjakabfa, Szigliget, Szólád, Szőlősgyörök, Tab, Tagyon, Tapolca, Tapsony, Táska, Tekenye, Teleki, Tihany, Tormafölde, Tótszentmárton, Uzsa, Valkonya, Várvölgy, Vászoly, Vindornyalak, Vindornyaszőlős, Visz, Vonyarcvashegy, Zajk, Zalabér, Zalahaláp, Zalakaros, Zalaszabar, Zalaszántó, Zalaszentgrót, Zamárdi in Zánka,

ki so v skladu s katastrom vinogradov razvrščene v razred I ali II.

7.   Glavne sorte vinske trte

alibernet

alicante boushet

bacchus

bianca

blauburger

blauer frühburgunder

blauer silvaner

budai – budai zöld

budai – zöld budai

budai – zöldfehér

budai – zöldszőlő

bíbor kadarka

cabernet franc – cabernet

cabernet franc – carbonet

cabernet franc – carmenet

cabernet franc – gros cabernet

cabernet franc – gros vidur

cabernet franc – kaberne fran

cabernet sauvignon

chardonnay – chardonnay blanc

chardonnay – kereklevelű

chardonnay – morillon blanc

chardonnay – ronci bilé

chasselas – chasselas blanc

chasselas – chasselas dorato

chasselas – chasselas doré

chasselas – chrupka belia

chasselas – fehér fábiánszőlő

chasselas – fehér gyöngyszőlő

chasselas – fendant blanc

chasselas – saszla belaja

chasselas – weisser gutedel

csabagyöngye – pearl of csaba

csabagyöngye – perla czabanska

csabagyöngye – perla di csaba

csabagyöngye – perle di csaba

csabagyöngye – perle von csaba

csabagyöngye – vengerskii muskatnii rannüj

csabagyöngye – zsemcsug szaba

cserszegi fűszeres

csomorika – csomor

csomorika – gyüdi fehér

csomorika – szederkényi fehér

csókaszőlő

domina

dornfelder

ezerjó – kolmreifler

ezerjó – korponai

ezerjó – szadocsina

ezerjó – tausendachtgute

ezerjó – tausendgute

ezerjó – trummertraube

furmint – furmint bianco

furmint – moslavac bijeli

furmint – mosler

furmint – posipel

furmint – som

furmint – szigeti

furmint – zapfner

hamburgi muskotály – miszket hamburgszki

hamburgi muskotály – moscato d’amburgo

hamburgi muskotály – muscat de hambourg

hamburgi muskotály – muscat de hamburg

hamburgi muskotály – muszkat gamburgszkij

hárslevelű – feuilles de tilleul

hárslevelű – garszleveljü

hárslevelű – lindeblättrige

hárslevelű – lipovina

irsai olivér – irsai

irsai olivér – muskat olivér

irsai olivér – zolotis

irsai olivér – zolotisztüj rannüj

juhfark – fehérboros

juhfark – lämmerschwantz

juhfark – mohácsi

juhfark – tarpai

kadarka – csetereska

kadarka – fekete budai

kadarka – gamza

kadarka – jenei fekete

kadarka – kadar

kadarka – kadarka negra

kadarka – negru moale

kadarka – szkadarka

kadarka – törökszőlő

karát

királyleányka – dánosi leányka

királyleányka – erdei sárga

királyleányka – feteasca regale

királyleányka – galbena de ardeal

királyleányka – königliche mädchentraube

királyleányka – königstochter

királyleányka – little princess

korai piros veltelini – crvena babovina

korai piros veltelini – eper szőlő

korai piros veltelini – frühroter velteliner

korai piros veltelini – kis veltelini

korai piros veltelini – malvasia rossa

korai piros veltelini – piros malvazia

korai piros veltelini – velteliner rouge précoce

korai piros veltelini – veltlinske cervené skoré

korona

kék bakator

kékfrankos – blauer lemberger

kékfrankos – blauer limberger

kékfrankos – blaufränkisch

kékfrankos – limberger

kékfrankos – moravka

kéknyelű – blaustängler

kékoportó – blauer portugieser

kékoportó – modry portugal

kékoportó – portugais bleu

kékoportó – portugalske modré

kékoportó – portugizer

kövidinka – a dinka crvena

kövidinka – a dinka mala

kövidinka – a dinka rossa

kövidinka – a kamena dinka

kövidinka – a ruzsica

kövidinka – steinschiller

kövérszőlő – grasa

kövérszőlő – grasa de cotnari

leányka – dievcenske hrozno

leányka – feteasca alba

leányka – leányszőlő

leányka – mädchentraube

menoire

merlot

nektár

nero

olasz rizling – grasevina

olasz rizling – nemes rizling

olasz rizling – olaszrizling

olasz rizling – riesling italien

olasz rizling – risling vlassky

olasz rizling – taljanska grasevina

olasz rizling – welschrieslig

ottonel muskotály – miszket otonel

ottonel muskotály – muscat ottonel

ottonel muskotály – muskat ottonel

pinot blanc – fehér burgundi

pinot blanc – pinot beluj

pinot blanc – pinot bianco

pinot blanc – weissburgunder

pinot noir – blauer burgunder

pinot noir – kisburgundi kék

pinot noir – kék burgundi

pinot noir – kék rulandi

pinot noir – pignula

pinot noir – pino csernüj

pinot noir – pinot cernii

pinot noir – pinot nero

pinot noir – pinot tinto

pinot noir – rulandski modre

pinot noir – savagnin noir

pinot noir – spätburgunder

pintes

piros veltelini – nagyságos

piros veltelíni – fleischtraube

piros veltelíni – somszőlő

piros veltelíni – velteliner rouge

piros veltelíni – veltlinské cervené

piros veltelíni – veltlinszki rozovij

pátria

pölöskei muskotály

rajnai rizling – johannisberger

rajnai rizling – rheinriesling

rajnai rizling – rhine riesling

rajnai rizling – riesling

rajnai rizling – riesling blanc

rajnai rizling – weisser riesling

rizlingszilváni – müller thurgau

rizlingszilváni – müller thurgau bijeli

rizlingszilváni – müller thurgau blanc

rizlingszilváni – rivaner

rizlingszilváni – rizvanac

rozália

rubintos

rózsakő

sagrantino

sauvignon – sauvignon bianco

sauvignon – sauvignon bijeli

sauvignon – sauvignon blanc

sauvignon – sovinjon

semillon – petit semillon

semillon – semillon bianco

semillon – semillon blanc

semillon – semillon weisser

syrah – blauer syrah

syrah – marsanne noir

syrah – serine noir

syrah – shiraz

syrah – sirac

szürkebarát – auvergans gris

szürkebarát – grauburgunder

szürkebarát – graumönch

szürkebarát – pinot grigio

szürkebarát – pinot gris

szürkebarát – ruländer

sárfehér

sárga muskotály – moscato bianco

sárga muskotály – muscat blanc

sárga muskotály – muscat bélüj

sárga muskotály – muscat de frontignan

sárga muskotály – muscat de lunel

sárga muskotály – muscat lunel

sárga muskotály – muscat sylvaner

sárga muskotály – muscat zlty

sárga muskotály – muskat weisser

sárga muskotály – weiler

sárga muskotály – weisser

tannat

tramini – gewürtztraminer

tramini – roter traminer

tramini – savagnin rose

tramini – tramin cervené

tramini – traminer

tramini – traminer rosso

turán

viktória gyöngye

viognier

vulcanus

zalagyöngye

zefír

zengő

zenit

zeus

zweigelt – blauer zweigeltrebe

zweigelt – rotburger

zweigelt – zweigeltrebe

zöld szagos – decsi szagos

zöld szagos – zöld muskotály

zöld szilváni – grüner sylvaner

zöld szilváni – silvanec zeleni

zöld szilváni – sylvánske zelené

zöld veltelíni – grüner muskateller

zöld veltelíni – grüner veltliner

zöld veltelíni – veltlinské zelené

zöld veltelíni – zöldveltelíni

8.   Opis povezave

8.1.   Povezava

Povezava temelji na slovesu vin „Balaton / Balatoni“.

8.2.   Opis razmejenega območja

Človeški, naravni in kulturni dejavniki

Ključna skupna naravna značilnost razmejenega območja, ki obsega šest vinskih podregij okoli Blatnega jezera in za katero se uporablja zaščitena geografska označba „Balaton“, je bližina Blatnega jezera. Prisotnost največjega jezera v Srednji Evropi pomembno vpliva na celinsko podnebje te regije. Zaradi tega velikega vodnega telesa so poletja hladnejša, zrak je bolj vlažen, zime pa so milejše kot na drugih območjih Evrope, ki so na isti zemljepisni širini.

Poleg vpliva Blatnega jezera, zaradi katerega je podnebje zmernejše, je treba poudariti, da je območje zaščiteno pred vdori hladnih severnih in zahodnih vetrov zaradi hribovja Bakony, ki se dviguje nekoliko stran od severne obale jezera, tako da povprečna mesečna temperatura tudi v najbolj vročih mesecih ne presega 25 °C, kot kažejo zapisi za zadnjih 53 let. Povprečna letna temperatura je od 9 °C do 11 °C, kar je nad povprečjem, medtem ko je letno približno 1 900 ur sonca. Povprečna letna količina padavin je 650 mm.

Na razmejenem območju proizvodnje vin „Balaton“ vinogradi običajno ležijo na južnih, jugovzhodnih in jugozahodnih pobočjih gričev in hribov, ki obkrožajo Blatno jezero.

Značilna tla razmejenega območja proizvodnje vin „Balaton“ so izprana rjava gozdna tla tipa Rhamann.

Iz zgodovinskih dokumentov je razvidno, da so prebivalci regije pridelovali grozdje in vina že pred rimsko dobo. Orodja, povezana s pridelavo grozdja in pokušanjem vina, ki so jih našli pri izkopavanjih v zahodnem bazenu jezera, kažejo, da je bilo vinogradništvo precej razvito ob Blatnem jezeru, ki je bilo v rimskem obdobju znano kot „Pelso“. Vinska kultura v regiji je začela cveteti v antiki zaradi ukrepov, ki jih je uvedel cesar Prob, ko so vina po jantarni cesti izvažali v severnoevropske države.

Ugled, ki so ga na srednjeveškem Madžarskem uživala vina iz regije Blatnega jezera, ponazarja to, da je bil privilegij imeti vinograde ob Blatnem jezeru podeljen plemičem v zameno za zvestobo kralju. Pomembno vlogo pri razvoju vinogradništva in vinarstva so imela tudi cerkvena posestva in samostani; zaradi njihovih vinogradov so bila vina „Balaton“ dolgo časa priljubljena zakramentalna vina, ki so se uporabljala pri mašah na Madžarskem in v tujini. Vino je bilo v srednjem veku tudi najpomembnejši vir dohodka lokalnih verskih redov, kar je še en kazalec ugleda vin „Balaton“.

V nasprotju z drugimi madžarskimi vinskimi regijami so ljudje, ki so prišli od drugod in so se po otomanski zasedbi naselili okoli Blatnega jezera, še naprej gojili lokalne avtohtone sorte grozdja (npr. bakator, juhfark, kéknyelű in pintes), ki so bile večinoma pontske sorte. Do epidemije trtne uši je ugled vin „Balaton“ v bližnjih evropskih državah temeljil na teh vinih.

Čeprav je epidemija trtne uši pridelovalce grozdja na območju Blatnega jezera finančno uničila, je vinska regija v razmeroma kratkem času obnovila svoj nekdanji ugled. Sorti vinske trte olasz rizling in szürkebarát, ki sta bili takrat vneseni na območje, se zdaj štejeta za neločljivo povezani z imenom regije in sta prispevali k slovesu vin „Balaton / Balatoni“. K ugledu vin „Balaton“ je v zadnjih sto letih prispeval tudi razvoj turizma ob jezeru. Za turiste, ki obiščejo jezero, so vinogradniški griči pomembna značilnost pokrajine, k odličnemu ugledu pa prispevajo tudi vinske poti in festivali vina.

8.3.   Bela, rosé in rdeča vina: opis vin

Skozi tisočletja so vina „Balaton“ pridobila sloves zaradi svežine in zrelih kislin, ki so značilne za ta vina polnega telesa. Pokrajina Blatnega jezera ter zgodovina okoliških gričevnatih in hribovskih pobočij sta neločljivo povezani z zgodovino vinogradništva in vinarstva.

V zadnjih dvajsetih letih se je vinska regija zlahka odzvala na pričakovanja potrošnikov s pridelavo novih, na Madžarskem vzgojenih aromatičnih sort, prilagojenih lokalnim ekološkim razmeram (npr. irsai olivér, cserszegi fűszeres in zeus).

8.4.   Bela, rosé in rdeča vina: predstavitev in prikaz vzročne povezave

Edinstveno submediteransko podnebje pokrajine Blatnega jezera ustvarja idealne razmere za pridelavo grozdja skozi vse leto: zaradi učinka hlajenja Blatnega jezera poleti in povečane relativne vlažnosti zaradi izhlapevanja so atmosferske suše redke, število sušnih dni pa majhno. Izprana rjava gozdna tla dobro zadržujejo zimske in spomladanske padavine ter stalno oskrbujejo vinske trte z vodo za rast. Te edinstvene podnebne in talne razmere omogočajo neprekinjen razvoj grozdja brez stresa v kritičnih poletnih mesecih ter preprečujejo nastanek rastlinskih, soparnih vonjev in nezrelih, surovih kislin v vinu.

Zaradi odbojnega učinka vodne površine Blatnega jezera vinogradi na pobočjih gričev in hribov, ki obkrožajo jezero, prejmejo več svetlobe, kot bi lahko sklepali po povprečnem številu sončnih ur. To je še zlasti pomembno v dolgih sončnih jesenih, ki jih je mogoče pripisati sredozemskim anticiklonom. Ker se lahko tudi srednje pozne (npr. juhfark, chardonnay, rizlingszilváni) in pozne (npr. olasz rizling, szürkebarát) sorte, ki jih lokalni proizvajalci gojijo že stoletja, trgajo, ko je raven sladkorja visoka, so vina „Balaton“ polnega telesa in imajo močan vonj in bogat okus.

Za poletja je značilna visoka relativna vlažnost, vendar zrak zvečer osvežijo hladni vetrovi, ki prihajajo iz hribovja Bakony. To stalno gibanje zraka preprečuje širjenje glivičnih bolezni in omogoča trgatev zdravega grozdja. Zato so vina „Balaton“ sadna in imajo dobro zaokrožene in zrele kisline, tanini rosé in rdečih vin pa so svilnati in elegantni.

Regija Blatnega jezera izstopa predvsem po svojem slovesu, ki ga dokazujejo festivali vin in trgatve ali vinski tedni, ki jih vsako leto organizirajo za domače in tuje obiskovalce v različnih krajih na območju Blatnega jezera (kot so vinski festival Borbarangolás (vinska tura) v regiji Badacsony, Zánkai rojenapok (vinski dnevi v Zánki), Bdacsonyi Borhét (teden vina v regiji Badacsony) in Balatonfüredi Borhetek (tedni vina v Balatonfüredu)). Priznano strokovno znanje in izkušnje lokalnih proizvajalcev so pomembno prispevali k značaju vin in graditvi njihovega ugleda na tem. Pomemben dejavnik ugleda in kakovosti je, da se za proizvodnjo vinskih proizvodov lahko uporablja samo grozdje z razmejenega območja proizvodnje. Potrošniki to cenijo, pogoj, da mora vse grozdje izvirati z območja, pa zaupanje potrošnikov tudi ohranja.

8.5.   Peneče vino – belo, rosé in rdeče: opis vin

Kakovost penečih vin „Balaton“ je zagotovljena zlasti s kakovostjo lokalno proizvedenih zvrstnih vin, ki imajo svežino ter zrelo in svežo strukturo kislin, ki je bistvena za proizvodnjo penečih vin. Pri penečih vinih „Balaton“ je prevladujoča nota njihova dolgotrajna sadnost.

Zgodovina penečih vin, pridelanih v čudoviti pokrajini okoli Blatnega jezera, se je začela pred šestdesetimi leti, ko so se v vinski regiji začele naložbe v infrastrukturo centrov za proizvodnjo penečih vin, katerih uspeh je spodbudil razvoj številnih lokalnih vinskih kleti in povečal ugled penečih vin „Balaton“.

Ugled penečih vin „Balaton“ dokazuje to, da peneča vina, pridelana v tej vinski regiji, predstavljajo skoraj tretjino celotnega madžarskega trga penečih vin.

Kakovost penečih vin „Balaton“ ustvarja posebna harmonija med številnimi sortami. To široko paleto sort so ljudje, naseljeni v tej regiji, razvijali več tisoč let, in sicer:

—

sorte lokalnega pomena (npr. kéknyelű, bakator, juhfark in pintes), za katere se lahko šteje, da izvirajo iz sort, ki so jih prinesli prvi madžarski naseljenci (pontske sorte),

—

sorte zahodne (occidentalis) skupine, ki so bile uvedene predvsem po epidemiji trtne uši (npr. chardonnay, olasz rizling in szürkebarát),

—

sorte, ki so bile uvedene v zadnjem času in so bile vzgojene za lokalne ekološke razmere (lokalno vzgojene sorte, kot so zeus, zenit in csereszegi fűszeres).

Soobstoj vseh teh sort je značilen za vinsko regijo Blatnega jezera.

Predstavitev in prikaz vzročne povezave

Zaradi raznovrstne sortne sestave je harmonično zvrščanje lokalno proizvedenih zvrstnih vin ključnega pomena za diskretno in hkrati elegantno aromo ter sadno paleto penečih vin „Balaton“. Sadno in kompleksno strukturo okusa in vonja penečih vin „Balaton“ je mogoče pripisati naboru sort, ki se pridelujejo na območju Blatnega jezera.

Drug okoljski dejavnik, ki vpliva na sadni značaj penečih vin „Balaton“, pa je, da je poleti relativna vlažnost visoka, vendar zrak ob večerih osvežijo hladni vetrovi, ki pihajo s hribovja Bakony. To stalno gibanje zraka preprečuje širjenje glivičnih bolezni in omogoča trgatev zdravega grozdja.

Edinstveno submediteransko podnebje pokrajine Blatnega jezera ustvarja idealne razmere za pridelavo grozdja skozi vse leto: zaradi učinka hlajenja Blatnega jezera poleti in povišane relativne vlažnosti zaradi izhlapevanja so atmosferske suše redke, število sušnih dni pa majhno. Izprana rjava gozdna tla dobro zadržujejo zimske in spomladanske padavine ter stalno oskrbujejo vinske trte z vodo za rast. Te edinstvene podnebne in talne razmere omogočajo neprekinjen razvoj grozdja brez stresa v kritičnih poletnih mesecih ter tako preprečujejo nastanek vonja po plesni in nezrelih, surovih kislin v penečem vinu.

Zaradi odbojnega učinka vodne površine Blatnega jezera vinogradi na pobočjih gričev in hribov, ki obkrožajo jezero, prejmejo več svetlobe, kot bi lahko sklepali po povprečnem številu sončnih ur. To je še posebej pomembno v dolgih sončnih jesenih, ki jih je mogoče pripisati sredozemskim anticiklonom, zato so peneča vina „Balaton“ polnega telesa, z močno aromo in bogatim okusom.

Regija Blatnega jezera izstopa predvsem po svojem slovesu, ki ga dokazujejo festivali vin in trgatve ali vinski tedni, ki jih vsako leto organizirajo za domače in tuje obiskovalce v različnih krajih na območju Blatnega jezera (kot so vinski festival Borbarangolás (vinska tura) v regiji Badacsony, Zánkai rojenapok (vinski dnevi v Zánki), Bdacsonyi Borhét (teden vina v regiji Badacsony) in Balatonfüredi Borhetek (tedni vina v Balatonfüredu)), na katerih se javnosti predstavijo tudi peneča vina „Balaton“. Pomemben dejavnik ugleda in kakovosti je, da se za proizvodnjo vinskih proizvodov lahko uporablja samo grozdje z razmejenega območja proizvodnje. Potrošniki to cenijo, pogoj, da mora vse grozdje izvirati z območja, pa zaupanje potrošnikov tudi ohranja.

8.6.   Gazirano biser vino – belo, rosé in rdeče: opis vin

Za gazirano biser vino, pridelano v vinskim regiji Blatnega jezera, so značilne svežina, harmonija, živahne kisline in sadnost. Harmonijo, svežino in sadnost povečuje dodani ogljikov dioksid.

8.7.   Gazirano biser vino – belo, rosé in rdeče: predstavitev in prikaz vzročne povezave

Zaradi pisane sortne sestave v vinski regiji Blatnega jezera imajo gazirana biser vina diskretno, a sadno aromo.

Drug okoljski dejavnik, ki vpliva na sadni značaj gaziranih biser vin „Balaton“, pa je, da je poleti relativna vlažnost visoka, vendar zrak ob večerih osvežijo hladni vetrovi, ki pihajo s hribovja Bakony. To stalno gibanje zraka preprečuje širjenje glivičnih bolezni in omogoča trgatev zdravega grozdja.

Edinstveno submediteransko podnebje pokrajine Blatnega jezera ustvarja idealne razmere za pridelavo grozdja skozi vse leto: zaradi učinka hlajenja Blatnega jezera poleti in povišane relativne vlažnosti zaradi izhlapevanja so atmosferske suše redke, število sušnih dni pa majhno. Izprana rjava gozdna tla dobro zadržujejo zimske in spomladanske padavine ter stalno oskrbujejo vinske trte z vodo za rast. Te edinstvene podnebne in talne razmere omogočajo neprekinjen razvoj grozdja brez stresa v kritičnih poletnih mesecih ter tako preprečujejo nastanek vonja po plesni in nezrelih, surovih kislin v gaziranem biser vinu.

Vinska regija Blatnega jezera je tudi izjemno pomembna turistična regija, saj je vinski turizem ena glavnih atrakcij (kot so vinski festival Borbarangolás (vinska tura) v regiji Badacsony, Zánkai rojenapok (vinski dnevi v Zánki), Badacsonyi Borhét (teden vina v regiji Badacsony) in Balatonfüredi Borhetek (tedni vina v Balatonfüredu)). Gazirana biser vina, pridelana v vinski regiji Blatnega jezera, so danes postala zelo iskan proizvod. Pomemben dejavnik ugleda in kakovosti je, da se za proizvodnjo vinskih proizvodov lahko uporablja samo grozdje z razmejenega območja proizvodnje. Potrošniki to cenijo, pogoj, da mora vse grozdje izvirati z območja, pa zaupanje potrošnikov tudi ohranja.

9.   Bistveni dodatni pogoji

Pravila glede označb – druge oznake

Pravni okvir: nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja: dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Druge oznake z omejeno uporabo, oznake o proizvodni metodi in oznake z urejeno uporabo:

„barrique“, „barrique-ban erjesztett“ (vrenje v sodih barik) ali „hordóban erjesztett“ (vrenje v sodih), „barrique-ban érlelt“ (starano v sodih barik) ali „hordóban érlelt“ (starano v sodih): rdeča in bela vina;

„első szüret“ (prva trgatev) ali „virgin vintage“ (deviška trgatev): bela, rosé in rdeča vina; gazirano biser vino – belo, rosé in rdeče;

„újbor“ (novo vino) ali „primőr“ (mlado vino): bela, rosé in rdeča vina; gazirano biser vino – belo, rosé in rdeče;

szűretlen (nefiltrirano): bela, rosé in rdeča vina;

„muskotály“: belo vino; peneče vino – belo; gazirano biser vino – belo;

palackban erjesztett (vrenje v steklenici): peneče vino – belo, rosé in rdeče;

termelői pezsgő (peneče vino proizvajalca): peneče vino – belo, rosé in rdeče;

„cuvée“ ali „küvé“ (zvrst): bela, rosé in rdeča vina; peneče vino – belo, rosé in rdeče; gazirano biser vino – belo, rosé in rdeče.

Proizvodnja zunaj razmejenega območja proizvodnje

Pravni okvir: organizacija, pristojna za upravljanje ZOP/ZGO, če tako določijo države članice

Vrsta dodatnega pogoja: odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

(a)

Županija Tolna: Aparhant, Bátaapáti, Bikács, Bonyhád, Bonyhádvarasd, Bölcske, Dunaföldvár, Dunaszentgyörgy, Dúzs, Fácánkert, Felsőnyék, Grábóc, Gyönk, Györe, Györköny, Hőgyész, Iregszemcse, Izmény, Kisdorog, Kismányok, Kisszékely, Kisvejke, Kölesd, Lengyel, Madocsa, Magyarkeszi, Mórágy, Mőcsény, Mucsfa, Mucsi, Nagydorog, Nagyszékely, Nagymányok, Nagyszokoly, Ozora, Paks, Pincehely, Regöly, Sárszentlőrinc, Simontornya, Tamási, Tengelic, Tevel, Tolna, Tolnanémedi, Váralja, Závod, Alsónána, Alsónyék, Báta, Bátaszék, Decs, Harc, Kakasd, Kéty, Medina, Őcsény, Sióagárd, Szálka, Szekszárd, Várdomb in Zomba.

(b)

Županija Fejér: Bicske, Csabdi, Alcsútdoboz, Etyek, Felcsút, Gyúró, Kajászó, Martonvásár, Tordas, Vál, Gárdony, Kápolnásnyék, Nadap, Pákozd, Pázmánd, Sukoró, Velence, Csákberény, Csókakő, Mór, Pusztavám, Söréd, Zámoly, Aba, Igar, Lajoskomárom, Mezőkomárom, Seregélyes in Szabadhidvég.

(c)

Županija Komárom-Esztergom: Ászár, Bársonyos, Császár, Csép, Ete, Kerékteleki, Kisbér, Nagyigmánd, Vérteskethely, Baj, Bajót, Dunaalmás, Dunaszentmiklós, Esztergom, Kesztölc, Kocs, Lábatlan, Mocsa, Neszmély, Nyergesújfalu, Mogyorósbánya, Süttő, Szomód, Tata, Tát, Tokod in Vértesszőlős.

(d)

Županija Baranja: Helesfa, Kispeterd, Mozsgó, Nagypeterd, Nyugotszenterzsébet, Szigetvár, Boda, Cserkút, Hosszúhetény, Ivánbattyán, Keszü, Kiskassa, Kővágószőlős, Kővágótőttős, Mecseknádasd, Pécs, Pécsvárad, Szemely, Kisjakabfalva, Babarc, Bár, Bóly, Dunaszekcső, Hásságy, Lánycsók, Máriakéménd, Mohács, Monyoród, Nagynyárád, Olasz, Szajk, Szederkény in Versend.

(e)

Županija Zala: Keszthely.

Kar zadeva razmejeno območje proizvodnje, se vse te občine nahajajo v isti upravni enoti ali v sosednji upravni enoti v skladu z nacionalno zakonodajo.

Povezava do specifikacije proizvoda

https://boraszat.kormany.hu/download/6/8b/f2000/BALATON_termekleiras%20modositas%20v4_kn.pdf

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 671.