20.3.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 103/9


Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 103/04)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Valencia“

PDO-ES-A0872-AM03

Datum obvestila: 29. avgust 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Sprememba besedila opisa vin

Opis

Določeno je bilo, da so lahko vina kategorije 1 bela, rdeča ali rosé.

Ta sprememba se nanaša na točko 2 specifikacije proizvoda, vendar se ne nanaša na enotni dokument.

Gre za standardno spremembo, saj ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33.

Razlog

Oddelek za upravne spore pri vrhovnem sodišču je v sodbah št. 958/2021 in št. 959/2021 odločil, da različica specifikacije proizvoda, objavljena v odredbah št. 13 in 3 iz leta 2011 (posodobljena tako, da vključuje manjše spremembe, odobrene od takrat), še vedno velja, razen točk o ozemeljskem obsegu, ki jih je vrhovno sodišče razglasilo za nične. To pomeni, da se je treba v nekaterih oddelkih specifikacije proizvoda vrniti k besedilu, ki je bilo uporabljeno v različici, objavljeni leta 2011.

2.   Opredelitev geografskega območja

Opis

Nekatere občine, vključene na območje uporabe ZOP „Utiel-Requena“ in „Alicante“, so bile črtane z geografskega območja.

Ta sprememba se nanaša na točko 4 specifikacije proizvoda in točko 6 enotnega dokumenta.

Gre za standardno spremembo, saj ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33.

Razlog

Oddelek za upravne spore pri vrhovnem sodišču je v sodbah št. 958/2021 in št. 959/2021 odločil, da so nekatere točke, ki se nanašajo na ozemeljski obseg, nične, saj ni bilo podrobnega pojasnila, ki bi potrjevalo povezavo med zadevnimi občinami in zaščitenim proizvodom. Besedilo specifikacije proizvoda je torej treba uskladiti z vsebino teh sodb.

3.   Vključitev sopomenk za sorte vinske trte, ki se uporabljajo za pridelavo vina

Opis

Glavno ime (alarije) in sopomenka (malvasía riojana) sta bili vključeni za sorto subirat parent, ki je že bila na seznamu.

Ta sprememba se nanaša na točko 6 specifikacije proizvoda, vendar se ne nanaša na enotni dokument, ker gre za sekundarno sorto vinske trte.

Gre za standardno spremembo, saj ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33.

Razlog

Navedba vseh možnih imen sorte, ki je že na seznamu, omogoča večjo jasnost pri uporabljenih sortah, saj je sopomenka malvasía riojana bolj znana in uporabljena.

4.   Povezava z geografskim območjem

Opis

Opis celotnega oddelka 7 o povezavi z geografskim območjem je bil spremenjen.

Ta sprememba se nanaša na točko 7 specifikacije proizvoda in točko 8 enotnega dokumenta.

Gre za standardno spremembo, saj ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33.

Obrazložitev

Oddelek za upravne spore pri vrhovnem sodišču je v sodbah št. 958/2021 in št. 959/2021 odločil, da različica specifikacije proizvoda, objavljena v odredbah št. 13 in 3 iz leta 2011 (posodobljena tako, da vključuje manjše spremembe, odobrene od takrat), še vedno velja, razen točk o ozemeljskem obsegu, ki jih je vrhovno sodišče razglasilo za nične. To pomeni, da se je treba v nekaterih oddelkih specifikacije proizvoda vrniti k besedilu, ki je bilo uporabljeno v različici, objavljeni leta 2011.

5.   Vključitev tradicionalnega izraza „primero de cosecha“ (prva trgatev)

Opis

Tradicionalni izraz „primero de cosecha“ (prva trgatev) je bil ponovno uveden.

Ta sprememba se nanaša na točko 8 specifikacije proizvoda in točko 9 enotnega dokumenta.

Gre za standardno spremembo, saj ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33.

Razlog

V prvotni različici specifikacije proizvoda je bilo navedeno, da je ta tradicionalni izraz lahko naveden na etiketah vin, vendar je bil v različnih spremembah pomotoma črtan.

6.   Navedba sorte vinske trte pri označevanju vin

Opis

Ime sorte vinske trte se lahko uporabi samo za vina, pri pridelavi katerih je uporabljenih vsaj 85 % zadevne sorte (prej 100 %). Izjema je likersko vino „Moscatel de Valencia“, za katero se lahko uporablja samo sorta moscatel de alejandría.

Ta sprememba se nanaša na točko 8 specifikacije proizvoda in točko 9 enotnega dokumenta.

Gre za standardno spremembo, saj ne spada v nobeno od kategorij iz člena 14(1) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33.

Razlog

Možnost navedbe sorte vinske trte pri označevanju vina, če je njen delež v njem vsaj 85 %, je bila pomotoma črtana v eni od različnih sprememb specifikacije proizvoda.

Namen te spremembe je popraviti to napako o navedbi imen sort vinske trte pri označevanju vin.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Valencia

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

3.

Likersko vino

6.

Kakovostno aromatično peneče vino

8.

Biser vino

4.   Opis vin

1.   Belo vino

KRATEK OPIS

Prevladujejo rumeni toni, ki segajo od bledo do zlato rumenih. Lahko zori v lesenih posodah. Čist in zelo intenziven vonj s sadnimi zaznavami. Ima dobro vsebnost kislin ter svež in saden okus z dolgim zatonom.

Najvišja vsebnost žveplovega dioksida: 200 mg/l, če je vsebnost sladkorja nižja od 5 g/l, in 300 mg/l, če je 5 g/l ali višja.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

9

Najnižja vsebnost skupnih kislin

3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

13,33

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

2.   Vino rosé in rdeče vino

KRATEK OPIS

Vina rosé imajo rožnate odtenke z odsevi malin, jagod, rdečega ribeza ali lososa. Čist in intenziven vonj s prevladujočimi sadnimi aromami. Imajo dobro vsebnost kislin ter drzen in uravnotežen okus. Dolg zaton. Rdeča vina so običajno temne barve, predvsem rdeče barve z vijoličastimi, škrlatnimi, granatnimi, češnjevimi ali rubinastimi odsevi. Zelo intenziven vonj, za katerega je značilna velika sadnost.

Najvišja vsebnost žveplovega dioksida: za vina rosé 200 mg/l, če je vsebnost sladkorja nižja od 5 g/l, in 250 mg/l, če je 5 g/l ali višja; za rdeča vina 150 mg/l, če je vsebnost sladkorja nižja od 5 g/l, in 200 mg/l, če je 5 g/l ali višja.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

9,5

Najnižja vsebnost skupnih kislin

3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

13,33

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

3.   Vina z izrazi „crianza“, „reserva“ in „gran reserva“

KRATEK OPIS

So temnejših barv kot osnovno vino. Intenzivnejša rumena barva pri belih vinih, rdeča vina pa se približujejo opečnato rdečim odtenkom. Vonj izraža uravnoteženost med sadnostjo in lesnimi aromami. Dobri retronazalni občutki v ustih.

Najvišja vsebnost žveplovega dioksida: za bela vina in vina rosé 200 mg/l, če je vsebnost sladkorja nižja od 5 g/l, ter 300 mg/l za bela vina in 250 mg/l za vina rosé, če je 5 g/l ali višja; za rdeča vina 150 mg/l, če je vsebnost sladkorja nižja od 5 g/l, in 200 mg/l, če je 5 g/l ali višja.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

12

Najnižja vsebnost skupnih kislin

3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

13,33

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

4.   Belo, rosé in rdeče likersko vino

KRATEK OPIS

V belem likerskem vinu prevladujejo rumeni toni, ki segajo od bledo do zlato rumenih. Likersko vino rosé ima rožnate odtenke z odsevi malin, jagod, rdečega ribeza ali lososa. Rdeče likersko vino ima rdeče odtenke z vijoličastimi, škrlatnimi, granatnimi ali rubinastimi odsevi. Zelo intenziven vonj, zlasti če je vino pridelano iz sorte moscatel. Sladko in slastno, uravnoteženo z močnim pookusom.

Najvišja vsebnost žveplovega dioksida: 150 mg/l, če je vsebnost sladkorja nižja od 5 g/l, in 200 mg/l, če je 5 g/l ali višja.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

15

Najnižja vsebnost skupnih kislin

1,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

20

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

5.   Belo, rosé in rdeče kakovostno aromatično peneče vino

KRATEK OPIS

Če je osnovno vino belo, v vinu prevladujejo rumeni toni, ki segajo od bledo do zlato rumenih. Če je osnovno vino rosé, imajo vina rožnate odtenke z odsevi malin, jagod, rdečega ribeza ali lososa. Če je osnovno vino rdeče, imajo vina rdeče odtenke z vijoličastimi, škrlatnimi, granatnimi, češnjevimi ali rubinastimi odsevi. Čist in intenziven vonj z aromami, ki so značilne za sorto. Dobra vsebnost kislin in intenzivnost v ustih. Sveža vina z dobro povezanim ogljikovim dioksidom.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

6

Najnižja vsebnost skupnih kislin

3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

13,33

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

185

6.   Belo, rosé in rdeče biser vino

KRATEK OPIS

Če je osnovno vino belo, v vinu prevladujejo rumeni toni, ki segajo od bledo do zlato rumenih. Če je osnovno vino rosé, imajo vina rožnate odtenke z odsevi malin, jagod, rdečega ribeza ali lososa. Če je osnovno vino rdeče, imajo vina rdeče odtenke z vijoličastimi, škrlatnimi, granatnimi, češnjevimi ali rubinastimi odsevi. Čist in intenziven vonj z aromami, ki so značilne za sorto. V ustih so sveža, sadna in intenzivna, z dobro povezanim ogljikovim dioksidom.

Najvišja vsebnost žveplovega dioksida: za bela vina in vina rosé 200 mg/l, če je vsebnost sladkorja nižja od 5 g/l, ter 250 mg/l za obe vrsti, če je 5 g/l ali višja; za rdeča vina 150 mg/l, če je vsebnost sladkorja nižja od 5 g/l, in 200 mg/l, če je 5 g/l ali višja.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

7

Najnižja vsebnost skupnih kislin

3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

13,33

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

7.   Belo, rosé in rdeče vino z izrazom „Petit Valencia“ na etiketi

KRATEK OPIS

Lastnosti so podobne tistim, ki so opisane za bela, rosé in rdeča vina.

Najvišja vsebnost žveplovega dioksida: za bela vina in vina rosé 200 mg/l, če je vsebnost sladkorja nižja od 5 g/l, ter 300 mg/l za bela vina in 250 mg/l za vina rosé, če je 5 g/l ali višja; za rdeča vina 150 mg/l, če je vsebnost sladkorja nižja od 5 g/l, in 200 mg/l, če je 5 g/l ali višja.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

4,5

Najnižja vsebnost skupnih kislin

3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

13,33

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

1.   

 

Posebni enološki postopek

Uporabiti je treba zadosten pritisk, da se izloči vino in da se vino loči od tropin, tako da donos ni večji od 82 litrov mošta ali 76 litrov vina na 100 kilogramov grozdja. V nobenem primeru se za proizvodnjo zaščitenih vin ne smejo uporabljati serije vina, pridobljene z uporabo neprimernega pritiska.

Lesene posode, ki se uporabljajo pri postopkih staranja, morajo biti izdelane iz hrasta in imeti prostornino, ki ustreza prostorninskim omejitvam, ki jih določa veljavna zakonodaja za uporabo nekaterih tradicionalnih izrazov.

5.2.   Največji donosi

1.

Rdeče sorte

9 100 kilogramov grozdja na hektar

2.

Bele sorte

12 000 kilogramov grozdja na hektar

3.

Rdeče sorte

69,16 hektolitra na hektar

4.

Bele sorte

91,20 hektolitra na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Območje proizvodnje, zajeto z ZOP „Valencia“, zajema ozemlje v pokrajini Valencii, ki je razdeljeno na manjše geografske enote ali podobmočja, ki jih zajema ZOP, in ga sestavljajo naslednje občine:

(a)

podobmočje ALTO TURIA: Alpuente, Aras de los Olmos, Benagéber, Calles, Chelva, La Yesa, Titaguas in Tuéjar;

(b)

podobmočje VALENTINO: Alborache, Alcublas, Andilla, Bétera, Bugarra, Buñol, Casinos, Cheste, Chiva, Chulilla, Domeño, Estivella, Gestalgar, Godella, Godelleta, Higueruelas, Llíria, Losa del Obispo, Macastre, Montserrat, Montroy, Náquera, Paterna, Pedralba, Picaña, Real, Riba-roja de Túria, Torrent, Turís, Vilamarxant, Villar del Arzobispo in Yátova;

(c)

podobmočje MOSCATEL DE VALENCIA: Catadau, Cheste, Chiva, Godelleta, Llombai, Montroy, Montserrat, Real, Torrent, Turís in Yátova;

(d)

podobočje CLARIANO: Atzeneta d’Albaida, Agullent, Albaida, Alfarrasí, Anna, Aielo de Malferit, Aielo de Rugat, Ayora, Barx, Bèlgida, Bellreguard, Bellús, Beniatjar, Benicolet, Benigánim, Benissoda, Benisuera, Bicorp, Bocairent, Bolbaite, Bufali, Castelló de Rugat, Carrícola, Chella, Enguera, Fontanars dels Alforins, Guardamar de la Safor, La Font de la Figuera, Guadasequies, La Llosa de Ranes, Llutxent, Mogente, Montaverner, Montesa, Montichelvo, L’Olleria, Ontinyent, Otos, El Palomar, Pinet, La Pobla del Duc, Quatretonda, Ráfol de Salem, Rugat, Salem, Sempere, Terrateig, Vallada in Xàtiva.

Območje proizvodnje zajema tudi parcele, ki so vpisane v register vinogradov in jih upravljajo člani zadrug ali lastniki vinskih kleti, vpisanih v registre regulativnega odbora, ki se tradicionalno uporabljajo za proizvodnjo vin z ZOP „Valencia“ in ležijo v naslednjih krajih v občinah Almansa in Caudete v provinci Albacete: Campillo, Estación, Casa Pino, Casa Pina, Mojón Blanco, Moleta, Molino Balsa, Prisioneros, Canto Blanco, La Venta, Derramador, Montalbana, Casa Alberto, Escribanos, Escorredores, Capitanes, Pandos, Venta del Puerto, Torre Chica, Torre Grande, Casa Blanca, El Pleito, Herrasti in Casa Hondo v občini Almansa ter Vega de Bogarra, Derramador in El Angosto v občini Caudete.

Območje proizvodnje vključuje parcele članov vinske zadruge La Viña Coop V v mestu Villena, ki so vpisane v register vin in se tradicionalno uporabljajo za proizvodnjo vin z ZOP „Valencia“.

7.   Sorte vinske trte

 

Garnacha Tintorera

 

Macabeo – Viura

 

Merseguera

 

Monastrell

 

Moscatel de Alejandría

 

Verdil

8.   Opis povezave

Zaradi blagega podnebja in padavin na podobmočju Valentino imajo bela in rdeča vina večji delež alkohola.

Zaradi celinskih značilnosti podobmočja Alto Turia je belo vino nežnejše.

Zaradi bližine Sredozemskega morja in večje količine padavin je vino iz sorte moscatel zelo aromatično.

Zaradi temperaturnega razpona in razgibanega površja na podobmočju Clariano pa so rdeča vina zelo intenzivna in sadna.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Označba „VALENCIA“ mora biti jasno vidna. Podobmočje se lahko navede, če je bilo vse grozdje za vina pridelano tam. Ime sorte vinske trte se lahko uporabi samo za vina, pri pridelavi katerih je uporabljenih vsaj 85 % zadevne sorte. Izjema je likersko vino „Moscatel de Valencia“, za katero se lahko uporablja samo sorta moscatel de alejandría.

Izraz „VINO PETIT VALENCIA“ se lahko uporabi za mlada vina z več kot 4,5-odstotnim volumenskim deležem dejanskega alkohola in več kot 9-odstotnim volumenskim deležem skupnega alkohola, ki so pridelana po naravnih metodah. Izraza „MOSCATEL DE VALENCIA“ ali „VINO DE LICOR MOSCATEL DE VALENCIA“ se lahko uporabita za vino, ki je v celoti pridelano iz sorte moscatel de alejandría in proizvedeno v skladu s četrto alineo točke 3(c) Priloge XIb k Uredbi Sveta (ES) št. 1234/2007. Izraz „VINO DULCE“ se lahko uporabi za likerska vina, proizvedena v skladu s četrto alineo točke 3(c) Priloge XIb k Uredbi Sveta (ES) št. 1234/2007. Tradicionalni izraz „primero de cosecha“ (prva trgatev) se lahko uporabi za rdeča, bela in rosé vina, pridelana iz grozdja, potrganega v prvih desetih dneh trgatve, in ustekleničena v tridesetih dneh po koncu trgatve, pri čemer je treba na etiketi navesti letnik.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://agroambient.gva.es/documents/163228750/0/DOPVLC-P2022.pdf/


(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.