16.3.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

CI 98/1

SPOROČILO KOMISIJE

Javno naročanje: podatkovni prostor za izboljšanje javne porabe, spodbujanje oblikovanja politik na podlagi podatkov in izboljšanje dostopa do razpisov za MSP

(2023/C 98 I/01)

1.   Uvedba evropskega podatkovnega prostora za javna naročila

Vsako leto v EU več kot 250 000 javnih organov porabi približno 2 bilijona EUR (približno 13,6 % BDP) za nakup storitev, gradenj in blaga. Od novih cest do tabličnih računalnikov za učence ali opreme za bolnišnice: javni organi so glavni kupci v številnih ključnih sektorjih, kot so energetika, promet, infrastruktura, ravnanje z odpadki, socialna zaščita, zdravstvene, obrambne in izobraževalne storitve.

Javni sektor lahko s pravimi odločitvami o nakupu spodbudi delovna mesta, rast in naložbe v Evropi ter ustvari inovativnejšo, konkurenčnejšo, energijsko učinkovitejšo in bolj socialno vključujoče gospodarstvo. To lahko podpira ključne politike na nacionalni ravni in ravni EU, kot so okrevanje po pandemiji, dvojni prehodi, strateška avtonomija EU in njen vodilni položaj na digitalnem področju.

Za odpiranje vseh možnosti javnega naročanja sta bistvenega pomena dostop do podatkov in zmožnost njihove analize. Vendar so na enem mestu na voljo podatki, po katerih je mogoče iskati, iz le 20 % vseh razpisov, ki so jih predložili javni kupci. Preostalih 80 % je razpršenih v različnih oblikah na nacionalni ali regionalni ravni in jih je težko ali nemogoče ponovno uporabiti za namene politike, preglednosti in boljše porabe. Povedano drugače, javno naročanje razpolaga z mnogimi podatki, ki pa niso koristni za davkoplačevalce, oblikovalce politik in javne kupce.

Cilj pobude Komisije glede podatkov o javnih naročilih je izkoristiti moč podatkov, dostopnih po vsej EU zaradi podatkovnega prostora za javna naročila, enega od prvih skupnih podatkovnih prostorov EU na določenem področju, ki izhaja iz strategije EU za podatke (1).

Ta podatkovni prostor bo korenito spremenil dostop do podatkov o javnih naročilih in njihovo uporabo:

—

vzpostavil bo platformo na ravni EU za prvi dostop do podatkov o javnih naročilih, ki so bili doslej razpršeni na ravni EU, nacionalni in regionalni ravni;

—

znatno bo izboljšal kakovost, razpoložljivost in popolnost podatkov s tesnim sodelovanjem med Komisijo in državami članicami ter uvedbo novih e-obrazcev (2), kar bo javnim kupcem omogočilo bolj strukturirano zagotavljanje informacij;

—

ti najrazličnejši podatki bodo združeni z naborom orodij za analitiko, vključno z naprednimi tehnologijami, kot sta umetna inteligenca, na primer v obliki strojnega učenja in obdelave naravnega jezika.

Celoviti podatki v kombinaciji z uporabo najnovejših in nastajajočih tehnologij za analitiko ne bodo le preoblikovali javnega naročanja, temveč bodo zagotovili tudi nova in dragocena spoznanja javnim kupcem, oblikovalcem politik, podjetjem in zainteresiranim državljanom.

Javni kupci v državah članicah bodo imeli boljšo stroškovno učinkovitost in več orodij za usmerjanje javnih sredstev v prednostne naloge politike, kot sta zeleno in socialno gospodarstvo. Na primer spoznanja, pridobljena iz podatkovnega prostora za javna naročila, bodo javnim kupcem olajšala, da:

—

se združujejo in kupujejo v večjih količinah, s čimer si zagotovijo boljše cene in višjo kakovost;

—

ustvarijo več ponudb na posamezen razpis, tako da bodo razpisi privlačnejši za ponudnike, zlasti za MSP in zagonska podjetja;

—

se z odkrivanjem sumljivih vzorcev borijo proti nedovoljenemu dogovarjanju in korupciji ter drugim kaznivim dejanjem;

—

se primerjajo med seboj ter si izmenjujejo znanje, na primer z namenom naročanja bolj zelenih, socialnih in inovativnih proizvodov in storitev;

—

z nadaljnjo digitalizacijo in nastajajočimi tehnologijami, ki jih ta prinaša, avtomatizirajo naloge in zagotovijo znatne operativne prihranke.

Poleg tega bo podatkovni prostor za javna naročila zmanjšal birokracijo za javne kupce in države članice pri izpolnjevanju različnih obveznosti poročanja. To bo na primer veliko manj obremenjujoče za:

—

poročanje o skladnosti s ključnimi politikami, kot so zeleno, socialno in inovativno javno naročanje, npr. skladnost s cilji iz direktive o čistih vozilih za naročanje čistih vozil;

—

dokazovanje uspešnosti v okviru nacionalnih načrtov mehanizma za okrevanje in odpornost ter spremljanje uporabe drugih sredstev EU v realnem času;

—

spremljanje identitete izvajalcev in podizvajalcev, vključno z njihovimi končnimi dejanskimi lastniki, da se zaščiti celovitost postopkov javnega naročanja, kot se npr. zahteva v uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost (3).

Oblikovalci politik na ravni EU ter na nacionalni in regionalni ravni bodo pridobili veliko spoznanj, ki jim bodo omogočila napovedovanje prihodnjih trendov, npr. kdaj bo določen delež vozil, nabavljen prek javnega naročanja, brez emisij, in boljše obvladovanje kriz s spremljanjem trgovinskih tokov, ki jih ustvarjajo javni kupci, v skoraj realnem času, s čimer bo EU postala odpornejša.

Podjetja, zlasti MSP, bodo imela na voljo portal, preprost za uporabo, ki jim bo omogočil dostop do veliko večjega števila odprtih razpisnih postopkov z boljšo kakovostjo podatkov. To jim bo omogočilo, da zlahka in pravočasno prepoznajo morebitne pomembne razpise ter uporabijo orodja za analitiko za vnaprejšnje načrtovanje in usmerijo svoje vire v najbolj obetavne razpise. Ponudniki bi lahko na primer izpostavili kupce, ki se osredotočajo na inovativna in trajnostna naročila. Podjetja, zlasti MSP, bodo imela koristi tudi, če bodo javni kupci nova spoznanja, ki so jim na voljo, uporabili za pripravo javnih razpisov, ki bodo dostopnejši.

Državljani, civilna družba, davkoplačevalci in drugi zainteresirani deležniki bodo imeli dostop do veliko več podatkov o javnih naročilih kot prej, kar bo izboljšalo preglednost in odgovornost javne porabe.

To je le nekaj primerov, kako lahko pametno združevanje in analiza podatkov o javnih naročilih sprostita potencial javne porabe za pospešitev dvojnega zelenega in digitalnega prehoda, okrevanje po pandemiji COVID-19 in podporo drugim ciljem politike, kot sta socialna vključenost in energijska učinkovitost. To pa je le začetek: glede na veliko število ekosistemov, ki jih zadeva javno naročanje, in količino podatkov, ki jih je treba analizirati, ima vpliv umetne inteligence na tem področju potencial, ki je bil doslej le deloma izkoriščen.

Podatkovni prostor za javna naročila bo vzpostavljen postopoma. Cilj je vzpostaviti osnovni nabor orodij za arhitekturo in analitiko ter objaviti podatke o javnem naročanju na ravni EU do sredine leta 2023. Do konca leta 2024 bi bili vsi sodelujoči nacionalni portali za objavljanje povezani, zgodovinski podatki, objavljeni na ravni EU, vključeni in nabor orodij za analitiko razširjen. Od leta 2025 bi lahko sistem vzpostavil povezavo z dodatnimi zunanjimi viri podatkov.

2.   Področje podatkovnega prostora o javnih naročilih danes

Podatki o javnem naročanju, objavljeni na ravni EU

Odhodke za javno naročanje urejajo direktive o javnem naročanju (4), ki določajo pravila o organizaciji postopkov javnega naročanja in objavi tam ustvarjenih podatkov za pogodbe o oddaji javnih naročil visoke vrednosti (5) (v nadaljnjem besedilu: nad pragovi EU). Postopki nad pragovi EU predstavljajo približno 20 % vseh pogodb o javnih naročilih. Javni kupci na lokalni, regionalni in nacionalni ravni morajo podatke o korakih obveščanja glede teh postopkov in njihovega dodeljevanja objaviti na spletišču EU za dnevna elektronska javna naročila oziroma „Tenders Electronic Daily“ (6) (v nadaljnjem besedilu: TED) v skladu s tehničnimi specifikacijami, ki jih zagotavlja Urad za publikacije Evropske unije (7). Obveznost objave trenutno ne zajema celotnega cikla javnega naročanja, npr. zlasti faz po oddaji.

Sedanji obrazci za objavo na spletišču TED bodo kmalu nadomeščeni z e-obrazci (8). E-obrazci se lahko prostovoljno uporabljajo od 14. novembra 2022. Sedanji standardni obrazci bodo umaknjeni 25. oktobra 2023 in uporaba e-obrazcev bo postala obvezna za postopke javnega naročanja nad pragovi EU.

E-obrazci bodo omogočili bolj strukturirano zbiranje podatkov o javnem naročanju. Strukturirano zbiranje podatkov je ključno za doseganje višje kakovosti in popolnosti podatkov, kar je bistvenega pomena za zanesljivo podatkovno analitiko. E-obrazci na primer vsebujejo namenska polja za strukturirano zagotavljanje informacij o zelenem, družbeno odgovornem in inovativnem javnem naročanju (vključno s skladnostjo z direktivo o čistih vozilih), česar sedanja obvestila ne omogočajo.

Uvedba e-obrazcev bo omogočila tudi, da se sčasoma zajame celoten cikel javnega naročanja. V ta namen se bodo e-obrazci razširili in bodo prvič vključevali prostovoljne obrazce za obvestila o dokončanju naročila (tj. informacije po oddaji naročila, kot so končna plačana cena, uporabljeni podizvajalci, dejanski čas, potreben za dokončanje, in prejete pritožbe).

Podatki o javnem naročanju, pridobljeni in objavljeni na ravni držav članic

Postopki javnega naročanja pod pragovi EU predstavljajo preostalih 80 % pogodb o javnih naročilih. Na ravni EU ni obveznosti objave informacij o teh postopkih na spletišču TED in ni skupnega standarda. Način, kako javni kupci zajamejo in objavijo podatke iz teh postopkov, je odvisen od nacionalnih predpisov in upravne organizacije posamezne države članice. To vodi do različnih portalov za objavljanje, pragov in standardov (9), zaradi česar je podatke težko ponovno uporabiti za boljšo porabo, preglednost in namene politike.

3.   Koristi uporabe celotne razsežnosti podatkov o javnih naročilih

Ustvarjanje celovitega prostora za podatke o javnih naročilih nad pragovi EU in pod njimi v kombinaciji z naborom orodij za analitiko z uporabo naprednih tehnologij bo koristilo javnim kupcem, oblikovalcem politik na ravni EU in nacionalni ravni, podjetjem, raziskovalcem in davkoplačevalcem.

Javnim kupcem v državah članicah na vseh ravneh bo zagotovljena boljša stroškovna učinkovitost pri postopkih javnega naročanja, saj bo podatkovni prostor za javna naročila omogočil načrtovanje javnih razpisov, ki bolj temelji na podatkih, ter primerjalno analizo in izmenjavo znanja, večjo digitalizacijo, lažje odkrivanje goljufij in nedovoljenega dogovarjanja ter jim bo pomagal izboljšati dostop do razpisov, vključno za MSP.

—   Boljša stroškovna učinkovitost z načrtovanjem razpisov, ki temelji na podatkih

Javni kupci bodo pridobili dragocena spoznanja o svojem povpraševanju, vključno z napovedovanjem prihodnjih trendov z uporabo umetne inteligence in strojnega učenja, ter o strani ponudbe, tj. o pretekli uspešnosti ponudnikov, da bodo lahko ocenili, kdo so ponudniki z najučinkovitejšimi ponudbami.

S tem znanjem lahko javni kupci učinkoviteje organizirajo postopke javnega naročanja. Lahko se na primer medsebojno povežejo in „kupujejo v večjih količinah“, bodisi prek osrednjih nabavnih organov bodisi priložnostno, da si zagotovijo boljše cene in kakovostnejše blago ter storitve. Danes ta potencial ostaja večinoma neizkoriščen, zlasti čezmejno: le 11 % postopkov EU se izvaja s sodelovanjem pri javnih naročilih.

Danes so številni skupni postopki javnega naročanja usklajeni na ravni EU v posebnih sektorjih gospodarstva. Konkreten primer je Skupno podjetje EuroHPC (visokozmogljivostno računalništvo), skupno javno naročilo v višini 1 milijarde EUR ter sodelovanje na področju raziskav in razvoja. V tem okviru francoski Grand Equipement National de Calcul Intensif (GENCI) in nemški raziskovalni center Jülich skupaj nabavljata dva kvantna simulatorja (superračunalnika). Drug primer je skupno javno naročilo EU za Veklury® (remdesivir), protivirusno zdravilo za bolnike s COVID-19, ki ga usklajuje organ Komisije za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA). Dvaindvajset držav članic EU in drugih držav sodeluje in lahko odredi obravnavo na podlagi druge okvirne pogodbe, podpisane 19. julija 2022. Z več načrtovanja na podlagi podatkov bi lahko javni kupci izkoristili prednosti skupnega javnega naročanja v manj prepoznavnih sektorjih in brez usklajevanja EU.

—   Izboljšanje ciljne usmerjenosti in uspešnosti javne porabe s primerjalnimi analizami in izmenjavo znanja

Ker so podatki o javnih naročilih trenutno razpršeni po številnih sistemih in v različnih oblikah, dragoceno znanje o posebej uspešnih ali ciljno usmerjenih razpisih pogosto ostaja v podatkovnih silosih. Javni kupci so zato zelo zainteresirani za možnost, da bo podatkovni prostor za javna naročila ponujal možnost primerjalne analize in medsebojne primerjave ter vzajemnega učenja. Te vpoglede je mogoče deliti na podlagi potreb ali širše z usposabljanji in smernicami.

To velja zlasti za področja, na katerih bodo prihodnji e-obrazci prvič strukturirano zajemali informacije, zlasti o zelenem, družbeno odgovornem in inovativnem javnem naročanju. To bo na primer omogočilo, da se ugotovi, za katere postopke javnega naročanja in kako javni kupci uporabljajo zelena merila. Izmenjava znanja o strateških javnih naročilih med izoliranimi sistemi bo pripomogla k boljši javni porabi za izvajanje zelenega dogovora in drugih prednostnih politik.

Ker bo podatkovni prostor za javna naročila zagotovil večjo usklajenost in interoperabilnost med sistemi, se lahko znanje in souporaba virov razširi tudi na tehnična orodja, kot so analitični modeli.

—   Koristi od dodatne digitalne preobrazbe

Podatkovni prostor za javna naročila bo dodatno spodbudil digitalno preobrazbo javnih kupcev in javnih uprav na splošno, v skladu s strategijo Komisije za e-javna naročila (10). Sčasoma bo vse več podatkov pri številnih javnih kupcih samodejno prenesenih na bolj centralizirane ravni. To pomeni, da bodo napredna analitika in tehnike umetne inteligence, ki jih prinaša podatkovni prostor za javna naročila, javnim kupcem omogočile nadaljnjo avtomatizacijo razpisne faze. Eden od primerov, ki je bil izveden v več pilotnih projektih (11), je avtomatizirana izbira kod enotnega besednjaka javnih naročil (CPV) pri razvrščanju javnih razpisov. S tem se ne prihrani le pri virih, ampak se izboljša tudi udeležba, saj lahko napačna razvrstitev kod CPV povzroči zmanjšanje števila potencialnih ponudnikov, ki so razpis opredelili kot pomemben zanje.

—   Boj proti nedovoljenemu dogovarjanju, korupciji in goljufijam ter izogibanje zapravljanju javnega denarja

Vsako leto se del javne porabe izgubi zaradi goljufije, korupcije in drugega nezakonitega ravnanja. Zato zakonodaja EU, zlasti uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost, države članice zavezuje, da sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije in navzkrižja interesov v zvezi s sredstvi, zagotovljenimi v okviru navedenega mehanizma (12). Najrazličnejši podatki, ki so na voljo v okviru podatkovnega prostora za javna naročila, bodo skupaj z umetno inteligenco in tehnikami strojnega učenja pomagali javnim kupcem, da lažje odkrijejo morebitno nedovoljeno dogovarjanje, kot je dogovorjeno oddajanje ponudb, in korupcijo. Te nastajajoče tehnike lahko prepoznajo vzorce vedenja in porabe, ki kažejo na nepravilnosti, in jih označijo za nadaljnjo preiskavo.

Poleg tega bi povezovanje podatkov podatkovnega prostora za javna naročila z drugimi že razpoložljivimi viri podatkov javnim organom pomagalo bolje razumeti lastniško strukturo udeležencev v postopkih javnega naročanja, vključno z opredelitvijo njihovih končnih dejanskih lastnikov.

Konkreten primer uporabe podatkov in analitike za boj proti nedovoljenemu dogovarjanju in goljufijam je bil uveden s projektom, ki ga financira EU („TheyBuyForYou“). Slovenski podatki o javnih naročilih so bili obdelani s tehnikami strojnega učenja (nadzorovanega, nenadzorovanega in statističnega), da bi se ugotovili morebitni vzorci goljufij. Pri projektu sta se pokazali učinkovitost in uspešnost uporabe podatkov na ta način. Neavtomatizirano izkoriščanje tako velike količine podatkov je praktično nemogoče.

—   Izboljšanje dostopa do razpisov za spodbujanje konkurence

Glavni cilj javnega naročanja je spodbujanje konkurence za čim učinkovitejšo porabo javnega denarja. To je še toliko bolj pomembno danes, ko so javni proračuni po pandemiji COVID-19 preobremenjeni in ko se vojaška poraba povečuje.

Vendar je danes v 60 % držav članic v več kot 20 % vseh postopkov oddana samo ena ponudba, tj. brez konkurence. S podatkovnim prostorom za javna naročila bodo javni naročniki in oblikovalci politik lažje prepoznali nekatere vzorce in razumeli, kako je mogoče izboljšati dostop do razpisov, zlasti za MSP.

—   Lažje poročanje o inovativnem, zelenem in družbeno odgovornem javnem naročanju

S podatkovnim prostorom za javna naročila se bo zmanjšala tudi birokracija za javne kupce in države članice pri izpolnjevanju različnih obveznosti poročanja, na primer o inovativnem, zelenem in družbeno odgovornem javnem naročanju.

Danes lahko javni kupci informacije o izpolnjevanju meril zelenega, inovativnega in družbeno odgovornega javnega naročanja posredujejo le nestrukturirano (13). E-obrazci uvajajo namenska in enostavna polja za ta merila.

Primer obveznega zelenega javnega naročanja je revidirana direktiva o čistih vozilih (14). Direktiva določa nacionalne cilje za javno naročanje čistih vozil za povečanje povpraševanja in pospešitev uvajanja nizkoemisijskih in brezemisijskih vozil. Podatki, zbrani prek namenskih polj v e-obrazcih in analizirani v okviru podatkovnega prostora za javna naročila, bodo močno olajšali poročanje držav članic, predvideno v Direktivi, in omogočili natančno spremljanje teh ciljev.

—   Spremljanje uporabe/črpanja sredstev EU

E-obrazci bodo zagotovili tudi namenska polja za uporabo različnih skladov in programov EU. Podatkovni prostor za javna naročila bo tako državam članicam pomagal pri spremljanju uporabe in črpanja teh sredstev ter poročanju o taki uporabi in črpanju, vključno s sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ki se uporabljajo na primer za naložbene projekte, kot so vodikove elektrarne ali avtobusi na alternativni pogon, v postopkih javnega naročanja (15). Poleg tega bodo države članice lahko lažje spremljale ustrezne izvajalce, podizvajalce in končne dejanske lastnike.

Podatkovni prostor za javna naročila bo oblikovalcem politik na ravni EU in nacionalni ravni zagotovil močno orodje za spremljanje, primerjavo in analizo javne porabe po vsej EU.

Lažje in bolj strukturirano poročanje za javne kupce pomeni učinkovitejše spremljanje za oblikovalce politik. Analiza nestrukturiranega besedila ni le zelo zamudna, ampak tudi dovzetna za napake. Poleg tega so informacije, tako kot večina podatkov o javnih naročilih, razpršene po več sistemih. Z uvedbo e-obrazcev in platforme za dostop do podatkov nad pragovi za objavo in pod njimi lahko oblikovalci politik učinkoviteje spremljajo in spodbujajo izvajanje ključnih politik. Tako bodo lahko ocenili učinkovitost javnih politik na področju javnega naročanja in zunaj njega ter jih po potrebi prilagodili na podlagi popolnih podatkov v skoraj realnem času.

S podatkovnim prostorom za javna naročila bodo oblikovalci politik imeli tudi vpogled v to, kako učinkoviteje upravljati prihodnje krize, s čimer se bo povečala odpornost. Globalne krize, kot je pandemija COVID-19, so poudarile pomen digitalizacije, tudi pri javnem naročanju. Javno naročanje je glavni kanal za nakup medicinske opreme in zdravil. E-javno naročanje in dostop do podatkov o javnih naročilih sta v prvih mesecih zdravstvene krize že pospešila distribucijo nujno potrebnega medicinskega materiala in virov, kot je osebna varovalna oprema. Več podatkov v realnem času in podatki višje kakovosti bi lahko omogočili sledenje izvoru kritičnih zalog in celo uvedbo sistema „razvrščanja“, kjer bi javni kupci lahko navedli svojo kakovost po poreklu in/ali dobavitelju (poleg obstoječih oznak kakovosti, ki so se včasih izkazale za nezanesljive).

V zadnjem času je vojna v Ukrajini prekinila dobavne verige, povzročila močno zvišanje cen energije, spodbudila številne države članice k povečanju vojaških izdatkov in povzročila milijone beguncev, ki potrebujejo zatočišče. V podobnem okviru bi podatkovni prostor za javna naročila omogočil boljše razumevanje vpliva tega razvoja na enotni trg, zlasti v kombinaciji z drugimi tržnimi podatki, kot so podatki o surovinah. Spremljanje pretoka blaga in storitev, ki jih zagotavljajo javni kupci na enotnem trgu ter med enotnim trgom in tretjimi državami, v skoraj realnem času in na zelo podrobni ravni bo oblikovalcem politik dalo nov vpogled v učinkovitejše obvladovanje kriz in tako prispevalo k večji odpornosti EU.

Podjetja, tj. potencialni ponudniki, bodo imela dostop do veliko večjega števila odprtih razpisnih postopkov z boljšo kakovostjo podatkov po vsej Evropi. Nov uporabniški vmesnik bo podjetjem omogočil enostavno in pravočasno prepoznavanje ustreznih razpisov. Nova orodja za analitiko v kombinaciji s sedanjimi in preteklimi podatki jim bodo omogočila, da načrtujejo vnaprej, prepoznavajo trende na trgih (npr. bolj trajnostno javno naročanje) in oddajajo svoje ponudbe bolj strateško (npr. profili kupcev in dolgoročni kanali).

Ta poenostavljen dostop „vse na enem mestu“ in orodja za analitiko so zlasti pomembna za vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za MSP. MSP nimajo sredstev za spremljanje več portalov za ustrezne razpise. Poleg tega se morajo glede na omejene vire in ciljno usmerjeno strokovno znanje osredotočiti na oddajo ponudb pri razpisih, kjer so njihove možnosti za zmago največje. Podatkovni prostor za javna naročila jim bo omogočil prav to. MSP, specializirana za to področje, bi lahko na primer izbrala kupce, ki se osredotočajo na inovativna in trajnostna naročila, ter ugotovila, kako so v preteklosti organizirali razpise. MSP bodo imela koristi tudi, če bodo javni kupci nova spoznanja, ki so jim na voljo, uporabili za pripravo razpisov, ki bodo dostopnejši manjšim podjetjem.

Davkoplačevalci, njihova združenja, nevladne organizacije in državljani vse bolj zahtevajo večjo preglednost glede upravljanja javne porabe: Zaradi zagotavljanja ustrezne ravni dostopa bodo imeli javni kupci v podatkovnem prostoru za javna naročila večjo odgovornost. Predvsem raziskovalci in podatkovni novinarji bodo imeli dostop do veliko širšega nabora kakovostnih podatkov, da bodo lahko izvajali svoje projekte in pomagali pri doseganju novih spoznanj. Z omogočanjem dostopa akademskemu svetu do podatkovnega prostora za javna naročila se bodo sprostile inovativne ideje glede analitike, sčasoma pa se bo povečal nabor orodij za analitiko za podatkovni prostor za javna naročila.

4.   Koncept evropskega podatkovnega prostora za javna naročila

Za razvoj resnično celovitega prostora za podatke o javnih naročilih bodo potrebna skupna prizadevanja na ravni EU, nacionalni ravni in ravni vseh javnih kupcev po vsej EU. Podatkovni prostor za javna naročila bo sestavljen iz štirih ravni.

Image 1

Raven virov podatkov

Raven virov podatkov bo sestavljena iz virov podatkov, ki jih podatkovni prostor za javna naročila uporablja za zbiranje podatkov. Obstajajo trije glavni viri podatkov:

—

portal TED, ki ga upravlja Urad za publikacije Evropske unije in zagotavlja podatke pred dodelitvijo, ki so večinoma nad pragovi EU. Nekatere države članice že prostovoljno pošiljajo obvestila o postopkih javnega naročanja pod pragovi EU. To bo še lažje s prostovoljnimi obrazci, predvidenimi za uvedbo v e-obrazce. E-obrazci bodo v prihodnosti zagotovili tudi prostovoljno obvestilo o dokončanju, da bi bolje zajeli celoten življenjski cikel javnega naročila, vključno s fazo po oddaji naročila;

—

portali držav članic za javna naročila, ki vsebujejo najnovejše informacije o razpisih (16). V prvem koraku bodo ti zagotovili predvsem podatke pred dodelitvijo o postopkih pod pragovi EU, če države članice te podatke zajamejo (glej stran 4 zgoraj). Države članice bodo še naprej nadzorovale, katere podatke želijo deliti s podatkovnim prostorom za javna naročila (poleg podatkov, ki morajo biti objavljeni na spletišču TED v skladu z direktivami o javnem naročanju) (17);

—

druge javne in zasebne podatkovne zbirke je mogoče povezati s podatkovnim prostorom za javna naročila, da se omogočijo še daljnosežnejša spoznanja in navzkrižna preverjanja skupaj s podatki o javnih naročilih, kot so javni registri, ki vsebujejo podatke o podjetjih in podatke o končnih dejanskih lastnikih podjetij, ki oddajo ponudbo.

Raven integracije

Raven integracije, ki jo bo Komisija vzpostavila v sodelovanju z državami članicami, bo ustvarila usklajen nabor podatkov o javnih naročilih iz zgoraj navedenih virov. Zbira in pretvarja vhodne podatke, preden jih razdeli na naslednje ravni in naslednjim uporabnikom:

—

podatki bodo zbrani prek namenskih strojno berljivih (18) vmesnikov in podatkovnih kanalov;

—

podatki se nato preverijo glede na sklop pravil o kakovosti podatkov. To omogoča opozarjanje na vprašanja glede popolnosti in kakovosti na nadzorni plošči za kakovost podatkov in, odvisno od predvidene uporabe podatkov, odpravo slabe kakovosti ali podvojenih podatkov, ki bi ogrozili analizo. Vendar je glavna odgovornost za kakovost podatkov na strani javnih kupcev (glej tudi stran 12 v nadaljevanju);

—

podatki o javnih naročilih so na voljo v različnih oblikah. Podatki spletišča TED so trenutno na voljo v standardnih oblikah, v prihodnje pa bodo na voljo v obliki e-obrazcev. Oblika OCDS (19) se uporablja v nekaterih državah članicah, druge pa uporabljajo druge različne oblike. Na ravni integracije bodo vsi podatki pretvorjeni v en skupni jezik, tj. ontologijo e-javnega naročanja (20), ki jo je razvil Urad za publikacije v sodelovanju z državami članicami (21). To je potrebno za povezovanje podatkov iz različnih virov in ponovno uporabo za namene analitike.

Raven analitike

Komisija bo izdelala tudi nabor orodij za analitiko, vključno z nastajajočimi tehnologijami (umetna inteligenca, strojno učenje in obdelava naravnega jezika). Države članice lahko vzpostavijo lastne ravni analitike za združevanje podatkov podatkovnega prostora za javna naročila z dodatnimi nacionalnimi viri, če se s tem pridobijo dragocena spoznanja o njih (22).

Raven odjemalca/uporabniški vmesnik

Uporabniški vmesnik, ki ga bo vzpostavila Komisija, bo končnim uporabnikom omogočil dostop do podatkov na ravni integracije in/ali pridobljenih spoznanjih na ravni analitike. Različne kategorije uporabnikov (npr. države članice, javni kupci, podjetja, državljani, nevladne organizacije, novinarji in raziskovalci) bodo imele različne pravice dostopa, pri čemer se bo razlikovalo med javnimi in nejavnimi podatki ter med sodelujočimi državami članicami, ki svoje podatke delijo s podatkovnim prostorom za javna naročila (člani podatkovnega prostora za javna naročila, glej tudi naslednji oddelek), in tistimi, ki potrebujejo več časa za pripravo. Občutljivost zadevnih informacij se bo upoštevala pri opredelitvi pravic dostopa za različne kategorije uporabnikov. Ta vmesnik bodo preskusili uporabniki in bo zasnovan na način, osredotočen na uporabnika, s čimer se zagotovi, da lahko zlasti MSP in državljani zlahka pridobijo informacije in spoznanja, ki jih iščejo. Na tej stopnji je predvideno, da bo dostop za različnih kategorij uporabnikov brezplačen.

Ko bo na voljo, se načrtuje vključitev pametne vmesne programske opreme Simpl v podatkovni prostor za javna naročila. Simpl ponuja horizontalne komponente za zveze za računalništvo v oblaku in izvajanje skupnih podatkovnih prostorov (23).

5.   Ključni omogočitveni dejavniki na ravni držav članic

Za vključitev podatkov o javnem naročanju nad pragovi EU in pod njimi je bilo že izvedenih nekaj pobud (24). Poleg tega je bil v letih 2020 in 2021 izveden pilotni projekt za analitiko e-javnega naročanja, katerega cilj je bil preslikava različnih virov podatkov (na portalu TED in v treh državah članicah). Pri vseh teh prizadevanjih je šlo za enake izzive: različne oblike podatkov, kakovost podatkov (vključno z manjkajočimi identifikatorji), neobstoj avtomatizacije in omejen obseg podatkov.

Podatkovni prostor za javna naročila bo lahko obravnaval različne oblike, saj bodo preslikane v en skupni „jezik“, tj. ontologijo e-javnega naročanja (glej prejšnji oddelek) (25). Preostale izzive bo treba reševati na ravni držav članic. To je bistvenega pomena za države članice, da lažje sodelujejo v podatkovnem prostoru za javna naročila in si v njem izmenjujejo podatke.

Člani podatkovnega prostora za javna naročila bodo imeli dostop do podatkov, ki so na voljo v okviru podatkovnega prostora za javna naročila. Vendar imajo tudi tiste države članice, ki še niso pripravljene sodelovati v podatkovnem prostoru za javna naročila, zaradi svoje vrednosti za operativno učinkovitost in priprave na politiko, ki bo bolj temeljila na dokazih, koristi od izvajanja spodaj navedenih načel. Komisija je pripravljena sodelovati z vsemi državami članicami, da bi jih prenesla v prakso.

Izboljšanje kakovosti podatkov in avtomatizacija podatkovnih tokov

Nizka kakovost podatkov, npr. manjkajoči, napačni ali slabo oblikovani podatki, je bila eden od ključnih izzivov vseh prejšnjih pobud pri analizi podatkov o javnih naročilih. Pogosto so bili pred analizo potrebni popravki. Ker bo kakovost spoznanj, pridobljenih s podatkovnim prostorom za javna naročila, odvisna od kakovosti vhodnih podatkov, je izboljšanje kakovosti podatkov najpomembnejše:

—

za podporo sodelujočim državam članicam bo podatkovni prostor za javna naročila preveril vhodne podatke glede na sklop pravil o kakovosti podatkov ter bo na vprašanja glede popolnosti in kakovosti opozoril na nadzorni plošči za kakovost podatkov. Vendar podatkovni prostor za javna naročila sam ne more popraviti podatkov; za izboljšanje kakovosti podatkov so odgovorne predvsem države članice/javni kupci. Zato se priporoča, da države članice vzpostavijo preverjanja kakovosti podatkov na ravni vira (26);

—

z obvezno uporabo e-obrazcev se bo kakovost podatkov izboljšala zaradi bolj strukturiranega obrazca za vnos in izboljšanega sklopa poslovnih pravil. Z e-obrazci bodo veliko lažji tudi posodobitve in popravki. Da bi države članice izkoristile celoten potencial e-obrazcev za kakovost podatkov, bi morale uporabiti tudi prostovoljna obvestila o e-obrazcih za postopke pod pragovi EU.

Danes branje in zajemanje podatkov o javnih naročilih od ene točke do druge vključuje večkratno obdelavo podatkov, zlasti v okolju z več decentraliziranimi viri podatkov. Avtomatizacija podatkovnih tokov ne bi le dodatno izboljšala kakovosti podatkov, temveč bi tudi omogočila prenos in analitiko v skoraj realnem času – hkrati pa bi se prihranili znatni viri.

—

prvi korak k temu cilju je zagotoviti strojno berljivost virov podatkov o javnih naročilih. To velja za povezavo nacionalnih portalov z ravnijo integracije podatkovnega prostora za javna naročila prek strojno berljivih vmesnikov (glej prejšnji oddelek), vendar bi jih morale države članice uporabljati tudi za vse javne kupce;

—

uporaba edinstvenih in trajnih identifikatorjev je še en bistven korak za nadaljnjo avtomatizacijo podatkovnih tokov. Edinstveni identifikatorji se nanašajo na podatkovne elemente in podatkovne nize, kot so kupci, dobavitelji, postopki in faze postopkov, sklopi, pogodbe in predmeti postopkov javnega naročanja (npr. storitve ali izdelki), s čimer se podatki učinkovito strukturirajo. Če jih še ne, bi morale države članice identifikatorje uporabljati v celotnem ekosistemu javnih naročil. Ontologija e-javnega naročanja omogoča in spodbuja uporabo trajnih edinstvenih identifikatorjev za podporo temu procesu;

—

bolj kot bodo države članice avtomatizirale svoje podatkovne tokove, bolj bodo lahko uporabljale nove tehnologije, kot sta umetna inteligenca in obdelava naravnega jezika, da bi z večjo operativno učinkovitostjo prihranile vire, npr. pri razvrščanju podatkovnih elementov, kot so kode CPV, ali ohranjanju nomenklatur. Na podlagi istih nastajajočih tehnologij je mogoče pridobiti nova in celovitejša spoznanja, ki dopolnjujejo nabor orodij za analitiko podatkovnega prostora za javna naročila na nacionalni ali regionalni ravni, npr. indeks cen za natančnejšo oceno stroškov.

Razširitev obsega zajemanja podatkov na celoten cikel javnega naročanja

Države članice bi si morale prizadevati za zajemanje podatkov iz faz pred oddajo in po njej. Nekatere države članice že objavljajo obvestila o dokončanju naročila, ki vsebujejo informacije o končnih stroških in dejanskem trajanju naročila. Prihodnji e-obrazci bodo zagotovili prostovoljno obvestilo o dokončanju. Državam članicam, ki še ne objavljajo obvestil o dokončanju, se močno priporoča, naj prihodnje e-obrazce z obvestilom o dokončanju uporabijo kot prvi korak k razširjenemu zajemanju podatkov.

S kombiniranjem informacij o fazi načrtovanja (kaj nameravajo kupci naročiti), fazi konkurence (kakšna je ocenjena cena in trajanje), obvestilu o oddaji naročila (kakšen bo strošek) in obvestilu o dokončanju (kakšen je bil končni strošek in trajanje naročila) bosta podatkovni prostor za javna naročila in njegov nabor orodij za analitiko uporabnikom omogočila veliko celovitejše razumevanje celotnega življenjskega cikla javnega naročanja.

Za izvajanje zgoraj navedenih načel je treba krepiti nove zmogljivosti in spretnosti. Ta krepitev zmogljivosti bi morala biti usmerjena v način, ki omogoča združevanje poslovnih in tehničnih spretnosti, kar je ključnega pomena za uspeh vseh prizadevanj, ki temeljijo na podatkih.

6.   Postopna uvedba v sodelovanju z državami članicami

Program podatkovnega prostora za javna naročila prejema finančno podporo programa za digitalno Evropo (27). 4 milijoni EUR so bili že dodeljeni za obdobje 2021/22. Potrebe za leti 2023 in 2024 so ocenjene na približno 3 milijone EUR. Ko bo sistem vzpostavljen, bodo operativni stroški na ravni EU znašali približno 500 000 EUR na leto. Države članice nosijo svoje stroške za digitalizacijo svojih sistemov javnega naročanja in povezovanje svojih virov podatkov s podatkovnim prostorom za javna naročila. Vendar je finančna in tehnična podpora na voljo prek mehanizma za okrevanje in odpornost, Instrumenta za tehnično podporo in strukturnih skladov.

Podatkovni prostor za javna naročila se bo uvajal postopoma, tako da se bodo potrebe držav članic in drugih uporabnikov lahko obravnavale na namenskih delavnicah in upoštevale med izvajanjem. Ta sodelovalni pristop bo pomagal zagotoviti koristen izdelek za deležnike na nacionalni ravni in ravni EU. Glavne tri faze, navedene v nadaljevanju, je tako mogoče prilagajati sproti, na primer nekatere zunanje podatkovne zbirke bi bilo mogoče povezati s podatkovnim prostorom za javna naročila že v prvih dveh fazah, če obstaja povpraševanje uporabnikov.

Faza 1: od zdaj do drugega četrtletja 2023

V prvem koraku bo Komisija vzpostavila osnovno arhitekturo podatkovnega prostora za javna naročila in minimalno orodje za podatkovno analitiko. TED bo prvi vir podatkov, ki bo povezan s podatkovnim prostorom za javna naročila. Predvideno je, da bodo kazalniki javnega naročanja za pregled enotnega trga (28) in drugi osnovni kazalniki v prihodnje izračunani na tej podlagi.

Hkrati bo okvir za upravljanje podatkov za podatkovni prostor za javna naročila oblikovan v sodelovanju z državami članicami, da se opredelijo obseg odgovornosti, interakcija s ključnimi deležniki ter vzdrževanje in nadaljnji razvoj podatkovnega prostora za javna naročila. Vzporedno bo potekalo pripravljalno delo za podporo državam članicam, ki se želijo pridružiti podatkovnemu prostoru za javna naročila.

Faza 2: od tretjega četrtletja 2023 do četrtega četrtletja 2024

Druga faza bo trajala približno dve leti in bo vključevala izvajanje treh glavnih vzporednih delovnih področij:

—

Komisija bo podprla zainteresirane države članice pri povezovanju njihovih nacionalnih portalov s podatkovnim prostorom za javna naročila prek ravni integracije. Nacionalne portale, ki uporabljajo obvestila EU (bodisi sedanji obrazci bodisi e-obrazci), bo lažje povezati kot tiste, ki uporabljajo druge oblike;

—

Komisija bo nadalje razvila nabor orodij za podatkovno analitiko in vključila mehanizme, kot so umetna inteligenca in drugi, da bi pomagala opredeliti vzorce in politike spremljanja, kot je zeleni dogovor, ter inovativno ali družbeno odgovorno javno naročanje. Poleg tega bo vzpostavila nadzorno ploščo za kakovost, da bi sodelujočim državam članicam zagotovila povratne informacije o kakovosti in popolnosti podatkov ter jim omogočila vzpostavitev ali izboljšanje lastnih sistemov za upravljanje kakovosti podatkov;

—

tretji korak je vključitev zgodovinskih podatkov iz spletišča TED, in če je mogoče, iz nacionalnih portalov, da bi bilo mogoče prepoznati trende v zadnjem desetletju in bolje napovedati prihodnje trende.

Faza 3: leto 2025 in pozneje

V prihodnosti se načrtuje nadaljnja razširitev obsega podatkov, ki so na voljo za analizo v okviru podatkovnega prostora za javna naročila:

—

povezava podatkovnega prostora za javna naročila z obstoječimi viri podatkov, ki so na voljo na ravni EU in ravni držav članic (npr. registri dejanskega lastništva, poslovni registri, e-računi itd.), da bi bilo mogoče pridobiti dodatna spoznanja, kot je identiteta dejanskih lastnikov za dobavitelji;

—

ker države članice postopoma razširjajo zajemanje podatkov, dodajajo vse več podatkov iz samega postopka javnega naročanja, da bi sčasoma zajele celoten cikel javnega naročanja, od faze pred oddajo do faze po oddaji.

Preučila se bo tudi povezava podatkovnega prostora za javna naročila z drugimi prihodnjimi podatkovnimi prostori (kot sta e-zdravje (29) in tehnični sistem po načelu „samo enkrat“ v okviru uredbe o enotnem digitalnem portalu (30)). O točni razširitvi podatkovnega prostora za javna naročila se bo razpravljalo in odločalo v sodelovanju s sodelujočimi državami članicami.

7.   Sklep

Zahteve glede preglednosti in izvajanje digitalnih rešitev za različne faze cikla javnega naročanja (e-javno naročanje) ustvarjajo ogromno količino podatkov, ki jih predložijo javni kupci. Vendar ti podatki trenutno niso dovolj izkoriščeni zaradi kakovosti in interoperabilnosti podatkov.

Kot je določeno v strategiji EU za podatke, bo ta pobuda o podatkih o javnih naročilih sprostila ta potencial. Podatkovni prostor za javna naročila bo pomagal pridobiti nova spoznanja, ki jih je mogoče na podlagi izmenjave znanja z uporabo najsodobnejših analitičnih tehnik, kot je umetna inteligenca, ustvariti iz teh najrazličnejših podatkov. Ta spoznanja bodo izboljšala kakovost javne porabe, izboljšala dostop do razpisov, zlasti za MSP, ohranila celovitost javne porabe in izkoristila priložnost, da bi politike bolj temeljile na podatkih.

(1)  Evropska strategija za podatke, COM(2020) 66 final, Bruselj, 19. februar 2020.

(2)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1780 o standardnih obrazcih za objavo obvestil na področju javnega naročanja in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2015/1986 („e-obrazci“), objavljena 25. oktobra 2019. Uredba in razširjena različica njene priloge v Excelovi datoteki sta na voljo na naslovu https://ec.europa.eu/docsroom/documents/52697?locale=sl. E-obrazci bodo nadomestili sedanje standardne obrazce (glej Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 2015/1986, objavljeno 11. novembra 2015, https://simap.ted.europa.eu/standard-forms-for-public-procurement).

(3)  Člen 22(2), točka (d), Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).

(4)  Direktiva 2014/24/EU o javnem naročanju, Direktiva 2014/25/EU o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, Direktiva 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb, Direktiva 2009/81/ES o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti.

(5)  Zakonodaja EU določa minimalna usklajena pravila za razpise, katerih denarna vrednost presega določen znesek in za katere se domneva, da so čezmejnega pomena (https://single-market-economy.ec.europa.eu/single-market/public-procurement/legal-rules-and-implementation/thresholds_sl).

(6)  Natančneje v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije. Povezava do spletišča je https://ted.europa.eu/.

(7)  https://simap.ted.europa.eu/web/simap/sending-electronic-notices

(8)  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1780 o standardnih obrazcih za objavo obvestil na področju javnega naročanja in razveljavitvi Izvedbene uredbe (EU) 2015/1986 („e-obrazci“), objavljena 25. oktobra 2019. Uredba in razširjena različica njene priloge v Excelovi datoteki sta na voljo na naslovu https://ec.europa.eu/docsroom/documents/52697?locale=sl. Izvedbena uredba je bila pravkar posodobljena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/2303 z dne 24. novembra 2022, zlasti da bi se omogočilo strukturirano poročanje o inovativnem, zelenem in družbeno odgovornem javnem naročanju.

(9)  Države članice lahko prosto določijo svoje mejne vrednosti za (nacionalno) objavo. Številne države članice nimajo pragov ali pa so ti razmeroma nizki, zato zbirajo popolnejši niz podatkov. Druge so določile razmeroma visoke pragove in zato običajno zajemajo veliko manj podatkov. Nekatere države članice prepuščajo izbiro oblike za objavljanje podatkov o postopkih javnega naročanja javnim kupcem, druge pa so opredelile (različne) predloge. Nekatere od teh predlog vključujejo le nekaj spremenljivk, medtem ko druge uporabljajo obsežne podatkovne predloge, ki v nekaterih primerih celo presegajo standardne obrazce EU. Poleg tega imajo številne države članice poleg svojega nacionalnega portala tudi več podnacionalnih portalov. Dve državi članici nimata osrednjega portala.

(10)  https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52012DC0179&from=SL. Eden od pogojev za uspešno vzpostavitev podatkovnega prostora za javna naročila je, da države članice vzpostavijo mehanizme za samodejno zajemanje podatkov, ki v prvem koraku prenašajo podatke iz svojih nacionalnih portalov in registrov naročil (glej stran 12 v nadaljevanju).

(11)  Evropska komisija in Deloitte (2020), Study on uptake of emerging technologies in public procurement (Študija o uporabi nastajajočih tehnologij pri javnem naročanju). Na voljo na naslovu: https://single-market-economy.ec.europa.eu/single-market/public-procurement/digital-procurement/emerging-technologies-public-procurement_sl.

(12)  Člen 22(2), točka (b), Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost.

(13)  Sedanji standardni obrazci (EU) ne zagotavljajo polj za tako poročanje. Kot je navedeno zgoraj, nekaj nacionalnih oblik presega standardne obrazce EU, tudi glede zelenega, inovativnega in družbeno odgovornega javnega naročanja.

(14)  https://transport.ec.europa.eu/transport-themes/clean-transport-urban-transport/clean-and-energy-efficient-vehicles/clean-vehicles-directive_sl

(15)  Celotno spremljanje naložbenih projektov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost se izvaja v okviru preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti na podlagi podatkovne zbirke FENIX.

(16)  To so običajno nacionalni portali za objavljanje ali registri naročil.

(17)  Z e-obrazci bo prvič mogoče zagotoviti podatke v obvestilih, ki ne bi smeli biti objavljeni ali ne bi smeli biti objavljeni takoj. To je pomembno, da se javnim kupcem zagotovi, da nekateri podatki niso javno dostopni ali da niso javno dostopni pred določenim datumom (npr. cene).

(18)  https://joinup.ec.europa.eu/collection/nifo-national-interoperability-framework-observatory/glossary/term/machine-readable

(19)  https://www.open-contracting.org/data-standard/

(20)  Ontologija e-javnega naročanja zagotavlja formalno, semantično podlago za ustvarjanje in ponovno uporabo povezanih odprtih podatkov na področju javnih naročil v EU. Predvideno je, da bo zajemala vse faze od začetka do konca, tj. od obvestila in razpisa do oddaje, naročanja, izdajanja računov in plačila. S tem namenom je Urad za publikacije Evropske unije vključil delovno skupino strokovnjakov, katere naloga je bila doseči soglasje o rezultatih analize in ciljih, ki so jih razvile ekipe operativnega programa. Informacije o ontologiji e-javnega naročanja so na voljo na naslovu https://github.com/OP-TED/ePO.

(21)  Ontologija opredeljuje model, ki omogoča povezovanje podatkov in temelji na skupnem razumevanju različnih konceptov. Ontologija je zasnovana tako, da je združljiva s prihodnjimi e-obrazci. Operativni program bo zagotovil orodje za podatkovni prostor za javna naročila, s katerim bo mogoče sedanja obvestila in prihodnje e-obrazce pretvoriti v ontologijo. To orodje se bo uporabljalo za pretvorbo podatkov spletišča TED in podatkov nacionalnih portalov za objavljanje v ontologijo. To pomeni, da se lahko sedanji in prihodnji podatki na ravni EU in nacionalni ravni zlahka pretvorijo v enako obliko, da se v prihodnje prepreči izguba informacij. Ta ukrep se izvaja v okviru pripravljalnega ukrepa za preglednost javnega naročanja. Države članice lahko uporabijo ontologijo za izboljšanje področja podatkov o javnih naročilih.

(22)  Podatkovni prostor za javna naročila bo temeljil na načelih FAIR („findability“ – podatke je mogoče najti, „accessibility“ – do njih je mogoče dostopati, „interoperability“ – so interoperabilni in „reusability“ – mogoče jih je ponovno uporabiti) in bo v skladu z obstoječimi predpisi o varstvu podatkov (GDPR).

(23)  Simpl: enostavnejše zveze za računalništvo v oblaku in podatkovni prostori, https://digital-strategy.ec.europa.eu/sl/news/simpl-cloud-edge-federations-and-data-spaces-made-simple.

(24)  Na primer: projekt DigiWhist (https://digiwhist.eu/about-digiwhist/), projekt TheyBuyForYou (https://theybuyforyou.eu/about/) in pilotni projekt za analitiko e-javnega naročanja (https://ec.europa.eu/isa2/actions/simplifying-public-tenders_en).

(25)  V primerjavi s prejšnjimi poskusi združevanja podatkov ima ontologija dodatno prednost, da zajame celotno obvestilo, zlasti s prihodnjimi e-obrazci.

(26)  Ta prizadevanja je mogoče usmerjati s splošnimi in za posamezne primere uporabe specifičnimi preverjanji kakovosti podatkov ter poslovnimi pravili, ki so bili razviti v okviru ontologije e-javnega naročanja in pilotnega projekta za analitiko e-javnega naročanja.

(27)  Več informacij je na voljo tukaj: https://digital-strategy.ec.europa.eu/sl/activities/digital-programme.

(28)  https://single-market-scoreboard.ec.europa.eu/policy_areas/public-procurement_en

(29)  Več informacij o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru je na voljo na https://health.ec.europa.eu/ehealth-digital-health-and-care/european-health-data-space_sl.

(30)  Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter storitev za pomoč in reševanje težav. Člen 14(1) navedene uredbe določa, da morajo pristojni organi dati na voljo dokaze, pomembne za postopke iz direktiv o javnem naročanju, prek tehničnega sistema po načelu „samo enkrat“.