Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2023/C 80/13)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Novigradska dagnja“

EU št.: PDO-HR-02626 – 4.8.2020

ZOP (X) ZGO ( )

1. Ime

„Novigradska dagnja“

2. Država članica ali tretja država

Republika Hrvaška

3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1. Vrsta proizvoda

Skupina 1.7 Sveže ribe, mehkužci in raki ter iz njih pridobljeni proizvodi

3.2. Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Novigradska dagnja“ je školjka vrste sredozemskih klapavic Mytilus galloprovincialis (Lamarck 1819). Lupina klapavice „Novigradska dagnja“ je pahljačaste, trikotne ali jajčaste oblike in podolgovata. Telo obdajata dve enaki lupini, ki sta na zunanji strani modrikasto-črne barve, na notranji strani pa bledo bisernate barve. Dolžina najdaljšega dela školjke, ki je primerne velikosti za uživanje, znaša vsaj 6 cm, najmanjša masa pa je 20 g.

„Novigradska dagnja“ je posebej znana po svojem visokem indeksu kondicije, tj. količini mesa, ki zavzema prostor znotraj lupine, pri čemer je najnižji indeks kondicije za užitne klapavice najmanj 12 %.

Sveže meso klapavice „Novigradska dagnja“ je na otip gladko, ima mehko in elastično teksturo ter značilno aromo po morju in morskih algah. Površina mesa je sijoča, vlažna in gladka. Barva mesa klapavice „Novigradska dagnja“ je odvisna od spola školjke. Klapavice so različnih spolov – samci so večinoma mlečno bele ali smetanaste barve, samice pa so rdečkasto-oranžne barve.

„Novigradska dagnja“ se na trg dobavlja živa, z nepoškodovano lupino in brez organizmov, ki jo obraščajo, ter drugih nečistoč. Na lupinah klapavic so lahko prisotne sledi obraščanja s sedentarnim mnogoščetincem Pomatoceros triqueter (Linnaeus, 1758).

„Novigradska dagnja“ se pobira vsako koledarsko leto med 1. aprilom in 30. novembrom. Zunaj navedenega obdobja se klapavice, ki jih gojijo v školjčiščih v Novigrajskem morju in prelivu Novsko Ždrilo, ne smejo dajati na trg pod imenom „Novigradska dagnja“.

3.3. Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

„Novigradska dagnja“ se hrani z neprekinjenim filtriranjem morske vode. V vodnem okolju se večinoma prehranjuje s fitoplanktonom, zooplanktonom, organskim drobirjem, razgrajenimi organskimi snovmi, anorganskimi delci in raznimi bakterijami. Hranila, ki jih prinesejo reke, in hranila, ki jih dež spira z bregov, poraslih z gozdom, ustvarjajo ugodne pogoje za razvoj fitoplanktona in zooplanktona v Novigrajskem morju. To zagotavlja dobro razpoložljivost hrane za organizme, ki se hranijo s filtriranjem morske vode, vključno s klapavicami. Gojena „Novigradska dagnja“ se ne hrani z nobeno dodatno krmo ali dodatki.

3.4. Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Celoten proizvodni cikel klapavice „Novigradska dagnja“, od zbiranja mladih klapavic do njihovega razvoja v velikost, primerno za uživanje, poteka v Novigrajskem morju in Novskem Ždrilu. Proizvodni cikel od zbiranja do trenutka, ko klapavice dosežejo velikost, primerno za uživanje, traja vsaj 12 mesecev.

3.5. Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6. Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Pri dajanju proizvoda na trg v kateri koli vrsti predpakiranja mora biti na etiketi navedeno ime „Novigradska dagnja“, ki se mora po velikosti, tipu in barvi črk (tipografiji) jasno razlikovati od katerega koli drugega napisa.

4. Jedrnata opredelitev geografskega območja

Celotni proizvodni cikel klapavice „Novigradska dagnja“ poteka v Novigrajskem morju in z njim povezanem Novskem Ždrilu. Novigrajsko morje je zaliv v Zadrski županiji. Na severozahodnem delu ga preliv Novsko Ždrilo povezuje z Velebitskim kanalom. Ker je Novsko Ždrilo povezovalni kanal, ima zelo podobne okoljske značilnosti kot Novigrajsko morje.

5. Povezava z geografskim območjem

5.1. Posebnosti geografskega območja

Na območje Novigrajskega morja močno vplivajo kraške površinske vode in podzemne vode, ob njegovi obali pa se pojavljajo številni izviri. V Novigrajsko morje se izlivajo reka Zrmanja, vodotoki Bašćica, Draga in Slapaća ter drugi manjši vodotoki. Skozi Karinsko Ždrilo v Novigrajsko morje dotekajo vode iz Karinskega morja, v katero se izlivata vodotoka Karišnica in Bijela. Najpomembnejši vodotok je reka Zrmanja, ki je dolga 69 km in katere porečje obsega 554 km2, povprečna hitrost pretoka ob ustju reke pa znaša 373/s. Reka Zrmanja vsako leto prinese v povprečju 2,3-krat več vode od skupne prostornine Novigrajskega morja, kar močno vpliva na fizikalne, kemijske, biološke in splošne hidrogeološke lastnosti Novigrajskega morja. Zaradi pritoka vseh vodotokov je v nekaterih obdobjih Novigrajsko morje bistveno manj slano. Za celotni zaliv je značilna visoka stopnja stratifikacije s klinom slane vode in jasno izraženim območjem halokline. Površinski sloj sladke vode iz Novigrajskega morja odteka v Velebitski kanal. Nadomesti pa ga bolj slana vodna masa, ki s pridnenim slojem priteka iz Velebitskega kanala. Slanost na površini se giblje med 17,3 ‰ in 33,8 ‰, v globljih plasteh pa med 36,2 ‰ in 37,9 ‰. Letne temperature morja se gibljejo med 6,7 °C in 26,6 °C (v povprečju 16,4 °C). Vodna telesa dela reke Zrmanje, ki ležijo dolvodno od Obrovca, Novigrajsko morje, Karinsko morje in Novsko Ždrilo so v skladu z okvirno direktivo o vodah (Direktiva 2000/60/ES) somornice reke Zrmanje oziroma estuarij reke Zrmanje. Estuarij reke Zrmanje glede na svoje biološke parametre ter prisotnost in številčnost morskih vrst fitoplanktona velja za zmerno evtrofno območje.

Študije, ki so jih izvedli Šarić in drugi, so pokazale, da Novigrajsko morje vsebuje več klorofila a kot druga območja proizvodnje v Zadrski županiji, kjer poteka gojenje in pobiranje školjk. Količina klorofila a v nekaterih mesecih na primer presega 4 mg/l, kar je veliko več od vrednosti, zabeleženih v odprtem delu Jadranskega morja (T. Šarić in drugi, 2018, Quality parameters of Novigrad mussels for PDO application (Parametri kakovosti novigrajskih klapavic za zahtevek za ZOP), Zbornik povzetkov 53. hrvaškega in 13. mednarodnega simpozija o agronomiji, Vodice, str. 201).

„Novigradska dagnja“ se goji na tradicionalen način, z uporabo lokalnega znanja in spretnosti na področju gojenja klapavic na določenem geografskem območju. Školjke se gojijo v pergolarih (lokalni izraz za mrežaste cevi), ki prosto visijo na nosilnih vrveh v gojiščih. Za zagotavljanje optimalnih okoljskih pogojev za gojenje klapavic jih gojitelji ob pritoku velikih količin sladke vode (najpogosteje jeseni in pozimi), ki ostane na površini Novigrajskega morja in Novskega Ždrila, spustijo globlje. Mlade gojene klapavice se nasadijo ročno in obenem vizualno pregledajo. Klapavice, ki ne izpolnjujejo zahtev glede videza in velikosti, se odstranijo iz nadaljnjega gojenja.

Težava, povezana z gojenjem, je nabiranje prevelikih količin mladih klapavic na že nasajenih klapavicah v pergolarih, kar zavira njihovo rast. Poleg tega lahko obsežno razraščanje mnogoščetincev na školjčnih lupinah ovira pravilno delovanje in rast školjk. Da bi to preprečili, je pomembno, da se klapavice nasadijo v optimalnem obdobju, da se med gojenjem spremljata gostota nasajenih klapavic in pojav obraščanja ter da se klapavice po potrebi razredčijo in očistijo. Ta postopek je v veliki meri odvisen od tradicionalnega znanja in spretnosti proizvajalcev, pridobljenih v dolgi zgodovini gojenja klapavic v novigrajski regiji.

5.2. Posebnosti proizvoda

Rast klapavic in indeks kondicije školjke, tj. količina mesa, ki zavzema prostor znotraj lupine, sta pomembna dejavnika pri gojenju klapavic. Indeks kondicije je namreč ena od najpomembnejših lastnosti, na podlagi katere povprečni kupec ocenjuje kakovost klapavic, ter tudi eden od najpomembnejših parametrov kakovosti klapavice „Novigradska dagnja“. „Novigradska dagnja“ je znana po dobrem razmerju mesa, študije pa so pokazale, da je indeks kondicije pri klapavici „Novigradska dagnja“ skozi vse leto višji od indeksa kondicije klapavic, gojenih v integriranih pogojih gojenja školjk in rib v Jadranskem morju ter na drugih registriranih območjih za gojenje školjk. Meritve, ki so jih v okviru projekta z naslovom INOVaDA – raziskave kakovosti in promocija novigrajske klapavice med oktobrom 2015 in avgustom 2016 opravili na Univerzi v Zadru (oddelek za ekologijo, agronomijo in akvakulturo), so pokazale, da je bil indeks kondicije klapavice „Novigradska dagnja“ najnižji januarja (10,72 %), najvišji pa avgusta (18,98 %). Čeprav je indeks kondicije klapavice „Novigradska dagnja“ višji od indeksa kondicije klapavic, gojenih na drugih gojiščih, opazovanih med letom, je bilo pri indeksu kondicije klapavice „Novigradska dagnja“ ugotovljeno, da je pozimi nižji kot v preostalem delu leta. Za ohranjanje visoke kakovosti proizvoda je pobiranje in trženje svežih klapavic pod imenom „Novigradska dagnja“ omejeno na obdobje od 1. aprila do 30. novembra v vsakem koledarskem letu.

5.3. Vzročna povezava med posebnostmi geografskega območja in posebnostmi proizvoda

Zaščita klapavice „Novigradska dagnja“ temelji na kakovosti proizvoda in tradicionalni metodi gojenja na opredeljenem geografskem območju. Najpomembnejša kakovostna lastnost, po kateri je poznana klapavica „Novigradska dagnja“, je visoka vrednost indeksa kondicije, ki je odvisen predvsem od sezone spolnega ciklusa, prisotnosti planktona in sprememb okoljskih dejavnikov (temperatura, slanost, koncentracija raztopljenega kisika).

Hranila, ki jih prinesejo reke, in hranila, ki jih dež spira z bregov, poraslih z gozdom, ustvarjajo ugodne pogoje za razvoj fitoplanktona in zooplanktona v Novigrajskem morju. To zagotavlja dobro razpoložljivost hrane za organizme, ki se hranijo s filtriranjem morske vode, vključno s klapavico „Novigradska dagnja“. Novigrajsko morje in Novsko Ždrilo zaradi količine klorofila a veljata za morje s povečano produktivnostjo v primerjavi s povprečnimi vrednostmi v Jadranskem morju, kar pozitivno vpliva na višji indeks kondicije klapavice „Novigradska dagnja“.

Zaradi pogostih in nenadnih sprememb okoljskih pogojev v Novigrajskem morju in Novskem Ždrilu (nenaden padec slanosti zaradi pritoka sladke vode, temperaturne spremembe zaradi burje itd.) so klapavice izpostavljene dražljajem, ki spodbujajo pripravo tkiva za drstenje. Zato „Novigradska dagnja“ v primerjavi s klapavicami z drugih območij porabi več energije za rast tkiva kot za rast lupine. Priprava za drstenje in zadostna razpoložljivost hranil sta razlog za višji indeks kondicije klapavice „Novigradska dagnja“, zaradi česar te klapavice dlje časa ohranijo večjo kakovost.

„Novigradska dagnja“ se goji na območju gojenja, ki v skladu z mikrobiološko klasifikacijo območij proizvodnje školjk spada v najvišji razred mikrobiološke klasifikacije A. Školjke, ki se gojijo v neonesnaženih morjih razreda A, se lahko dajo neposredno na trg brez predhodnega prečiščevanja.

Za prepoznavanje optimalnih pogojev za rast v posebnih naravnih razmerah v Novigrajskem morju, ročno nasaditev in izbiro mladih klapavic ter po potrebi redčenje in čiščenje so potrebne izkušnje ter tradicionalno znanje in spretnosti lokalnih gojiteljev, ki neposredno prispevajo k pravilnemu delovanju in rasti klapavice „Novigradska dagnja“.

Sklic na objavo specifikacije

https://poljoprivreda.gov.hr/UserDocsImages/dokumenti/hrana/proizvodi_u_postupku_zastite-zoi-zozp-zts/Specifikacija_Novigradska_dagnja052022.pdf

(1) UL L 343, 14.12.2012, str. 1.