Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2023/C 80/12)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Pită de Pecica“

EU št.: PGI-RO-02826 – 6. 1. 2022

ZOP ( ) ZGO (X)

1.   Ime [ZOP ali ZGO]

„Pită de Pecica“

2.   Država članica ali tretja država:

Romunija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.    Vrsta proizvoda

Skupina 2.3 Kruh, fino pecivo, slaščice, keksi in drugi pekovski izdelki

3.2.    Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Pită de Pecica“ je pekovski proizvod iz vzhajanega testa, pečen v peči; po peki se lahko zamrzne.

Kruh „Pită de Pecica“ je izdelan iz pšenične moke, svežega kvasa, vode in jodirane soli.

Je nepravilne, rahlo podolgovate oblike z jasno vidno zarezo. Štruce tehtajo 4 kg, 2 kg, 1 kg ali 0,5 kg.

Kruh „Pită de Pecica“ se prodaja v dveh različicah:

pečen,

po peki zamrznjen.

3.2.1.   Organoleptične lastnosti

Tako pečen kot po peki zamrznjen kruh „Pită de Pecica“ ima obliko cele štruce s polsvetlečo rjavo, a ne zažgano površino brez sledi pepela. Kruh je lepo narasel, ni sploščen ali nepravilnih oblik. Zunanja skorja je debela, pri prerezu pa se vidijo zračni mehurčki.

Videz:
— oblika	— rahlo podolgovata z jasno vidno zarezo.
Skorja:
— površina	— groba, polsvetleča, rahlo hrustljava,
— barva	— rjava.
Sredica:
— videz	— spojena s skorjo,
— tekstura	— rahla po celotnem prerezu, brez grudic moke, prožna, z enotnimi luknjicami (nekatere luknjice so lahko večje),
— barva	— rumenkasto bela.
Okus:	— sladek in (zaradi ogljikovih hidratov in glutena) in slan (zaradi vsebnosti soli).

3.2.2.   Fizikalne in kemijske lastnosti

Vlaga:	najmanj 40 % in največ 50 %
Kislost:	najmanj 1,0° in največ 2,5°
Poroznost:	najmanj 70 % in največ 85 %
Prožnost:	najmanj 80 % in največ 98 %
Sol:	najmanj 0,5 % in največ 2 %

3.3.    Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)

—

3.4.    Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Vse faze izdelave kruha „Pită de Pecica“ potekajo na opredeljenem geografskem območju. Proizvodni postopek za kruh „Pită de Pecica“ zajema naslednje posebne faze: preverjanje količine in kakovosti surovin, pripravo in odmero surovin, pripravo nastavka za kislo testo, gnetenje in fermentacijo testa, trganje testa na kose, počitek, oblikovanje, vzhajanje, peko, ohlajanje in hitro zamrzovanje (za po peki zamrznjen proizvod).

3.5.    Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

—

3.6.    Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Proizvod se označi v skladu z veljavno evropsko in romunsko zakonodajo.

Etiketa vključuje:

—	ime proizvoda „Pită de Pecica“, ki mu sledi navedba „Zaščitena geografska označba“ ali kratica ZGO (kratica je prevedena v jezik(e) države, v kateri se proizvod trži),

—	vrsto proizvoda (pečen ali zamrznjen),

—	simbol ZGO, ki se na embalaži označi v skladu z zakonodajo EU,

—	Asociația Producătorilor de Produse Tradiționale Arădeanca din Județul Arad (Združenje proizvajalcev tradicionalnih proizvodov iz okrožja Arad Arădeanca),

—	proizvajalčevo ime,

—	logotip inšpekcijskega in certifikacijskega organa.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Geografsko območje zajema upravno ozemeljsko enoto Pecica v okrožju Arad in je opredeljeno v skladu z romunsko ozemeljsko-upravno strukturo.

Upravna ozemeljska enota Pecica je neprekinjeno območje na zahodu Romunije.

5.   Povezava z geografskim območjem

Vzročno povezavo med geografskim poreklom in lastnostmi proizvoda sestavljajo sloves, človeški dejavnik in lastnosti proizvoda.

Sloves

Razlogi, zakaj je proizvod povezan z geografskim območjem:

—	ime proizvoda „Pită de Pecica“ vsebuje ime geografskega območja Pecica,

—	kruh „Pită de Pecica“ se pripravlja le na tem geografskem območju,

—	konec leta 2011 je kruh „Pită de Pecica“ pridobil certifikat blagovne znamke,

—	kruh „Pită de Pecica“ je na grbu mesta Pecica.

Dokaze o sedanjem slovesu kruha „Pită de Pecica“ je mogoče najti v publikacijah in na lokalnih prireditvah, povezanih s proizvodom:

—	v reviji Ferma, letnik XI, št. 8 (75), iz avgusta 2009 je navedeno, da danes kraj Pecica svojo prepoznavnost dolguje kruhu „Pită de Pecica“;

—	v publikaciji Glasul Aradului, letnik III, št. 514, z dne 17. avgusta 2009 je navedeno, da se je tradicija praznovanja v čast kruhu „Pită de Pecica“ ohranila do danes, in sicer v obliki praznika novega kruha pită;

—	v časopisu Pecicanul, letnik IV, št. 35, iz avgusta 2013 je opisan mednarodni folklorni festival „Valle di Comino“ v Italiji: „Prebivalci Pecice … so prinesli zavoje s tradicionalnimi proizvodi, med katerimi je bil najbolj cenjen kruh ‚Pită de Pecica‘.“;

—

leta 2016 je bilo v časopisu Pecicanul, letnik VII, št. 65, iz junija 2016 navedeno: „Kruh in folklora iz Pecice – zvezdi v Bruslju.“„Pecica je bila zvezda praznovanja na Tervueren Boulevardu … prebivalci Pecice so za svoje mesto postavili stojnico … razstavo starinskih predmetov … in pogostitev s tradicionalnimi jedmi, tudi s kruhom ‚Pită de Pecica‘ … Uradniki iz občine Woluwe-Saint-Pierre so sprejeli povabilo na obisk Pecice v avgustu za praznik novega kruha pită …“;

—	„plesalci in kruh ‚Pită de Pecica‘ so navdušili Nemce,“ je julija 2019 pisalo v časopisu Pecicanul (letnik X, št. 100), na tem dogodku pa so prebivalci Pecice izpostavili svojo lokalno znamko, kruh „Pită de Pecica“;

—	v časopisu Pecicanul, letnik XI, št. 104, iz februarja 2020 sta omenjeni „glasba in pită iz Pecice na Dunaju“, pri čemer so „prebivalci Pecice svojo lokalno blagovno znamko prinesli na Dunaj, kruh ‚Pită de Pecica‘ pa je bil ponujen … kot nagrada … in za pokušanje“.

Sloves proizvoda temelji na zgodovinskih dokazih o njegovi starodavnosti, ki se prenašajo z ustnimi viri, zbranimi in zapisanimi v revijah in knjigah kot zapuščina prihodnjim generacijam.

Kruh „Pită de Pecica“ je že leta znan po svojem okusu („Pită …, ki so jo zamesili pitari [peki] iz Peșce, je še okusnejša kot cozonac“) in je postal blagovna znamka Pecice.

Njegova odličnost je bila znana tudi na tržnici v Aradu, kjer je bil kruh ob prodaji še vroč in so ga jedli samega, saj je bil tako okusen, da se je „kar stopil v ustih,“ kot so včasih govorili stari ljudje.

Prodaja kruha „Pită de Pecica“ je bila najdonosnejši in najzanesljivejši posel, saj je mogoče plašč, škorenj ali čevelj nekaj časa krpati, „naš vsakdanji kruh“ pa nikoli ne sme manjkati na mizi“.

Ne le da je kruh „Pită de Pecica“ mestu prinesel slavo, temveč je tudi simbol znanja in delavnosti tamkajšnjih prebivalcev. „Prebivalci Peșce, še posebno gospodinje, so bili mojstri peke kruha.“

Kruh „Pită de Pecica“ je bil tako slaven, da je postal pregovoren; zaradi njegovega okusa je bil znan po vsej državi, na pomembnih praznovanjih pa je bila vedno izrečena naslednja zdravica: „Naj živijo narod in fundacija … in vrt … in pită!“

Kruh „Pită de Pecica“ je užival tak ugled, da so v njegovo čast vsako leto avgusta obeleževali t. i. praznik novega kruha pită (Praznicul de Pită Nouă).

Kruhu iz pšenice, ki jo pridelamo vsako leto, je posvečen poseben praznik.

Na praznik novega kruha pită se žetev pšenice prelevi v pravi festival, peka kruha pa v starodavni obred, v katerem sodelujejo vsi člani skupnosti.

Praznik novega kruha pită se že od nekdaj praznuje na nedeljo, ki je najbližje prazniku Marijinega vnebovzetja, obeleževal pa se je do leta 1913, ko je bil prekinjen zaradi prve svetovne vojne. Praznovanje, posvečeno kruhu, je bilo oživljeno leta 1974, in sicer po zaslugi prizadevanj Emila Crăciuna Lăzureanuja, učitelja zgodovine iz Arada.

Človeški dejavniki

Za kakovost kruha „Pită de Pecica“ je še posebno pomemben človeški dejavnik.

V preteklosti so pitari iz Pecice na lokalni tržnici kupili pšenico, jo nesli v mlin, kjer so jo isti dan zmleli, vreče moke pa je mlinar nato pripeljal v pekovo hišo. Družina je vso noč gnetla krušno testo in ga pekla v peči. Te dobrote so nato domačinom prodajali na tržnici v Aradu. „S peko kruha so se ukvarjale desetine, ne, stotine družin.“

V starih časih so ženske kruh pripravljale po receptih po izročilu svojih prednikov, radi pa so ga uživali vsi, še posebno otroci.

Vedele so, kako pripraviti moko za testo, najsi je bilo to vzhajano s hmeljem ali kvasom. Testo je bilo treba zelo dobro pregnesti, „dokler se strešni tram ni oznojil,“ potem pa ga pustiti, da vzhaja, dokler kruh ni bil pripravljeno za peko v peči.

Pomembna sta bila tudi čas peke in način segrevanja peči.

Zaradi kombinacije vseh teh dejavnikov kruh „Pită de Pecica“ ostane svež mnogo dni. „Kruh za družino se je pripravil enkrat na teden; kruh pită pa so pitari, ki so ga prodajali na tržnici v Aradu, pripravljali dnevno ali še pogosteje, in sicer v obliki običajnih (crișca) in velikih štruc (cărhănoc).“

Tradicija izdelave tega kruha, priprave testa, gnetenja in načina peke se je prenašala iz generacije v generacijo, zato je mogoče ta tradicionalni proizvod na mizah potrošnikov najti še danes.

Okus lokalnega kruha izhaja iz posebnega recepta in posebne metode priprave.

Ljudje pravijo, da je včasih vsaka družina po okusu lahko prepoznala kruh, ki so ga pripravili doma. Edinstvenost kruha „Pită de Pecica“ je cenjena na nacionalni ravni – velja za najboljši kruh iz krušne peči.

Umetnost priprave in peke kruha „Pită de Pecica“ so domačini prenašali iz generacije v generacijo.

V današnjem času:

—	se nastavek za kislo testo pripravi z vodo apă de pită, tj. vodo, ki jo znajo pripraviti le pitari (peki) iz Pecice;

—	pitari iz Pecice vedo, kako je treba fermentirati testo, saj so se tega naučili skozi več generacij; testo ne sme biti težko, da si, kot pravijo, „pek ne poškoduje rok,“ kar kaže na posebno prožnost testa;

—	oblikovanje poteka na tri načine. Le pitari iz Pecice vedo, kako dolgo je treba testo gnesti med oblikovanjem in kako kruh oblikovati (virguire alisolgare);

—	le pitari iz Pecice poznajo temperaturo in čas peke ter način polaganja kruha v posebne peči.

Posebnosti proizvoda

Posebnosti proizvoda so rezultat spretnosti in tehnik prebivalcev Pecice, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. Kruh „Pită de Pecica“ je dobro znan in cenjen zaradi priprave nastavka za kislo testo z vodo apă de pită, časa in metode mešanja, fermentacije testa, peke v peči, načina peke in posebnosti peči.

V nasprotju z drugimi podobnimi proizvodi ima kruh „Pită de Pecica“ naslednje posebne lastnosti:

—

je rahlo podolgovate oblike z jasno vidno zarezo zaradi oblikovanja (prepogibanja, virguire, solgare), tehta lahko 4 kg, 2 kg, 1 kg ali 0,5 kg, ima svetlečo površino in mehko skorjo, ki se ustvari, ker se kruh po peki premaže s čopičem, pomočenim v vodo, skorja pa je rjava zaradi načina peke v peči. Kruh je visok zaradi počivanja, vzhajanja in peke;

—	prerez kruha „Pită de Pecica“ se razlikuje od drugih proizvodov te vrste po tem, da je sredica vlažna in skorja ne odstopa (zaradi posebnosti peči), ter po prožnosti, ki se razvije med fermentacijo testa;

—	okus je slan in rahlo sladek zaradi vsebnosti ogljikovih hidratov in glutena, zaradi česar se kruh razlikuje od drugih proizvodov te vrste;

—	kruh je puhast zaradi zračnih mehurčkov, ki nastanejo med fermentacijo testa.

Druge značilnosti kruha „Pită de Pecica“

V preteklosti so domačini kruh „Pită de Pecica“ pripravljali in pekli v posebnih pečeh (vsi so imeli svojo peč, ki so jo izdelali mojstrski pečarji). Tisti, ki so kruh prodajali, so se imenovali pitari; kruh so pripravljali in pekli v pečeh na enak način: „V domovih pekov nikoli ni bilo težav, saj se je njihov izvrsten kruh prodajal kot vroče žemlje.“

Danes se kruh „Pită de Pecica“ ob upoštevanju enakih tehnoloških korakov pripravlja in peče le v pekarnah, saj je le še tam mogoče najti posebne peči.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

www.madr.ro

https://www.madr.ro/docs/ind-alimentara/2022/Caiet-de-sarcini-Pita-de-Pecica-actualizat-nov.2022.pdf

---

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.