|
2.3.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 78/31 |
Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil
(2023/C 78/12)
V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.
ENOTNI DOKUMENT
„Lesachtaler Brot“
PGI-AT-02849 – 3. 6. 2022
ZOP () ZGO (X)
1. Ime
„Lesachtaler Brot“
2. Država članica ali tretja država
Avstrija
3. Opis kmetijskega proizvoda ali živila
3.1. Vrsta proizvoda
Skupina 2.3 Kruh, fino pecivo, slaščice, keksi in drugi pekovski izdelki
3.2. Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1
Proizvod, zaščiten z geografsko označbo „Lesachtaler Brot“, je kruh, pripravljen iz mešanice dveh tretjin ržene in ene tretjine pšenične moke, ki se ji dodajo voda, jedilna sol (največ 40 gramov na kilogram moke), krušne začimbe (ena sama ali mešanica različnih) – navadna kumina (največ 10 gramov na kilogram moke), koriander (največ 10 gramov na kilogram moke), komarček (največ 10 gramov na kilogram moke), janež (največ 10 gramov na kilogram moke), lanena semena (največ 20 gramov na kilogram moke), bučna semena (največ 30 gramov na kilogram moke) – ter za vzhajanje kvasni nastavek, imenovan dampfl (sredstvo za vzhajanje za rženo moko), in kvas (sredstvo za vzhajanje za pšenično moko).
Kruh ima posebne značilnosti, opisane v nadaljevanju.
|
— |
Oblika hlebca |
„Lesachtaler Brot“ se peče izključno v obliki okroglega hlebca. Hlebci tehtajo od 500 gramov do 1 200 gramov in se delijo na dve vrsti: male hlebce, ki tehtajo od 500 gramov do 799 gramov, in velike hlebce, ki tehtajo od 800 gramov do 1 200 gramov. V skladu s tradicijo na opredeljenem območju je na zgornji strani hlebca v sredini „božje oko“ (Auge Gottes), tj. trikotnik, sredi katerega je ovalen krog, ki simbolizira oko. Ta simbol, neenakomerna zaobljenost in razpoke, ki med peko nastanejo na zgornji strani hlebca, dajejo kruhu „Lesachtaler Brot“ značilen videz.
|
— |
Skorja |
Skorja je debela najmanj 0,3 cm in ni enotna: pri istem hlebcu je lahko debela od 0,3 cm do 0,8 cm. Je hrustljava, trda in čvrsta. Na njej so sledi moke, njena barva pa sega od matirane svetlo rjave do temno kostanjeve.
|
— |
Sredica |
Sredica je slonokoščene barve ter ima rahlo, topljivo in prožno, a čvrsto teksturo ter zelo aromatičen okus po začimbah. Luknjice so neenakomerne in mestoma merijo več kot milimeter.
3.3. Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode)
—
3.4. Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju
Mletje žit, priprava testa in peka morajo potekati na opredeljenem geografskem območju.
3.5. Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime
Pakiranje v papirnate vrečke mora potekati na opredeljenem geografskem območju, potem ko se kruh povsem ohladi na kraju proizvodnje. To je nujno, da se prepreči hitro sušenje hlebcev na zraku in ohrani rahla tekstura sredice, pa tudi zaradi higiene živil.
3.6. Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime
—
4. Jedrnata opredelitev geografskega območja
Regija, v kateri se izdeluje kruh „Lesachtaler Brot“, je geografsko območje visoke alpske doline Lesachtal (Lesna dolina), ki leži na jugozahodu avstrijske Koroške. Na jugu jo razmejujejo Karnijske Alpe, na severu pa Lienški Dolomiti. Obsega naslednje predele: občine Lesachtal (Lesna dolina), Untertilliach in Obertilliach, kraj Äußerst v občini Kartitsch-Ost ter kraje Podlanig, St. Jakob, Strajach, Gentschach, Kosta, Passau, Aigen, Nischlwitz in Sittmos v občini Kötschach-Mauthen-West.
5. Povezava z geografskim območjem
Pekovska tradicija v Lesni dolini in njen sloves segata daleč nazaj v preteklost; prva pričevanja so povezana z ustanovitvijo romarskega središča Maria Luggau (Marija v Logu) v 16. stoletju. Za podeželsko prebivalstvo je bil kruh zelo pomemben ne samo kot dragocen vir energije, ampak tudi v okviru krščanstva. Verski vidik se še danes kaže v simbolu „božjega očesa“, ki se pred peko vreže na zgornjo stran vsakega hlebca kruha „Lesachtaler Brot“. V Liesingu so med izkopaninami gostišča iz 16. stoletja odkrili ostanke stare krušne peči iz tistega časa. Da bi jo iztrgali pozabi, so prav na tem kraju zgradili novo krušno peč, ki jo skupnost redno uporablja za peko tradicionalnega kruha „Lesachtaler Brot“.
Poleg tega Lesno dolino močno zaznamuje njeno gorsko okolje, saj leži med Ziljskimi Alpami, Lienškimi Dolomiti in Karnijskimi Alpami. V tej dolini je reka Zilja v nasprotju s sosednjo Ziljsko dolino izdolbla sotesko, ki je lahko globoka tudi 200 m. Zaradi obilja vodnih virov se Lesna dolina imenuje tudi „dolina stoterih mlinov“ (Tal der 100 Mühlen). Tradicija mletja žit z mlinskimi kamni sega v 16. stoletje, ko so žita mleli v mlinih v Trattenbachu v bližini Marie Luggau (Marija v Logu). V preteklih stoletjih so po vsej dolini postavili številne mline. Danes je od približno 200 nekdanjih lesenih vodnih mlinov iz takratnega obdobja ohranjenih in delujočih še pet. V teh mlinih so dokončali številna ročna kmečka opravila, pa tudi in predvsem mleli žita za kruh.
Ker se žita zmeljejo v tradicionalnih mlinih na kamne, v katerih se žito drobi med mlinskimi kamni, je krušna moka manj drobno mleta, kar daje sredici značilno rahlo in prožno teksturo. Mlini na kamne zagotavljajo tudi nežno mletje, ki pomembno prispeva k posebni kakovosti kruha. Ti mlini namreč med mletjem dosežejo nižjo hitrost kot valjčni mlini. Zmleta moka je tako izpostavljena manj izraziti toploti, kar je pomembno, saj tako doseže potrebno temperaturo šele ob vzhajanju testa.
Poleg tega je bila Lesna dolina do sredine 20. stoletja zaradi izpostavljene lege, za katero so značilni globoki vodotoki in visoki vrhovi, praktično odrezana od preostalega sveta. Prebivalci doline imajo dostop do elektrike šele od leta 1962. Te razmere so vplivale ne le na zgodovino naseljevanja teh krajev, ampak tudi na veliko zgoščenost in prenos lokalnega znanja, zlasti na področju pekarstva. Zaradi te posebne lege je morala dolina nujno doseči čim večjo samozadostnost. Občasna izmenjava in trgovina sta potekali le z nekaj sosednjimi občinami. Še danes kruh „Lesachtaler Brot“ močno prispeva k samozadostnosti prebivalcev doline, zlasti kadar je ta zaradi velikih količin snega odrezana od sveta.
Lokalno znanje in dolgoletne izkušnje pekovk in pekov so bistvenega pomena za kakovost in edinstvenost kruha „Lesachtaler Brot“. Čeprav je zaradi omejenih zmogljivosti za gojenje in spremenljivih razmer za pridelavo (vreme) žito dovoljeno kupovati, se gojenje žita v Lesni dolini znova uveljavlja, pridelek pa se uporabi kot surovina za tradicionalni „Lesachtaler Brot“. V Lesni dolini se pekarsko znanje v skladu s tradicijo prenaša iz roda v rod. Tako na primer še vedno uporabljajo naravna sredstva za vzhajanje in moko, ki ni preveč drobno mleta. Poleg uporabe tradicionalnih mlinov na kamne, da se zagotovi nežno mletje, tako da moka pred vzhajanjem testa ni izpostavljena previsoki temperaturi, je še zlasti pomembno posebno znanje mlinarjev glede primerne stopnje mletja pri tem postopku. Stopnje mletja v mlinih na kamne namreč ni mogoče uravnavati strojno ali avtomatizirano. Mlinar mora tako sam oceniti primerno stopnjo mletja.
Ker nadmorska višina in vrsta tal že od nekdaj ugodno vplivata na rast rži na opredeljenem geografskem območju, pridelava pšenice pa ni bila nikoli posebej razširjena, je tradicionalno razmerje v mešanici dve tretjini ržene moke in tretjina pšenične moke. Izkušnje so pokazale, da se „Lesachtaler Brot“ zaradi večjega deleža ržene moke tako ohrani dlje. To znanje, ki se prenaša, glede mešanice vrst žita in dveh različnih sredstev za vzhajanje, točnega časa peke, potrebne količine lesa in ustreznega časa kurjenja tradicionalnih peči, ki običajno nimajo termometra za merjenje primerne temperature, je še vedno bistvenega pomena med postopkom izdelave. Približno polovica vsega kruha „Lesachtaler Brot“ se speče v obstoječih pečeh na drva.
Od leta 2010 je peka kruha „Lesachtaler Brot“ uvrščena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Leta 2018 mu je mednarodno gibanje Slow Food podelilo oznako „Presidia“ kot proizvodu, ki pomembno prispeva k ohranjanju lokalnih ekosistemov in regionalne tradicije. Od leta 1983 vsako leto prvi konec tedna v septembru v Liesingu v Lesni dolini poteka vaški praznik kruha. V okviru teh praznovanj obiskovalci niso le povabljeni k pokušini in nakupu kruha „Lesachtaler Brot“, ampak je tej regionalni posebnosti posvečen celoten program.
Sklic na objavo specifikacije proizvoda
https://www.patentamt.at/herkunftsangaben/lesachtalerbrot/
Dostop je možen tudi neposredno na spletišču avstrijskega patentnega urada (www.patentamt.at) z izbiro: „Marken/Marken anmelden/Herkunftsangaben“. Specifikacija proizvoda je na voljo pod imenom označbe kakovosti proizvoda.