Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 68/09)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1)

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Carnuntum“

PDO-AT-A0217-AM01

Datum obvestila: 29. november 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Največji donos na hektar

Največji donos na hektar pred letino 2020 je bil 9 000 kg/ha; od letine 2020 je določen na 10 000 kg/ha.

2. Sorte vinske trte

Do letine 2019 so se lahko za vina z ZOP „Carnuntum“ brez omejitev uporabljale vse sorte vinske trte, ki so v Avstriji dovoljene za kakovostna vina. Od letine 2019 je seznam dovoljenih sort vinske trte omejen.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Carnuntum

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. Opis vin

1. Belo vino z ZOP „Carnuntum“

KRATEK OPIS

Bela vina z ZOP „Carnuntum“ se lahko proizvajajo iz sort vinske trte chardonnay, weißburgunder in grüner veltliner.

Barva: zelenkasto rumena do svetlo zlato rumena.

Vonj: če vino ni hranjeno v lesenih sodih, so za vonj vina značilne note svežih jabolk in agrumov. Če je hranjeno v lesenih sodih, pa se pri njem zaznajo masleno pražene note in note po ekstraktu, ki so združene z vonjem belega kruha, suhega sadja in rozin.

Okus: vina, v katerih prevladuje sorta vinske trte grüner veltliner, imajo začimben okus po belem popru z aromami jabolk, hrušk, agrumov in koščičastega sadja. Vina „Carnuntum“, v katerih prevladuje sorta vinske trte chardonnay ali weißburgunder, imajo značilne sadne arome (jabolko, pridih kutine, celo eksotično sadje) in začimbno noto (po travniških cvetlicah, pa tudi po oreških).

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15,0
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9,0
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,0 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	200

2. Rdeče vino z ZOP „Carnuntum“

KRATEK OPIS

Rdeča vina z ZOP „Carnuntum“ se proizvajajo iz glavnih sort zweigelt in blaufränkisch.

Barva: temno rdeče vijolična.

Vonj: vino ima izrazit vonj po vanilji in višnjah, vendar tudi pridih popra, črnega ribeza ali cimeta. Na splošno ima sadno in žametno cvetico.

Okus: vina, v katerih prevladuje sorta vinske trte zweigelt, so sočnega okusa s sadno noto zrelih višenj in včasih tudi sliv. Vina z ZOP „Carnuntum“ so na splošno zmerno tanična in nežno zeliščnega okusa. Vina, ki vsebujejo velik delež sorte vinske trte blaufränkisch, imajo izrazit okus gozdnih sadežev ali češenj in značilne poživljajoče kisline. V nasprotju z vini iz sorte vinske trte zweigelt imajo vina „Carnuntum“ iz sorte vinske trte blaufränkisch gosto strukturo in so izrazito tanična.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15,0
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	12,0
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4,0 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

–

5.2. Največji donosi

1.	ZOP „Carnuntum“ 10 000 kilogramov grozdja na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Z označbo porekla „Carnuntum“ sta zajeta politični okraj Bruck an der Leitha in sodni okraj Schwechat v Spodnji Avstriji.

7. Sorte vinske trte

Blaufränkisch – frankovka

Chardonnay – morillon

Grüner veltliner – weißgipfler

Weißer burgunder – klevner

Weißer burgunder – pinot blanc

Weißer burgunder – weißburgunder

Zweigelt – blauer zweigelt

Zweigelt – rotburger

8. Opis povezave

ZOP „Carnuntum“

Podnebje: Podnebje je značilno panonsko, s suhimi, vročimi poletji in mrzlimi, suhimi zimami. Za poletja in jeseni so značilne izrazite razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami, pri čemer visokim dnevnim temperaturam sledijo nizke temperature ponoči. Vendar bližina Donave in Nežiderskega jezera, ki uravnava temperaturo, ublaži nihanja temperature in uravnava vlažnost zraka.

Tla: Talne razmere na območju ZOP „Carnuntum“ se zelo razlikujejo ter segajo od težke ilovice in puhlice do plasti proda in peska. Tla so nastala iz nanosov oceana Paratetida in nekdanje Donave. Te nanose prekriva velik količina apnenčastega materiala, kar je značilno za nekdanja morja.

Povezava: Bela vina z ZOP „Carnuntum“ imajo izrazite sadne arome jabolk, hrušk in agrumov zlasti zaradi razlik med dnevnimi in nočnimi temperaturami, saj nizke nočne temperature povzročajo, da v rastlinah nastane manj sladkorja in se v njih razvije več arom. Apnenčasta tla (skupaj z ustrezno podlago) dajejo belim vinom izrazite kisline, ki nato pripomorejo, da se v vinih nadalje razvijejo in izrazijo sadne arome.

Razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami prav tako ugodno vplivajo na rdeča vina z ZOP „Carnuntum“, proizvedena iz sort vinske trte zweigelt in blaufränkisch, saj poudarijo njihove sadne arome po zrelih višnjah in slivah. Zaradi vpliva Nežiderskega jezera na uravnavanje temperature in vlažnosti grozdje, iz katerega se proizvajajo rdeča vina z ZOP „Carnuntum“, zori še dolgo v jesen, zato imajo ta vina značilno zmerno vsebnost taninov. Pretežno apnenčasta tla dajejo mnogo rdečim vinom z ZOP „Carnuntum“ nežno aromo po zeliščih.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Proizvodnja

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Avstrijski zakon o vinu za vsa vina z ZOP določa, da mora proizvodnja vina z ZOP potekati na vinorodnem območju (območje porekla z ZGO), na katerem je območje ZOP, ali na sosednjem vinorodnem območju. Avstrija zato na splošno uporablja odstopanje iz člena 5 Uredbe (EU) 2019/33.

Za proizvodnjo vin z ZOP „Carnuntum“ so bili določeni dodatni pogoji: ker območje ZOP „Carnuntum“ meji na druga vinorodna območja v Spodnji Avstriji in na Gradiščanskem, obstajajo proizvajalci vina zunaj območja ZOP „Carnuntum“, ki za proizvodnjo vin kupujejo tudi grozdje z navedenega območja. Za čim učinkovitejši nadzor nad takimi vini, ki se proizvajajo zunaj območja ZOP „Carnuntum“, je treba proizvodnjo vin z ZOP „Carnuntum“ zunaj vinorodnega območja predhodno prijaviti regionalnemu odboru za vino Carnuntum in jo ta mora odobriti. Poreklo ZOP „Carnuntum“ mora biti jasno navedeno na vseh ustreznih računih, dobavnicah in prevoznih dokumentih.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

pakiranje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Avstrijski zakon o vinu ne določa splošnih pravil za stekleničenje vin z ZOP.

Za zagotovitev kakovosti in značilnih lastnosti vin z ZOP „Carnuntum“ sta za stekleničenje vin z ZOP „Carnuntum“ določena naslednja pogoja: stekleničenje lahko poteka zunaj vinorodnega območja Carnuntum, le če je bilo prijavljeno regionalnemu odboru za vino Carnuntum in ga je ta odobril. Poreklo Carnuntum mora biti jasno navedeno na vseh ustreznih računih, dobavnicah in prevoznih dokumentih.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.bml.gv.at/themen/landwirtschaft/landwirtschaft-in-oesterreich/pflanzliche-produktion/wein/Weinherkunft.html

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.