15.2.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 56/23

Objava zahtevka za registracijo imena v skladu s členom 50(2), točka (a), Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil

(2023/C 56/10)

V skladu s členom 51 Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek v treh mesecih od datuma te objave.

ENOTNI DOKUMENT

„Haricot de Soissons“

EU št.: PGI-FR-02805 – 11. oktober 2021

ZOP ( ) ZGO (X)

1.   Ime

„Haricot de Soissons“

2.   Država članica ali tretja država

Francija

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila

3.1.    Vrsta proizvoda

Skupina 1.6 Sadje, zelenjava in žita, sveži ali predelani

3.2.    Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz točke 1

„Haricot de Soissons“ je debelozrnati suhi beli fižol botanične vrste Phaseolus coccineus, za katerega so značilni:

—

debelo zrno, pri čemer tisoč zrn tehta več kot 1 400 gramov;

—

ledvičasta oblika;

—

bela do slonokoščena homogena barva;

—

dolžina najmanj 17 mm in širina najmanj 10 mm;

—

vsebnost vlage med 12 in 17 %.

Trži se izključno kot suho zrnje.

Po najmanj 12-urnem namakanju je zelo primeren za kuhanje.

Po kuhanju sta glavni organoleptični lastnosti proizvoda mehka in topljiva struktura ter tanka in v ustih nezaznavna lupina.

3.3.    Krma (samo za proizvode živalskega izvora) in surovine (samo za predelane proizvode

—

3.4.    Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju

Faze proizvodnje od setve do obiranja in mlatve potekajo na geografskem območju označbe „Haricot de Soissons“.

3.5.    Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn. proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Fižol „Haricot de Soissons“ se pakira v prodajne enote za potrošnike ali na debelo.

Pakiranje pridelka različnih letin v isti seriji je prepovedano. Skladišči se na suhem in zaščiten pred svetlobo.

3.6.    Posebna pravila za označevanje proizvoda, za katerega se uporablja registrirano ime

Poleg obveznih navedb, ki se zahtevajo z zakonodajo o označevanju in predstavitvi živil, oznaka vključuje registrirano ime proizvoda in simbol ZGO Evropske unije, ki sta v istem vidnem polju.

Na oznaki mora biti tudi izraz „Phaseolus coccineus“.

4.   Jedrnata opredelitev geografskega območja

Območje zaščitene geografske označbe „Haricot de Soissons“ zajema ozemlje naslednjih okrožij in občin departmaja Aisne:

—

celotna okrožja Château-Thierry, Laon in Soissons;

—

občine: Archon, Autels, Berlise, Brunehamel, Chaourse, Chéry-lès-Rozoy, Clermont-les-Fermes, Cuiry-lès-Iviers, Dagny-Lambercy, Dizy-le-Gros, Dohis, Dolignon, Grandrieux, Lislet, Montcornet, Montloué, Morgny-en-Thiérache, Noircourt, Parfondeval, Raillimont, Renneval, Résigny, Rouvroy-sur-Serre, Rozoy-sur-Serre, Sainte-Geneviève, Soize, Thuel, Vigneux-Hocquet, Ville-aux-Bois-lès-Dizy in Vincy-Reuil-et-Magny.

5.   Povezava z geografskim območjem

Povezava z geografskim območjem temelji na slovesu in lastnostih fižola „Haricot de Soissons“, ki so rezultat naravnih in človeških dejavnikov na geografskem območju. Gojenje tega fižola je dobro prilagojeno talnim in podnebnim razmeram, kar zagotavlja, da ima pridelano zrno lastnosti, ki jih pričakujejo potrošniki, med drugim lastniki restavracij, in zaradi katerih uživa sloves.

Območje proizvodnje leži v departmaju Aisne, na ravninah in v dolinah. Občina Soissons leži v središču območja proizvodnje.

Za geografsko območje je značilno oslabljeno oceansko podnebje s celinskim vplivom, zaznamovano s pogostimi padavinami (v povprečju 123 dni na leto), čeprav je letna količina padavin povprečna (okoli 700 mm), s temperaturami, ki so na splošno zmerne, in majhnimi temperaturnimi razlikami, z redkimi vročinskimi valovi ali hudimi zimami.

Nevarnosti jesenske zmrzali je mogoče obvladovati s pravili obiranja, ki jih uporabljajo proizvajalci.

Geografsko območje zaznamujejo skoraj vseprisotni vodotoki in mokrišča. Pokrajino tako tvorijo doline rek Aisne, Ailette, Marne in Serre.

Tla na geografskem območju so bogata z drobnimi hranilnimi delci. So prepustna, nekompaktna, nezbita in dobro zadržujejo vodo.

Departma Aisne je že od 18. stoletja znan po pridelavi suhega fižola. Na tem območju so gojili več vrst in sort suhega fižola, danes pa pridelovalci, opremljeni s starodavnim znanjem, gojijo le še fižol „Haricot de Soissons“.

Znanje pridelovalcev se kaže v vseh fazah gojenja fižola „Haricot de Soissons“:

—

Setev na parcelah, izbranih zaradi njihovih agronomskih lastnosti, poteka v obdobju, ko se je mogoče izogniti zmrzali. -Razdalja med vrstami omogoča prezračenost in optimalno osončenost rastlin.

—

Fižol „Haricot de Soissons“ izhaja iz sort vrste Phaseolus coccineus, ki so zelo trpežne in odporne ovijalke.

—

Z oporami je mogoče vzgajati rastline v višino.

—

Optimalen čas za obiranje je takrat, ko so stroki posušeni in prevladujoče kostanjeve barve. Spravilo se izvaja z obiranjem strokov v eni ali več fazah ali obiranjem s cele rastline najmanj tri tedne po tem, ko se rastline porežejo.

—

Mlatev, sortiranje in skladiščenje omogočajo ohranjanje kakovosti in konzerviranje zrn.

Fižol „Haricot de Soissons“ je debelozrnat, homogene bele do slonokoščene barve, ledvičaste oblike in z vsebnostjo vlage med 12 in 17 %.

Posebnosti fižola „Haricot de Soissons“ so:

—

tanka lupina, ki je po najmanj 12-urnem namakanju in kuhanju nezaznavna;

—

velika primernost za kuhanje;

—

mehka in topljiva tekstura po kuhanju.

Odlike fižola „Haricot de Soissons“ so povezane z naravnimi dejavniki na območju, pa tudi z znanjem in izkušnjami pridelovalcev.

Tanka lupina in homogena bela do slonokoščena barva fižola „Haricot de Soissons“ sta rezultat toplote, ki v rastnem ciklu ni pretirana, ter živahne rasti zlasti zaradi rahlih tal, ki se hitro segrejejo in dobro zadržujejo vodo.

Tla imajo razmeroma dobro uravnoteženo teksturo, pri kateri delež gline ne presega 45 %, delež peska pa ne 75 %, kar je kot nalašč za setev in rast fižola „Haricot de Soissons“.

Opore omogočajo razvoj rastline po celotni višini ter optimalno osončenost in prezračenost, zato je mogoče izkoristiti pogoste padavine, ne da bi to vplivalo na zdravje pridelka.

Obiranje strokov v eni ali več fazah ali obiranje s cele rastline najmanj tri tedne po tem, ko se rastline porežejo, je utemeljeno s cvetenjem od junija do septembra. S poznavanjem faze zrelosti je mogoče zagotoviti mehkobo in topljivo teksturo zrna ter nezaznavnost njegove lupine po kuhanju.

Mlatev strokov za ločevanje zrna temelji na znanju in izkušnjah, ki omogočajo, da cela zrna ostanejo nepoškodovana.

Fižol „Haricot de Soissons“ uživa sloves že več stoletij.

Trgovina s suhim fižolom se je razvila zaradi prisotnosti proizvajalcev in trgovcev v okolici Soissonsa, kar je prispevalo k razvoju proizvoda. „V tej majhni pokrajini [nekdanja upravna enota Soissons] dobro uspevajo različni pridelki. Zlasti je na pretek živil, kot so zrna vseh vrst, s katerimi se precej trguje, zelenjave, kot je fižol, ki se izvaža daleč, in artičok, ki se pošiljajo vse do Pariza“ (Mémoire sur les manufactures, l'industrie, le commerce de la généralité de Soissons (zapis o manufakturah, industriji in trgovini v nekdanji upravni enoti Soissons) z dne 22. februarja 1787).

Leta 1804 je Grimod de la Reynière, francoski gastronomski kritik, omenil zgodovinski sloves fižola „Haricot de Soissons“: „Soissons je pokrajina v Franciji, za katero velja, da v njej pridelujejo najboljši fižol.“ Tako je v popisu nacionalnega sveta za kulinariko (Inventaire du Conseil National des Arts Culinaires) navedeno, da „soissonski beli fižol spada med vrste zelenjave, ki jih Parižani v 18. stoletju najbolj cenijo“.

Statistični podatki ministrstva za kmetijstvo iz leta 1928 potrjujejo, da so pridelovalci večinoma uporabljali vrsto Phaseolus coccineus, ki je prilagojena naravnim dejavnikom na območju.

V popisu francoske kulinarične dediščine je v zvezi z lokalnimi proizvodi in tradicionalnimi recepti (Inventaire du patrimoine culinaire de la France, Albin Michel/CNAC – Région Picarde – izdaja iz leta 1999) fižol „Haricot de Soissons“ naveden kot poseben proizvod tega območja.

Fižol „Haricot de Soissons“ je vključen v enciklopedijo Larousse gastronomique (izdaja iz leta 1996, ki je nastala pod okriljem gastronomskega odbora, ki mu je predsedoval Joël ROBUCHON), referenčno knjigo o gastronomiji, njeni zgodovini in kulinaričnih tehnikah.

Današnja dinamika v sektorju fižola „Haricot de Soissons“ temelji na prisotnosti neodvisnih proizvajalcev in zadruge, ustanovljene leta 2003, ki združuje več kot 80 % proizvajalcev.

Sloves fižola „Haricot de Soissons“ je izpričan v tisku, in sicer v turističnih dokumentih departmaja Aisne.

Fižol „Haricot de Soissons“ je prisoten tudi na jedilnikih gastronomskih restavracij. Na primer kuharski mojster Lucas Vannier ponuja oradin file z omako iz soissonskega fižola s fermentiranim paradižnikom.

Praznik fižola „Haricot de Soissons“ z animacijami in degustacijami jedi, ki si ga je leta 2005 zamislilo mesto Soissons, je zelo priljubljen in pritegne od 50 000 do 60 000 obiskovalcev.

Sklic na objavo specifikacije proizvoda

https://extranet.inao.gouv.fr/fichier/CDC-Haricot-de-Soissons-propre.pdf

(1)  UL L 343, 14.12.2012, str. 1.