|
8.2.2023 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 48/46 |
Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33
(2023/C 48/09)
To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).
OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE
„Anjou Villages“
PDO-FR-A0493-AM02
Datum obvestila: 11. november 2022
OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE
1. Uradni geografski kodeks
Občine na geografskem območju in območju v neposredni bližini so bile posodobljene po uradnem geografskem kodeksu.
To ne vpliva na obseg razmejenega geografskega območja.
Spremenjeni sta točki 6 in 9 enotnega dokumenta.
2. Razmik med trsi
Najmanjši razmik med trsi je bil zmanjšan z 1 m na 0,90 m.
Namen te spremembe je povečati gostoto zasaditve vinske trte, ne da bi spreminjali razdaljo med vrstami.
Dodana je tudi posebna določba za vinsko trto, zasajeno na pobočjih z več kot 10-odstotnim naklonom, kjer je dovoljen najmanjši razmik med trsi v razdalji 0,80 m.
S tem dodatkom se upošteva posebni primer vinskih trt, zasajenih na strmih pobočjih, zaradi česar so pri sajenju potrebne posebne prilagoditve (sajenje vzporedno z brežino namesto pravokotno nanjo).
Spremenjena je točka 5 enotnega dokumenta.
3. Rez
Pravila rezi so bila usklajena na ravni označb območja Anjou Saumur v dolini reke Loare.
Namen te uskladitve je izboljšati znanje gospodarskih subjektov in poenostaviti nadzor. S to spremembo je za vinogradnike uvedena možnost prilagoditve obdobjem zmrzali, ki so vse pogostejša.
Spremenjena je točka 5 enotnega dokumenta.
4. Povezava z geografskim območjem
Povezava je spremenjena s sklicem na leto 2021 namesto na leto 2018.
Spremenjena je točka 8 enotnega dokumenta.
5. Označevanje
Pojasnjen je regulativni okvir neobveznih navedb.
Spremenjena je točka 9 enotnega dokumenta.
6. Redakcijske spremembe
V specifikacijo proizvoda so bile vključene nekatere redakcijske prilagoditve.
Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.
7. Sklic na nadzorni organ
Besedilo sklica na nadzorni organ je bilo usklajeno z besedilom, ki se pojavlja v drugih specifikacijah proizvodov za označbe. Gre zgolj za redakcijsko spremembo.
Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.
ENOTNI DOKUMENT
1. Ime
Anjou Villages
2. Vrsta geografske označbe
ZOP – zaščitena označba porekla
3. Kategorije proizvodov vinske trte
|
1. |
Vino |
4. Opis vin
KRATEK OPIS
Vina so mirna rdeča vina, katerih glavne analitske lastnosti so naslednje:
Vina imajo najmanj 11-odstotni volumenski delež naravnega alkohola.
Po vrenju vina vsebujejo največ 3 grame fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) na liter.
Jabolčno-mlečnokislinsko vrenje se je obvezno dokončalo. Vina, pripravljena za dajanje na trg neustekleničena ali ustekleničena, vsebujejo največ 0,4 grama jabolčne kisline na liter.
Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 12,5 %.
Vsebnosti hlapnih kislin, skupnih kislin in skupnega žveplovega dioksida so določene v predpisih Unije.
Vina zorijo vsaj do 15. junija leta, ki sledi letu trgatve.
Vino je običajno izrazite temno rubinaste barve. Vonj pogosto spominja na nežne note rdečega jagodičja in cvetic (perunike, vijolice itd.), ki se razvijejo v kompleksnejše arome, v katerih se mešajo arome črnega jagodičja in začimbne note, arome divjačine ali podrasti. Okus je bogat in mesnat, pri čemer ohranja aromatičnost. Tanini, ki so zelo prisotni, so lepo povezani, pookus pa je obstojen. Pred zaužitjem mora to bogato vino nekaj let odležati.
|
Splošne analitske lastnosti |
|
|
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %) |
|
|
Najnižja vsebnost skupnih kislin |
|
|
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter) |
|
|
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter) |
|
5. Enološki postopki
5.1. Posebni enološki postopki
1. Gostota zasaditve – razdalja
Pridelovalna praksa
Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 000 trsov na hektar. Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2,50 metra, razmik med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjši od 0,90 metra. Za pridelek vinogradniških parcel, na katerih je razmik med trsi v isti vrsti manjši od 0,90 metra, vendar znaša najmanj 0,80 metra, in ki imajo več kot 10-odstotni naklon, se lahko uporablja kontrolirana označba porekla. Za pridelek vinogradniških parcel z gostoto zasaditve, ki je manjša od 4 000 trsov na hektar, vendar znaša najmanj 3 300 trsov na hektar, se lahko uporablja kontrolirana označba porekla, če se upoštevajo določbe o pravilih oblikovanja v špalir in višini listja iz te specifikacije proizvoda. Razdalja med vrstami na teh vinogradniških parcelah ne sme biti večja od 3 metrov, razmik med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjši od 1 metra.
2. Pravila o obrezovanju in oblikovanju v špalir
Pridelovalna praksa
Vinska trta se obrezuje s kratko, dolgo ali mešano rezjo z največ 12 očesi na trs.
Vinska trta se lahko obreže na dve dodatni očesi na trs, če je v fenofazi, ko ima trta 11 ali 12 listov (ločeni cvetni brsti), število enoletnih rodnih mladik na trs največ 12,
Višina listja, privezanega na žice, je najmanj enaka 0,6-kratni medvrstni razdalji, pri čemer je višina listja, pritrjenega na žice, izmerjena od spodnje meje listja, ki je določena pri najmanj 0,40 metra od tal, do zgornje meje poganjkov, ki je določena pri najmanj 0,20 metra nad najvišjo žico špalirne oblike.
Vinogradniške parcele z gostoto zasaditve, ki je manjša od 4 000 trsov na hektar, vendar znaša najmanj 3 300 trsov na hektar, poleg tega izpolnjujejo naslednja pravila za oblikovanje v špalir: najvišja višina kolov za špalirno obliko nad zemljo je 1,90 metra; špalir vključuje 4 ravni žic; najvišja žica je na višini najmanj 1,85 metra od tal.
3. Namakanje
Pridelovalna praksa
Namakanje ni dovoljeno.
4.
Posebni enološki postopek
Dovoljene so tehnike obogatitve z rektifikacijo, najvišja stopnja delne koncentracije glede na uporabljene količine pa je določena na 10 %. Uporaba lesenih trsk je prepovedana. Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 12,5 %.
Poleg zgornjih določb je treba pri vinih za enološke postopke upoštevati obveznosti na ravni Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.
5.2. Največji donosi
|
1. |
|
60 hektolitrov na hektar
6. Razmejeno geografsko območje
Vse faze proizvodnje potekajo na geografskem območju, ki na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2021 obsega ozemlje naslednjih občin:
|
— |
departma Deux-Sèvres: Loretz-d’Argenton (samo ozemlje pooblaščene občine Bouillé-Loretz) in Val en Vignes (samo ozemlje pooblaščenih občin Bouillé-Saint-Paul, Cersay in Saint-Pierre-à-Champ), |
|
— |
departma Maine-et-Loire: Aubigné-sur-Layon, Beaulieu-sur-Layon, Bellevigne-en-Layon, Blaison-Saint-Sulpice (samo ozemlje pooblaščene občine Blaison-Gohier), Bouchemaine, Brissac Loire Aubance (samo ozemlje pooblaščenih občin Charcé-Saint-Ellier-sur-Aubance in Coutures), Chalonnes-sur-Loire, Champtocé-sur-Loire, Chaudefonds-sur-Layon, Chemillé-en-Anjou (samo ozemlje pooblaščenih občin Chanzeaux, La Jumellière in Valanjou), Cléré-sur-Layon, Doué-en-Anjou (samo ozemlje pooblaščenih občin Brigné, Concourson-sur-Layon, Saint-Georges-sur-Layon in Les Verchers-sur-Layon), Ingrandes-Le Fresne sur Loire (samo ozemlje pooblaščene občine Ingrandes), Lys-Haut-Layon (samo ozemlje pooblaščenih občin La Fosse-de-Tigné, Nueil-sur-Layon, Tancoigné, Tigné in Trémont), Mauges-sur-Loire (samo ozemlje pooblaščenih občin Mesnil-en-Vallée, Montjean-sur-Loire in La Pommeraye), Passavant-sur-Layon, La Possonnière, Rochefort-sur-Loire, Saint-Georges-sur-Loire, Saint-Germain-des-Prés, Savennières, Terranjou, Tuffalun (samo ozemlje pooblaščene občine Ambillou-Château) in Val-du-Layon. |
Zemljevidi geografskega območja so na voljo na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO – Institut national de l‘origine et de la qualité).
7. Sorti vinske trte
|
|
Cabernet franc N |
|
|
Cabernet-sauvignon N |
8. Opis povezave
8.1.
(a) – Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi
Geografsko območje leži v osrčju zahodnega dela geografskega območja kontrolirane označbe porekla „Anjou“, večinoma na predkambrijski in paleozojski podlagi, ki pripada armorikanskemu masivu, in je na vzhodnem robu le mestoma prekrito z gruščnatimi ali cenomanijskimi formacijami, zlasti laporji, ki vsebujejo fosilne ostanke. Leta 2021 je obsegalo geografska območja kontroliranih označb porekla „Anjou-Coteaux de la Loire“, „Coteaux du Layon“ in „Savennières“ ter nekatere sosednje občine. Zajema ozemlje, razmejeno in izbrano zaradi primernosti naravnega okolja za proizvodnjo zorenih rdečih vin. Tako se razprostira na ozemlju 24 občin departmaja Maine-et-Loire in dveh občin departmaja Deux-Sèvres, jugovzhodno in južno od mesta Angers. Za pokrajino so značilni številni griči z različno izpostavljenostjo, ki se dvigujejo od 50 do 90 metrov nad morjem.
Na natančno razmejenem območju parcel za pridelavo grozdja ležijo parcele z dobro izpostavljenostjo in rjavimi tlemi, nastalimi na skrilavcih, rjavimi glinasto-gruščnatimi tlemi oziroma le mestoma rjavimi tlemi, nastalimi na lapornati podlagi z ostanki lupinarjev. Ta tla so najpogosteje plitva, z dobrim vodnim režimom in brez hidromorfnih znakov, zanje pa so značilne majhne zaloge vode. Imajo dobre toplotne značilnosti in zagotavljajo primerno zgodnost. Na zahodnem delu geografskega območja se na površju zemlje redno pojavljajo žile, nastale iz kislih (rioliti) ali bazičnih (spiliti) predornin, zaradi katerih so tla zelo prodnata.
Geografsko območje ima zmerno oceansko podnebje s precej majhnimi temperaturnimi razlikami zaradi relativne bližine Atlantskega oceana na eni strani ter vpliva Loare in njenih pritokov, ki uravnavajo temperaturo, na drugi strani, pa tudi zaradi gričevnate lege vinogradov. Pobočja, obrnjena od severozahoda proti jugovzhodu, ščitijo pred zahodnimi vetrovi, ki pogosto prinašajo vlago. Za geografsko območje je zato značilno malo padavin, saj ga pred oceansko vlago ščiti fen, ki piha z višjih območij občin Choletais in Mauges. Letna količina padavin je 585 milimetrov, na območju Choletais pa skoraj 800 milimetrov.
(b) – Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi
Vinogradništvo je v pokrajini Anjou neprekinjeno prisotno že od 1. stoletja našega štetja. O uspešni rasti vinske trte na tem območju pričajo verzi pesnika Apolonija iz 6. stoletja: „Nedaleč od Bretanje je mesto na skali, bogato z darovi Cerere in Bakha, ki je ime Andégaves (Angers) dobilo po grškem imenu.“ Čeprav so se anžujski vinogradi razvijali skozi celotni srednji vek, pri čemer so se pod okriljem samostanov vzgajali na bregovih Loare in v okolici mesta Angers, so zasloveli predvsem v 12. in 13. stoletju. Slava kraljestva Henrika II. in Eleonore Akvitanske je „anžujsko vino“ prinesla na najimenitnejše mize.
Pridelava se je od 16. stoletja močno razvijala zaradi prihoda holandskih posrednikov, ki so iskali vina za svojo domovino in kolonije. Nizozemci so pokupili ogromno vina in v 18. stoletju je trgovina tako cvetela, da so reko Layon, ki prečka geografsko območje, zaradi prevoza po njej usposobili za plovbo.
„Anjou“ slovi predvsem po proizvodnji belih vin iz sorte chenin B. Vendar so se od leta 1865, po epidemiji trtne uši hitro razširili nasadi sorte cabernet franc N ali tako imenovane bretonske rastline (tako ime je dobila, ker je bila prepeljana s čolnom prek estuarija reke Loare, ki je bil takrat del bretonske regije) in nekoliko pozneje še sorte cabernet-sauvignon N.
8.2.
Vinifikacija je bila na začetku 20. stoletja usmerjena predvsem v proizvodnjo vina rouget, ki je lokalno poimenovanje za lahko vino, ki se pije v kavarnah. To je bil prvi korak k preoblikovanju anžujskega vinorodnega območja z razvojem obsežne proizvodnje prepoznavnih vin rosé. Drugi korak v tem preoblikovanju temelji na izkušnjah, ki so jih proizvajalci pridobili z gojenjem te skupine sort. Opazovanje in analiza najboljšega ujemanja med sorto vinske trte in njenimi nasadi, ocena potenciala pridelka in obvladovanje tehnik vinifikacije so prispevali k razvoju proizvodnje rdečih vin od 60. let 20. stoletja.
Vendar so strokovnjaki iz regije uvideli, da imajo ozemlje ter znanje in izkušnje, ki jim omogočajo, da svojo proizvodnjo rdečih vin še bolje označijo s pečatom izvirnosti. Tako je bila 14. novembra 1991 priznana kontrolirana označba porekla „Anjou Villages“. Proizvodnjo je leta 2010 potekala v 130 samostojnih kleteh in dveh zadružnih kleteh.
2. – Informacije o kakovosti in značilnostih proizvodov
Vino je običajno izrazite temno rubinaste barve. Vonj pogosto spominja na nežne note rdečega jagodičja in cvetic (perunike, vijolice itd.), ki se razvijejo v kompleksnejše arome, v katerih se mešajo arome črnega jagodičja in začimbne note, arome divjačine ali podrasti.
Okus je bogat in mesnat, pri čemer ohranja aromatičnost. Tanini, ki so zelo prisotni, so lepo povezani, pookus pa je obstojen. Pred zaužitjem mora to bogato vino nekaj let odležati.
3. – Medsebojni vzročni vplivi
Zveza med plitvimi tlemi na natančno razmejenih parcelah v skladu z običaji in topografijo, ki daje odlično izpostavljenost in podpira redno oskrbovanje z vodo, je omogočila, da se sorti cabernet franc N in cabernet-sauvignon N izrazita v vsej svoji polnosti in izvirnosti. Te vinogradniške lege zahtevajo optimalno vzgojo rastline in njenega proizvodnega potenciala, ki se izraža v gojitveni obliki vinske trte in strogih pravilih rezi.
Vinogradniki lahko z opazovanjem in analizo obnašanja trt opredelijo pravilno umestitev vinograda, pri čemer upoštevajo primernost obeh sort glede na možnosti, ki jih ponujajo rjava tla, nastala na skrilavcu, in glinasto-apnenčasta tla, nastala na cenomanijski podlagi. Proizvajalci so na podlagi posebne razmejitve parcel, ki so ji najbolje prilagodili tehnike rezi in gojitvene oblike vinske trte, s trgatvijo ob optimalni zrelosti in tehničnimi izboljšavami uravnavanja temperatur in trajanja maceracije uvedli stroga proizvodna pravila za proizvodnjo strukturiranega rdečega vina. Strokovno znanje in izkušnje izvajalcev zagotavljajo, da se potrga grozdje, ki ima najnižjo vsebnost sladkorja 189 g/l in optimalno stopnjo fenolne zrelosti.
Znanje, ki izvajalcem omogoča, da s prilagoditvijo tehnik vinifikacije iz grozdja potegnejo najboljše, se prenaša iz roda v rod. Zelo hitro se je uveljavilo zorenje v cisternah po vrenju, da vino pridobi kompleksne arome, predvsem pa da tanini v vinu postanejo okrogli in svilnati. Za dosego teh ciljev je v specifikaciji proizvoda določeno najkrajše obdobje zorenja do 15. junija leta, ki sledu letu trgatve.
Kontrolirana označba porekla „Anjou Villages“ spada med najboljša vina pokrajine Anjou.
9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)
Območje v neposredni bližini
Pravni okvir:
zakonodaja EU.
Vrsta dodatnega pogoja:
izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju
Opis pogoja:
Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, obsega ozemlje naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:
|
— |
departma Deux-Sèvres: Brion-près-Thouet, Loretz-d’Argenton (samo ozemlje pooblaščene občine Argenton-l’Église), Louzy, Plaine-et-Vallées (samo ozemlje pooblaščene občine Oiron), Saint-Cyr-la-Lande, Sainte-Verge, Saint-Martin-de-Mâcon, Saint-Martin-de-Sanzay, Thouars (samo ozemlje pooblaščenih občin Mauzé-Thouarsais, Sainte-Radegonde in nekdanje občine Thouars) in Tourtenay, |
|
— |
departma Indre-et-Loire: Saint-Nicolas-de-Bourgueil, |
|
— |
departma Loire-Atlantique: Ancenis-Saint-Géréon (samo ozemlje pooblaščene občine Ancenis), Le Loroux-Bottereau, Le Pallet, La Remaudière, Vair-sur-Loire (samo ozemlje pooblaščene občine Anetz) in Vallet, |
|
— |
departma Maine-et-Loire: Allonnes, Angers, Antoigné, Artannes-sur-Thouet, Bellevigne-les-Châteaux, Blaison-Saint-Sulpice (samo ozemlje pooblaščene občine Saint-Sulpice), Brain-sur-Allonnes, Brissac Loire Aubance (samo ozemlje pooblaščenih občin Alleuds, Brissac-Quincé, Chemellier, Luigné, Saint-Rémy-la-Varenne, Saint-Saturnin-sur-Loire, Saulgé-l’Hôpital in Vauchrétien), Brossay, Cernusson, Cizay-la-Madeleine, Le Coudray-Macouard, Courchamps, Denée, Dénezé-sous-Doué, Distré, Doué-en-Anjou (samo ozemlje pooblaščenih občin Doué-la-Fontaine, Forges, Meigné in Montfort), Épieds, Fontevraud-l’Abbaye, Les Garennes sur Loire, Gennes-Val-de-Loire (samo ozemlje pooblaščenih občin Chênehutte-Trèves-Cunault, Gennes, Grézillé, Saint-Georges-des-Sept-Voies in Le Thoureil), Huillé-Lézigné (samo ozemlje pooblaščene občine Huillé), Jarzé Villages (samo ozemlje pooblaščene občine Lué-en-Baugeois), Louresse-Rochemenier, Lys-Haut-Layon (samo ozemlje pooblaščenih občin Cerqueux-sous-Passavant in Vihiers), Mauges-sur-Loire (samo ozemlje pooblaščenih občin La Chapelle-Saint-Florent, Le Marillais, Saint-Florent-le-Vieil, Saint-Laurent-de-la-Plaine in Saint-Laurent-du-Mottay), Mazé-Milon (samo ozemlje pooblaščene občine Fontaine-Milon), Montilliers, Montreuil-Bellay, Montsoreau, Mozé-sur-Louet, Mûrs-Erigné, Orée d'Anjou (samo ozemlje pooblaščenih občin Bouzillé, Champtoceaux, Drain, Landemont, Liré, Saint-Laurent-des-Autels in La Varenne), Parnay, Le Puy-Notre-Dame, Rives-de-Loir-en-Anjou, Rou-Marson, Sainte-Gemmes-sur-Loire, Saint-Just-sur-Dive, Saint-Macaire-du-Bois, Saint-Martin-du-Fouilloux, Saint-Melaine-sur-Aubance, Saint-Sigismond, Saumur, Soulaines-sur-Aubance, Souzay-Champigny, Tuffalun (samo ozemlje pooblaščenih občin Louerre in Noyant-la-Plaine), Turquant, Les Ulmes, Varennes-sur-Loire, Varrains, Vaudelnay, Verrie in Verrières-en-Anjou, |
|
— |
departma Vienne: Berrie, Curçay-sur-Dive, Glénouze, Pouançay, Ranton, Saint-Léger-de-Montbrillais, Saix, Ternay in Les Trois-Moutiers. |
Označevanje
Pravni okvir:
nacionalna zakonodaja
Vrsta dodatnega pogoja:
dodatne določbe o označevanju
Opis pogoja:
Neobvezne navedbe, katerih uporabo lahko v skladu z določbami Unije urejajo države članice, so na etiketah izpisane s črkami, katerih velikost niti po višini niti po širini ne presega dvakratne velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.
Ime kontrolirane označbe porekla se lahko dopolni z geografskim imenom „Val de Loire“ v skladu s pravili, določenimi v specifikaciji proizvoda.
Velikost črk v navedbi geografskega imena „Val de Loire“ niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.
Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote, če gre za kraj, zaveden v katastru, in če je ta kraj naveden na prijavi pridelka. Velikost črk za navedbo imena kraja, zavedenega v katastru, niti po višini niti po širini ne presega polovične velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.
Povezava na specifikacijo proizvoda
https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-1e962c34-1858-44fd-b90b-d3b72b04d5b4