Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 34/08)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Bonnezeaux“

PDO-FR-A0926-AM03

Datum obvestila: 11. november 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1. Uradni geografski kodeks

Občine na geografskem območju in območju v neposredni bližini so bile posodobljene po uradnem geografskem kodeksu.

To ne vpliva na obseg razmejenega geografskega območja.

Enotni dokument je spremenjen v točkah 6 in 9.

2. Razdalja med trsi

Najmanjša razdalja med trsi v isti vrsti je bila zmanjšana z 1 m na 0,90 m.

Cilj te spremembe je omogočiti povečanje gostote zasaditve vinske trte brez spreminjanja razdalje med vrstami.

Dodana je bila tudi posebna določba za vinske trte na pobočjih z več kot 10-odstotnim naklonom, pri katerih je dovoljena najmanjša razdalja med trsi 0,80 m.

Cilj tega dodatka je upoštevati poseben primer vinskih trt, zasajenih na strmih pobočjih, za katere so pri sajenju potrebne posebne prilagoditve (sajenje vzporedno z brežino namesto pravokotno nanjo).

Enotni dokument je spremenjen v točki 5.

3. Rez

Pravila rezi so bila usklajena na ravni označb območja Anjou Saumur v pokrajini Val de Loire.

Cilj te uskladitve je izboljšati znanje gospodarskih subjektov in poenostaviti nadzor. S to spremembo je za vinogradnike uvedena možnost prilagoditve glede obdobij zmrzali, ki so vse poznejša.

Enotni dokument je spremenjen v točki 5.

4. Zrelost

Najnižja vsebnost sladkorja v grozdju je bila zvišana z 238 na 255 gramov na liter. Namen tega zvišanja je povečati kakovost vin, ki so vina z ostankom sladkorja.

Da bi se upoštevale težave pri vrenju mošta z najvišjo vsebnostjo sladkorja, je bil pri vinih z manj kot 18-odstotnim volumenskim deležem naravnega alkohola najmanjši volumenski delež dejanskega alkohola zmanjšan na 11 %, pri vinih z najmanj 18-odstotnim volumenskim deležem naravnega alkohola pa je bila pri volumenskem deležu dejanskega alkohola odpravljena zgornja meja.

Enotni dokument je spremenjen v točki 4.

5. Volumenski delež skupnega alkohola po obogatitvi

Največji volumenski delež skupnega alkohola po obogatitvi z delnim zgoščevanjem mošta je bil zmanjšan z 19 na 18 %.

Enotni dokument ni spremenjen.

6. Povezava

Povezava je bila spremenjena s sklicem na leto 2021 namesto na leto 2018.

Enotni dokument je spremenjen v točki 8.

7. Prehodni ukrepi

Prehodni ukrepi, ki so se iztekli, so bili črtani.

Enotni dokument ni spremenjen.

8. Glavne točke, ki jih je treba preverjati

V glavne točke, ki jih je treba preverjati, je bila dodana postopna ročna trgatev.

Enotni dokument ni spremenjen.

9. Redakcijske spremembe

V specifikacijo proizvoda je bilo vključenih več redakcijskih prilagoditev.

Te spremembe ne povzročijo spremembe enotnega dokumenta.

10. Sklic na nadzorni organ

Besedilo sklica na nadzorni organ je bilo usklajeno z besedilom, ki se pojavlja v drugih specifikacijah proizvodov za označbe. Gre zgolj za redakcijsko spremembo.

Ta sprememba ne povzroči spremembe enotnega dokumenta.

11. Označevanje

Pravila o označevanju so bila podrobneje določena in usklajena na ravni označb območja Anjou Saumur v pokrajini Val de Loire. Gre zgolj za redakcijsko spremembo.

Enotni dokument je spremenjen v točki 9.

ENOTNI DOKUMENT

1. Ime

Bonnezeaux

2. Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3. Kategorije proizvodov vinske trte

Vino

4. OPIS VIN

KRATEK OPIS

Vina so mirna bela vina, pridelana iz prezrelega grozdja (naravno zgoščevanje na trti s plemenito plesnijo ali brez nje). To so močna in zelo sladka vina, za katera sta poleg tega značilni kompleksna sadna aroma (suho in eksotično sadje, belo cvetje itd.) in nežno zlata barva z zelenimi odsevi. Ta vina imajo: najmanj 15-odstotni volumenski delež naravnega alkohola; vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) po vrenju najmanj 51 g/l. Vina, katerih volumenski delež naravnega alkohola je manjši od 18 %, imajo po vrenju najmanj 11-odstotni volumenski delež dejanskega alkohola. Vsebnosti skupnih kislin in skupnega žveplovega dioksida sta določeni z zakonodajo Unije.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin	v miliekvivalentih na liter
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	25
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5. Enološki postopki

5.1. Posebni enološki postopki

Posebni enološki postopek

Obogatitev je dovoljena v skladu s pravili iz specifikacije proizvoda.

Uporaba lesenih trsk je prepovedana.

Vina zorijo vsaj do 15. marca leta, ki sledi letu trgatve.

Poleg zgornjih določb je treba pri vinih za enološke postopke upoštevati obveznosti na ravni Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

2. Gostota zasaditve

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 000 trsov na hektar. Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2,50 metra, razdalja med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjša od 0,90 metra.

Za pridelek vinogradniških parcel, na katerih je razdalja med trsi v isti vrsti manjša od 0,90 metra, vendar znaša najmanj 0,80 metra, in ki imajo več kot 10-odstotni naklon, se lahko uporablja kontrolirana označba porekla.

Za pridelek vinogradniških parcel z gostoto zasaditve, ki je manjša od 4 000 trsov na hektar, vendar znaša najmanj 3 300 trsov na hektar, se lahko uporablja kontrolirana označba porekla, če se upoštevajo določbe o pravilih oblikovanja v špalir in višini listja iz specifikacije proizvoda. Razdalja med vrstami na teh vinogradniških parcelah ne sme biti večja od 3 metrov, razdalja med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjša od 1 metra.

3. Rez

Pridelovalna praksa

Vinska trta se obrezuje s kratko, dolgo ali mešano rezjo z največ 12 očesi na trs. V fenofazi, ko ima trta 11 ali 12 listov (ločeni cvetni brsti), je število enoletnih rodnih mladik na trs največ deset.

4. Trgatev

Pridelovalna praksa

Grozdje se trga ročno s postopno trgatvijo.

5. Namakanje

Pridelovalna praksa

Namakanje je prepovedano.

5.2. Največji donosi

30 hektolitrov na hektar

6. Razmejeno geografsko območje

Vse faze proizvodnje potekajo na geografskem območju, ki po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021 obsega ozemlje naslednje občine departmaja Maine-et-Loire: Bellevigne-en-Layon (samo ozemlje pooblaščene občine Thouarcé).

Kartografski dokumenti, na katerih je prikazano geografsko območje, so dostopni na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (Institut national de l’origine et de la qualité).

7. Sorte vinske trte

Chenin B

8. Opis povezave

8.1.

1 — Informacije o geografskem območju

(a) — Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Geografsko območje, ki leži v osrčju anžujskega vinorodnega območja, je bilo leta 2021 omejeno izključno na pooblaščeno občino Thouarcé. Ozemlje te občine, ki leži v departmaju Maine-et-Loire, deli reka Layon. Na njenem desnem bregu se na vrhu strmega brega dviguje zaselek „Bonnezeaux“. Ime zaselka „Bonnezeaux“ naj bi izhajalo iz izvirov železne vode.

Vinogradi so zasajeni na nizu treh vzpetin, obrnjenih proti jugozahodu: „La Montagne“, „Beauregard“ in „Fesles“, ki tvorijo pas, dolg 2 800 m in širok 500 m. Pobočja teh vzpetin s približno 15- do 20-odstotnim naklonom so strma predvsem na zahodnem griču „Beauregard“, pa tudi na osrednjem griču, upravičeno imenovanem „La Montagne“, ob vznožju katerega leži zaselek „Petit Bonnezeaux“. Severno od teh treh razmejenih bregov leži rahlo valovita planota s povprečno nadmorsko višino 90 m, medtem ko reka Layon teče na višini 29 m.

Geološka podlaga pripada nizu „Saint-Georges-sur-Loire“, skrilasto-peščenemu kompleksu, ki je nastal v obdobjih od zgornjega ordovicija do spodnjega devona. Ponekod, zlasti na griču „Fesles“, je prekrita z gruščnato-glinastimi ali peščeno-glinastimi formacijami iz cenomanija. Zaradi erozije je vidna skrilasta podlaga, medtem ko sta zaledje in planota še vedno prekrita s peskom in glino. Tudi tla na natančno razmejenih parcelah za pridelavo grozdja so plitva, zelo bogata z grobimi elementi in zelenkasto sive barve, ki mestoma prehaja v vinsko vijolično. Zaloga vode v tleh je nižja od 100 mm, saj imajo tla odlično sposobnost odvajanja.

Geografsko območje ima milo oceansko podnebje in malo padavin, zaradi višjega reliefa območij Choletais in Mauges pa je zaščiteno pred oceansko vlago. Vzpetine so mestoma izpostavljene prevladujočim jugozahodnim in zahodnim vetrovom. Letna količina padavin znaša približno 550–600 mm, na pobočjih območij Choletais in Mauges pa več kot 800 mm. Med rastno dobo vinske trte je količina padavin za 100 mm manjša od povprečja v departmaju. O tej relativni sušnosti in temperaturi, ki je višja kot v okoliških predelih, priča južno rastlinstvo, ki je značilno prav za te bregove.

(b) — Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Sorta chenin B, ki verjetno izvira iz pokrajine Anjou, je na vinorodnem območju „Bonnezeaux“ našla svoje idealno rastišče. Potencial te odporne sorte se izraža v zahtevnih talnih razmerah.

Proizvajalci so zelo hitro doumeli, kakšne so koristi trgatve te sorte ob veliki zrelosti in z uporabo posebnih tehnik. Grof Odart je leta 1845 v svojem delu „Traité des cépages“ (Razprava o sortah vinske trte) navedel: „K temu je treba dodati tudi pogoj, da se trgatev opravi šele ob prezrelosti, na primer taki, ki jo doseže ob vseh svetih, ko od dežja zmehčana kožica postane zgubana kot rozina.“ Prezrelost je torej sestavni del trgatve. Jullien je leta 1816 v delu „Topographie de tous les vignobles connus“ (Topografija vseh znanih vinogradov) zapisal: „V dobrih vinogradniških legah se trgatev opravi večkrat; prvi dve trgatvi sta namenjeni le pridelavi vina iz najzrelejšega grozdja, ki se pošilja v tujino; grozdje tretje trgatve pa je za domačo porabo ….“

Na podlagi ugotovitev in analiz generacij proizvajalcev so se vina z vinorodnega območja „Bonnezeaux“ prebila v sam vrh pokrajine Anjou. Britanski geograf William Guthrie (1708–1770) je v prevodu svojega dela „A New Geographical, Historical, and Commercial Grammar“, ki je izšlo leta 1802, zapisal: „Vina iz Anjouja lahko razdelimo v tri skupine. Tista iz prve skupine pridelujejo v vaseh Faye, Saint-Lambert, Rablé, Maligny, Chavagne in Thouarcé, v kateri leži vinorodno območje Bonnezeaux.“

Ugled vinorodnega območja „Bonnezeaux“ se je ohranil še v vseh naslednjih stoletjih. Njegov razcvet je močno zavrla kriza, ki jo je povzročil napad trtne uši, ko se je oskrboval samo še lokalni trg. Zaradi zagnanosti in vestnosti sindikata pridelovalcev z vinorodnega območja „Bonnezeaux“, ki so si prizadevali za ohranitev majhnih donosov in prakse postopnih trgatev, pa so vina znova osvojila nacionalni trg in se znova razširila onkraj francoskih meja. Kontrolirana označba porekla „Bonnezeaux“ je bila priznana 6. novembra 1951.

8.2.

2 — Informacije o kakovosti in značilnostih proizvoda

Ta vina so cenjena, ker izražajo moč. So zelo sladka, kar je povezano z visoko vsebnostjo fermentirnih sladkorjev, hkrati pa je zanje značilna pogosto kompleksna sadna aroma (suho in eksotično sadje, belo cvetje itd.), česar ne daje slutiti njihova pogosto nežno zlata barva, ki jo krasijo zeleni odsevi. Uravnoteženost kislin, alkohola in oljnatosti tem vinom omogoča, da z leti razvijejo še večjo kompleksnost.

3 — Medsebojni vzročni vplivi

To vinorodno območje s strmimi pobočji, obrnjenimi proti jugozahodu, ter plitvimi in prodnatimi tlemi z izjemnimi toplotnimi lastnostmi ugodno vpliva na zgodnjo rastno dobo in dozoritev sorte chenin B. Zaradi prevladujočih vetrov, ki pihajo po teh gričih, in pičle oskrbe vinske trte z vodo na skeletnih tleh se sok v jagodah zgoščuje z venenjem ali sušenjem na trti, kar je značilnost vinorodnega območja. Proizvajalci so se znali prilagoditi tej posebnosti. Zelo majhni donosi kažejo, da so vinogradniki zavezani kakovosti grozdja.

Pozna trgatev sorte chenin B na teh gričih, med katero se s postopnim trganjem trga zelo zrelo grozdje, daje vinom z označbo „Bonnezeaux“ pečat žlahtnosti. Zgodovina in prepoznavnost vin z označbo „Bonnezeaux“ sta tesno povezani z zgodovino in prepoznavnostjo vin iz Anjouja in označbe „Coteaux du Layon“.

9. Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, obsega ozemlje naslednjih občin departmaja Maine-et-Loire po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

Aubigné-sur-Layon, Beaulieu-sur-Layon, Bellevigne-en-Layon (samo ozemlje pooblaščenih občin Champ-sur-Layon, Faveraye-Mâchelles, Faye-d'Anjou in Rablay-sur-Layon), Blaison-Saint-Sulpice, Brissac Loire Aubance (samo ozemlje pooblaščenih občin Alleuds, Brissac-Quincé, Charcé-Saint-Ellier-sur-Aubance, Luigné, Saint-Rémy-la-Varenne, Saint-Saturnin-sur-Loire, Saulgé-l’Hôpital in Vauchrétien), Brossay, Chalonnes-sur-Loire, Chaudefonds-sur-Layon, Chemillé-en-Anjou (samo ozemlje pooblaščenih občin Chanzeaux in Valanjou), Denée, Doué-en-Anjou (samo ozemlje pooblaščene občine Brigné), Les Garennes-sur-Loire, Lys-Haut-Layon (samo ozemlje pooblaščene občine Tigné), Mozé-sur-Louet, Mûrs-Erigné, Rochefort-sur-Loire, Saint-Melaine-sur-Aubance, Savennières, Soulaines-sur-Aubance, Terranjou in Val-du-Layon.

Označevanje: neobvezne navedbe

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

— Neobvezne navedbe, katerih uporabo lahko v skladu z določbami Unije urejajo države članice, so na etiketah izpisane s črkami, katerih velikost po višini, širini in debelini ne presega dvakratne velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Označevanje: geografsko ime „Val de Loire“

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Velikost črk za navedbo geografskega imena „Val de Loire“ niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Označevanje: manjša geografska enota

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote, če gre za kraj, ki je zaveden v katastru in je naveden v prijavi pridelka. Velikost črk za navedbo imena kraja, zavedenega v katastru, niti po višini niti po širini ne presega polovične velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-2bee3ad4-2dc7-4d79-9977-b2e2f0980fbb

(1) UL L 9, 11.1.2019, str. 2.