POVZETEK SKLEPA KOMISIJE

z dne 10. januarja 2022

o zavrnitvi njene pristojnosti v smislu členov 1 in 4 Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (1) (Zadeva C.1886 – Iliad – Poziv k ukrepanju na podlagi člena 265)

(notificirano pod dokumentarno številko (2022)78)

(Besedilo v francoskem jeziku je edino verodostojno)

(2023/C 2/04)

1.   STRANKI IN TRANSAKCIJA

(2)

Družba TF1 je odvisno podjetje v delni lasti družbe Bouygues S.A. (v nadaljnjem besedilu: Bouygues), ki ima v lasti 43,7 % družbe TF1. Družba Bouygues je dejavna v gradbenem, telekomunikacijskem in medijskem sektorju. Glavna dejavnost družbe TF1 je razširjanje televizijskih programov bodisi neposredno bodisi prek odvisnih podjetij. Družba TF1 opravlja tudi druge dejavnosti, povezane z njeno glavno dejavnostjo izdajatelja televizijskih programov: produkcija avdiovizualnih in kinematografskih del, pridobivanje avdiovizualnih pravic, trženje oglasnega prostora, objavljanje in razširjanje DVD-jev in glasbenih zgoščenk, razvoj izdelkov, povezanih z radiodifuzijo, ter razvoj digitalnih in interaktivnih storitev.

(3)

Družba M6 je odvisno podjetje v delni lasti družbe RTL Group S.A. (v nadaljnjem besedilu: RTL), ki ima v lasti 48,26 % družbe M6; 76,28 % družbe RTL je v lasti družbe Bertelsmann SE & Co. KGaA (v nadaljnjem besedilu: Bertelsmann). Glavna dejavnost družbe M6 je razširjanje televizijskih programov bodisi neposredno bodisi prek odvisnih podjetij. Poleg tega družba M6 opravlja druge dejavnosti, povezane z njeno glavno dejavnostjo izdajatelja televizijskih programov: produkcija avdiovizualnih in kinematografskih del, pridobivanje avdiovizualnih pravic, trženje oglasnega prostora, objavljanje in razširjanje DVD-jev in glasbenih zgoščenk, razvoj izdelkov, povezanih z radiodifuzijo, ter razvoj digitalnih storitev. Nazadnje, družba M6 nadzoruje radijsko skupino RTL France, ki ima več licenc za oddajanje radijskih programov v celinski Franciji in opravlja različne dejavnosti, povezane z delovanjem teh radijskih storitev.

(4)

[Opis transakcije]. Po transakciji bo imela družba Bouygues v lasti približno 30 % kapitala novega subjekta, medtem ko bo imela družba Bertelsmann prek družbe RTL približno 16 % kapitala novega subjekta.

2.   DEJSTVA IN POSTOPEK

(5)

Družbe TF1, M6, Bouygues in RTL so 17. maja 2021 sporočile, da so sklenile osnutke sporazumov o začetku izključnih pogajanj za združitev dejavnosti družb TF1 in M6. Družbi Bouygues in RTL sta 17. maja 2021 podpisali dva memoranduma o soglasju. Tema memorandumoma o soglasju je 8. julija 2021 sledil podpis okvirnega sporazuma med družbama Bouygues in RTL ter sporazuma o poslovni združitvi družb TF1 in M6 (v nadaljnjem besedilu: sporazuma). Družbi Bouygues in RTL sta se tudi dogovorili o osnutku delničarskega sporazuma, ki bo sklenjen ob zaključku transakcije (v nadaljnjem besedilu: delničarski sporazum).

(6)

Francoski organ, pristojen za konkurenco (v nadaljnjem besedilu: ADLC), je 29. oktobra 2021 več udeležencem na trgu, vključno z družbo Iliad, poslal vprašalnik, da bi pridobil njihovo mnenje o transakciji (2). V uvodu vprašalnika se organ ADLC sklicuje na dejstvo, da se vprašalnik nanaša na predlagano združitev družb TF1 in M6 v nov subjekt. Novi subjekt bo pod izključnim nadzorom družbe Bouygues. Skladno s tem je v uvodu tržnega preskusa navedeno, da mora zadevno transakcijo odobriti organ ADLC, ki je v Franciji neodvisni upravni organ, pristojen za urejanje konkurence na trgih.

(7)

Družba Iliad je 10. novembra 2021 Komisiji poslala poziv k ukrepanju (3). Trdila je zlasti, da bosta novi subjekt v nasprotju s tem, kar trdi organ ADLC, skupaj nadzorovali družbi Bouygues in Bertelsmann, zato bo imel razsežnost Unije.

3.   RAZSEŽNOST UNIJE

3.1.   Pravni okvir

(8)

Komisija ima na podlagi člena 4(1) uredbe o združitvah izključno pristojnost za presojo koncentracij z razsežnostjo Unije. Člen 1 uredbe o združitvah vsebuje dva alternativna sklopa pragov za določitev, ali ima koncentracija razsežnost Unije.

(9)

V skladu s členom 1(2) uredbe o združitvah ima koncentracija razsežnost Unije, kadar (i) vsa udeležena podjetja na svetovnem trgu skupno ustvarijo več kot 5 000 milijonov EUR skupnega prometa in (ii) skupni promet na trgu Unije vsakega od vsaj dveh udeleženih podjetij presega 250 milijonov EUR, razen če vsako od udeleženih podjetij ustvari več kot dve tretjini svojega skupnega prometa v Uniji v eni in isti državi članici.

(10)

Koncentracija, ki ne doseže pragov iz člena 1(2), ima razsežnost Unije, kadar: (i) vsa udeležena podjetja na svetovnem trgu skupno ustvarijo več kot 2 500 milijonov EUR skupnega prometa; (ii) vsa udeležena podjetja v vsaki od vsaj treh držav članic skupno ustvarijo več kot 100 milijonov EUR skupnega prometa; (iii) vsako od vsaj dveh udeleženih podjetij v vsaki od vsaj treh držav članic za namen točke (ii) ustvari več kot 25 milijonov EUR skupnega prometa in (iv) skupni promet na trgu Unije vsakega od vsaj dveh udeleženih podjetij presega 100 milijonov EUR, razen če vsako od udeleženih podjetij ustvari več kot dve tretjini svojega skupnega prometa v Uniji v eni in isti državi članici (člen 1(3) uredbe o združitvah).

(11)

Za namene določitve pristojnosti so udeležena podjetja tista, ki sodelujejo v koncentraciji, tj. združitvi ali pridobitvi nadzora, v smislu člena 3(1) uredbe o združitvah (4).

(12)

V okviru pridobitve izključnega nadzora sta udeleženi podjetji prevzemno podjetje in ciljno podjetje (5).

(13)

V primeru pridobitve skupnega nadzora nad novoustanovljenim skupnim podjetjem, po tem ko eno podjetje skupnemu podjetju prispeva predhodno obstoječe odvisno podjetje ali dejavnost (nad katero je prej imelo izključni nadzor), se vsako od podjetij, ki skupaj izvajajo nadzor, šteje za udeleženo podjetje. V tem primeru je promet skupnega podjetja del prometa prvotne matične družbe (6).

3.2.   Promet

(14)

Leta 2020 je promet družbe Bouygues na svetovni ravni znašal 34,7 milijarde EUR, promet v Uniji [promet] milijard EUR, promet v Franciji pa [promet] milijard EUR. Družba Bouygues torej več kot dve tretjini svojega skupnega prometa v Uniji ustvari v Franciji.

(15)

Leta 2020 je promet družbe Bertelsmann na svetovni ravni znašal 17,3 milijarde EUR, promet v Uniji [promet] milijard EUR, promet v Franciji pa [promet] milijard EUR. Družba Bertelsmann torej ne ustvari več kot dve tretjini svojega skupnega prometa v Uniji v Franciji.

(16)

Leta 2020 je promet družbe M6 na svetovni ravni znašal 1,27 milijarde EUR, promet v Uniji [promet] milijarde EUR, promet v Franciji pa [promet] milijard EUR. Družba M6 torej več kot dve tretjini svojega skupnega prometa v Uniji ustvari v Franciji.

(17)

Ne glede na to, ali se upošteva promet družb Bouygues in M6 ali Bouygues in Bertelsmann, ni dvoma, da presega pragove iz člena 1(2), točki (a) in (b). Če pa bi se upošteval samo promet družb Bouygues in M6, transakcija ne bi imela razsežnosti Unije, saj ti dve družbi več kot dve tretjini svojega prometa v Uniji ustvarita v Franciji. Če bi se upošteval promet družb Bouygues in Bertelsmann, bi imela transakcija razsežnost Unije, saj družba Bertelsmann več kot dve tretjini svojega prometa v Uniji ne ustvari v Franciji.

(18)

Zato je treba določiti, katera podjetja so udeležena v transakciji.

3.3.   Podjetja, udeležena v transakciji

(19)

Po mnenju organa ADLC in družbe Bouygues bo novi subjekt pod izključnim nadzorom družbe Bouygues (7). V tem primeru bi bili udeleženi podjetji družbi Bouygues in M6, koncentracija pa ne bi imela razsežnosti Unije.

(20)

Družba Iliad nasprotno trdi, da bosta novi subjekt skupaj nadzorovali družbi Bouygues in Bertelsmann (8). V tem primeru bi bili udeleženi podjetji družbi Bouygues in Bertelsmann (9), koncentracija pa bi imela razsežnost Unije.

(21)

Za opredelitev podjetij, udeleženih v transakciji, je treba najprej določiti naravo nadzora, ki se bo izvajal nad novim subjektom.

3.3.1.   Narava nadzora nad novim subjektom

3.3.1.1.   Uvodna predstavitev upravljanja novega subjekta

(22)

Po transakciji bo imela družba Bouygues v lasti približno 30 % kapitala novega subjekta, medtem ko bo imela družba Bertelsmann prek družbe RTL približno 16 % kapitala novega subjekta.

(23)

Kar zadeva skupščino delničarjev novega subjekta (v nadaljnjem besedilu: skupščina delničarjev), člen 2.5 delničarskega sporazuma določa, da se morata družbi Bouygues in Bertelsmann pred vsako skupščino delničarjev dogovoriti o skupnem stališču glede vseh točk dnevnega reda. V primeru nesoglasja bo morala družba Bertelsmann načeloma glasovati v skladu z družbo Bouygues.

(24)

Upravni odbor novega subjekta (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor) bo sestavljalo 12 članov. Družba Bouygues bo lahko imenovala štiri člane upravnega odbora, vključno z izvršnim direktorjem in predsednikom upravnega odbora (10), ter predlagala dva neodvisna člana upravnega odbora. Družba Bertelsmann bo lahko imenovala dva člana upravnega odbora, vključno s podpredsednikom upravnega odbora, in predlagala [število neodvisnih članov upravnega odbora, ki jih predlaga družba Bertelsmann]. V skladu s členom 2.1.4 delničarskega sporazuma se morajo odločitve upravnega odbora sprejemati z večino oddanih glasov. Če je izid glasovanja neodločen, je odločilen glas izvršnega direktorja. Člen 2.1.2 delničarskega sporazuma določa, da se morata družbi Bouygues in Bertelsmann dogovoriti o skupnem stališču glede vseh točk dnevnega reda upravnega odbora. V primeru nesoglasja bo morala družba Bertelsmann načeloma glasovati v skladu z družbo Bouygues.

3.3.1.2.   Trditve družbe Iliad

(25)

Družba Iliad trdi, da bosta novi subjekt skupaj nadzorovali družbi Bouygues in Bertelsmann.

(26)

Družba Iliad svoje stališče utemeljuje najprej s tem, da je zaradi strukture transakcije, kot sta jo načrtovali družbi Bouygues in Bertelsmann, mogoče sklepati, da bosta imeli ti družbi skupni nadzor nad novim subjektom. Poudarja, da bo imela družba Bertelsmann (prek družbe RTL) po sklenitvi transakcije v lasti 16 % kapitala novega subjekta. Družba Bertelsmann bo torej druga največja delničarka novega subjekta.

(27)

Družba Iliad trdi, da bo družba Bertelsmann torej ključna delničarka novega subjekta, zlasti zaradi strokovnega znanja in izkušenj družbe RTL v avdiovizualnem sektorju. Meni, da je zlasti iz intervjuja s Thomasom Rabejem, izvršnim direktorjem družbe Bertelsmann, in Olivierjem Roussatom, generalnim direktorjem družbe Bouygues, razvidno, da se družbi Bouygues in Bertelsmann med seboj obravnavata kot dolgoročni partnerici, ki imata skupen pogled na trge (11). To je bilo ponovljeno v predstavitvi vlagateljem, v kateri sta družbi TF1 in M6 trdili, da bo družba RTL ostala dolgoročna strateška delničarka (12). Poleg tega družba Iliad opozarja, da do zdaj niti družba Bouygues niti družba RTL posamično nimata dovolj glasovalnih pravic za večino na skupščinah delničarjev, ki bi si jo lahko zagotovili le s skupnim izvajanjem glasovalnih pravic (13).

(28)

Drugič, družba Iliad meni, da bosta družbi Bouygues in RTL z usklajenim ravnanjem delovali kot strateški partnerici. Usklajeno ravnanje je v smislu člena L.233-10 francoskega trgovinskega zakonika opredeljeno kot pogodba, ki jo skleneta osebi za pridobitev, odsvojitev ali izvajanje glasovalnih pravic, da bi izvajali skupno politiko do podjetja ali pridobili nadzor nad njim. Obstoj takega usklajenega ravnanja je nadalje znak, ki ga organ ADLC uporablja pri presoji narave nadzora, ki ga eno ali več podjetij izvaja nad drugim podjetjem (14).

(29)

Tretjič, družba Iliad meni, da bo imela družba Bertelsmann posebno zastopanost v upravnem odboru (15). Poudarja, da bo prvi izvršni direktor novega subjekta Nicolas de Tavernost, ki je sedanji predsednik upravnega odbora družbe M6. Ob upoštevanju števila članov upravnega odbora, posamično odobrenih družbama Bouygues (štiri) in Bertelsmann (tri), tudi ugotavlja, da niti družba Bouygues niti družba Bertelsmann ne moreta delovati samostojno (16).

(30)

Nazadnje, družba Iliad trdi, da sta družbi Bouygues in Bertelsmann pripravili skupno strategijo, kot je bilo potrjeno v sporočilih za javnost in predstavitvah za vlagatelje (17).

3.3.1.3.   Trditve organa ADLC in družbe Bouygues

(31)

Organ ADLC in družba Bouygues trdita, da je transakcija strukturirana tako, da družbi Bouygues zagotavlja izključni nadzor nad novim subjektom (18).

(32)

Družba Bouygues glede skupščine delničarjev poudarja, da se bosta morali družbi Bouygues in Bertelsmann v skladu s členom 2.5 delničarskega sporazuma pred vsako skupščino delničarjev posvetovati, da bi poskušali opredeliti skupno stališče glede vsakega prihodnjega glasovanja. V primeru nesoglasja med družbama bo prevladalo stališče, ki ga je predlagala družba Bouygues, družba Bertelsmann pa bo morala glasovati v skladu z odločitvami družbe Bouygues (19). Iz analize preteklih stopenj udeležbe na skupščinah delničarjev družb TF1 in M6 bi bilo mogoče sklepati, da bosta imeli družbi Bouygues in Bertelsmann s skupnimi glasovalnimi pravicami dejansko večino na skupščinah delničarjev.

(33)

Družba Bouygues glede upravnega odbora navaja, da člen 2.1.1 delničarskega sporazuma določa, da bo upravni odbor novega subjekta sestavljalo 12 članov, od katerih jih bo polovico imenovala družba Bouygues, vključno z njegovim predsednikom z odločilnim glasom (20).

(34)

Družba Bouygues navaja, da se z delničarskim sporazumom zahteva, da je pred vsako sejo upravnega odbora tako kot za pripravo skupščin delničarjev potrebno obdobje posvetovanja med družbama Bouygues in Bertelsmann (21). V primeru nesoglasja med družbama bo prevladalo stališče, ki ga je predlagala družba Bouygues, družba Bertelsmann pa bo morala glasovati v skladu z odločitvami družbe Bouygues (22). Družba Bertelsmann lahko neodvisno od stališča družbe Bouygues deluje le v izjemnih primerih. Natančneje, člen 2.1.2 delničarskega sporazuma določa, da družbi Bertelsmann ni treba upoštevati stališča družbe Bouygues, če družba Bertelsmann ali eden od njenih predstavnikov v upravnem odboru meni, da bi bila odločitev nezakonita ali v nasprotju s poslovnim interesom novega subjekta (23). Poleg tega člen 2.1.4 vsebuje seznam zadev, v zvezi s katerimi družbi Bertelsmann ne bo treba glasovati v skladu z družbo Bouygues, vendar bi se moralo to nanašati le izjemne odločitve, ki bi verjetno vplivale na vrednost novega subjekta (24).

(35)

Nazadnje, družba Bouygues navaja, da bo nadzorovala vse strateške odločitve novega subjekta, vključno z njegovim poslovnim načrtom in proračunom, njegovimi naložbami in imenovanjem njegovih direktorjev. V zvezi s tem poudarja, da dejstva, na katera se je sklicevala družba Iliad, da bi ugotovila, da sta družbi Bouygues in Bertelsmann pripravili skupno strategijo, temeljijo le na sporočilih za javnost, ki ne vsebujejo celotne vsebine sporazumov in delničarskega sporazuma (25).

3.3.1.4.   Presoja Komisije

(A)   Pravni okvir

(36)

Prečiščeno obvestilo o pravni pristojnosti določa, da skupni nadzor obstaja, kadar imata dve ali več podjetij ali oseb možnost izvajanja odločilnega vpliva na drugo podjetje. Po mnenju Komisije odločilni vpliv običajno pomeni moč preprečiti odločitve, ki določajo strateško gospodarsko obnašanje podjetja. Podjetja, ki pridobijo skupni nadzor nad drugim podjetjem, morajo pri določanju gospodarske politike skupnega podjetja doseči skupni dogovor in morajo sodelovati (26).

(37)

Komisija za določitev obstoja skupnega nadzora uporablja več meril.

(38)

Čeprav lahko obstaja skupni nadzor, kadar imata dve matični družbi enake glasovalne pravice ali enako zastopanost v organih odločanja, Komisija meni, da to ni nujen pogoj. Zato lahko skupni nadzor obstaja tudi brez enakih glasovalnih pravic ali zastopanosti. To velja zlasti, ko imajo manjšinski delničarji dodatne pravice, kot je pravica veta na strateške odločitve novega subjekta (27). Pravice veta, ki zagotavljajo skupni nadzor, običajno vključujejo odločitve o vprašanjih, kot so proračun, poslovni načrt, večje naložbe ali imenovanje višjega vodstva.

(39)

Poleg tega Komisija meni, da ima lahko skupno izvajanje glasovalnih pravic za posledico skupni nadzor. Tako lahko dve ali več podjetij, ki pridobijo manjšinske deleže v drugem podjetju, dosežejo skupni nadzor celo brez posebnih pravic veta (28). To lahko velja na primer, če manjšinski deleži skupaj zagotavljajo sredstvo za nadzor ciljnega podjetja. To lahko izhaja iz pravno zavezujočega sporazuma v tem smislu ali pa se uvede na dejanski podlagi, zlasti kadar obstaja močan skupni interes (29).

(40)

Nazadnje, Komisija upošteva še druge dejavnike, vključno z obstojem odločilnega glasu (30). Za obstoj skupnega nadzora ne bi smela imeti odločilnega glasu samo ena matična družba, saj bi to pomenilo izključni nadzor družbe, ki ima odločilni glas (31). Vendar pa lahko gre za skupni nadzor, kadar ima navedeni odločilni glas v praksi omejena pomen in učinkovitost (32).

(B)   Pravice veta družbe Bertelsmann v novem subjektu

(41)

Kot je bilo pojasnjeno v točkah (22)–(24) zgoraj in če ni določeno drugače, bo morala družba Bertelsmann glasovati v skladu z družbo Bouygues na sejah upravnega odbora in skupščinah delničarjev.

(42)

V izjemnih okoliščinah člen 2.1.4 delničarskega sporazuma [določa mehanizem, ki družbi Bertelsmann omogoča, da v izjemnih primerih za določeno število zadev glasuje proti predlogu] (33). Komisija meni, da je ta mehanizem iz člena 2.1.4 delničarskega sporazuma podoben pravici veta, ki jo ima družba Bertelsmann glede teh zadev. [Podrobnosti o delovanju delničarskega sporazuma]. Družba Bertelsmann bo torej imela pravico veta na zadeve, naštete v členu 2.1.4 delničarskega sporazuma.

(43)

Najprej, člen 2.1.4 delničarskega sporazuma vsebuje seznam zadev, glede katerih bo imela družba Bertelsmann izjemoma pravico veta. To se nanaša zlasti na spremembo statuta, zamenjavo revizorjev, kakršno koli spremembo politike razdelitve dividend, kakršno koli spremembo pravil upravljanja, kakršno koli povečanje kapitala, znatno povečanje dolga in zavezanost novega subjekta h kakršnemu koli novemu poslu, ki ne spada v njegovo dejavnost. Komisija v zvezi s temi pravicami veta ugotavlja, da se v skladu s točko 66 prečiščenega obvestila o pravni pristojnosti te zadeve ne nanašajo na strateške odločitve novega subjekta. Pravica veta družbe Bertelsmann se uporablja za zadeve, ki se nanašajo na obstoj novega subjekta, zato mu kot taka ne omogoča skupnega nadzora nad novim subjektom. Pač pa te pravice veta ustrezajo pravicam, ki so običajno dodeljene manjšinskim delničarjem za zaščito njihovih finančnih interesov kot vlagateljev v skupno podjetje.

(44)

S členom 2.1.4 delničarskega sporazuma so družbi Bertelsmann dodeljene tudi pravice veta v zvezi z nekaterimi vrstami naložb. Družba Bertelsmann bo zlasti ohranila pravico, da ne upošteva predloga družbe Bouygues za (i) kakršno koli naložbo, prodajo ali pridobitev delnic, poslov in sredstev v znesku, ki presega [znesek praga] EUR na transakcijo; (ii) kakršne koli pridobitve pravic za avdiovizualno vsebino, ki presegajo [znesek praga] EUR na transakcijo na leto; (iii) kakršen koli dogovor o komercialni distribuciji, ki presega [znesek praga] EUR na transakcijo na leto; (iv) ustanovitev kakršnega koli skupnega podjetja ali partnerstva ali drugega jamstva za znesek, ki presega [znesek praga] EUR na leto za vsakega posebej, in (v) kakršen koli začetek pravdnega postopka v zvezi z zneskom, ki presega [znesek praga] EUR. Komisija v zvezi s tem ugotavlja, da pragovi iz delničarskega sporazuma presegajo vrednost skoraj vseh naložb družbe TF1 v zadnjih desetih letih (in vseh naložb družbe M6) (34). Pravice veta družbe Bertelsmann torej niso take, da bi ji omogočile veto na običajno poslovanje novega subjekta. Glede na določene zneske te pravice veta ustrezajo pravicam, ki običajno ščitijo manjšinske delničarje.

(45)

Glede na navedeno Komisija torej meni, da družba Bertelsmann zaradi pravic veta iz člena 2.1.4 delničarskega sporazuma ne bo izvajala skupnega nadzora nad novim subjektom.

(46)

Prvega izvršnega direktorja novega subjekta bosta imenovali družbi Bouygues in Bertelsmann (35) ter bo eden od štirih članov upravnega odbora, ki jih bo imenovala družba Bouygues. V obdobju vezanosti (36) lahko družba Bouygues po razpravah z družbo Bertelsmann, vendar ne da bi slednja imela veto na končno odločitev, razreši izvršnega direktorja novega subjekta. Kar zadeva imenovanje prihodnjih izvršnih direktorjev, bo morala družba Bouygues predlagati seznam […] kandidatov […], družba Bertelsmann pa bo lahko dala veto na enega od kandidatov (37). Družba Bouygues bo torej imela zadnjo besedo pri izbiri [izvršnega direktorja], razen če bo družba Bertelsmann menila, da obstajajo resni etični pomisleki glede kandidata (38). […] (39). Iz tega sledi, da bo imela družba Bouygues med obdobjem vezanosti in po njem zadnjo besedo v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo izvršnega direktorja novega subjekta. Družba Bertelsmann bo imela pravico veta samo na […] in na imenovanje kandidata, glede katerega bo imela resne etične pomisleke. Po drugi strani pa družba Bertelsmann ne bo imela veta na razrešitev izvršnega direktorja. Pravice veta družbe Bertelsmann v postopku imenovanja izvršnega direktorja novega subjekta so torej podobne pravici do posvetovanja, ki ustreza pravicam, s katerimi se običajno ščitijo interesi manjšinskih delničarjev. Komisija tudi ugotavlja, da bo lahko družba Bouygues brez odlašanja razrešila prvega izvršnega direktorja novega subjekta.

(47)

Komisija zato meni, da družba Bertelsmann ne bo izvajala skupnega nadzora nad novim subjektom zaradi svojega sodelovanja pri imenovanju in razrešitvi izvršnega direktorja novega subjekta.

(48)

Kar zadeva poslovni načrt in proračun, Komisija ugotavlja, da je s členom 2.2.1 delničarskega sporazuma ustanovljen revizijski odbor, pristojen za pripravo proračuna in poslovnega načrta, ki ga bosta sestavljala član upravnega odbora, ki ga imenuje družba Bouygues, in član upravnega odbora, ki ga imenuje družba Bertelsmann (40). [Družbi Bouygues in Bertelsmann se bosta dogovorili o prvem poslovnem načrtu] (41). Poleg tega bo treba pri prihodnjih poslovnih načrtih, ki jim lahko družba Bertelsmann nasprotuje le, če meni, da niso v skladu s poslovnim interesom novega subjekta (42), upoštevati cilje glede prihodkov, sinergije in naložb, o katerih sta se dogovorili družbi Bouygues in Bertelsmann (43). Tako bo [lahko, kar zadeva prihodnje poslovne načrte, družba Bouygues v upravnem odboru uveljavila svojo odločitev zaradi svojega odločilnega glasu] (44). Ti prihodnji poslovni načrti in proračuni pomenijo strateške odločitve novega subjekta.

(49)

Komisija zato meni, da družba Bertelsmann ne bo izvajala skupnega nadzora nad novim subjektom zaradi mehanizma za razpravo in sprejemanje prihodnjih poslovnih načrtov in proračunov novega subjekta.

(50)

Zato Komisija ugotavlja, da ni pravice, ki bi družbi Bertelsmann dajala veto na strateške odločitve novega subjekta.

(C)   Skupno izvajanje glasovalnih pravic

(51)

Kar zadeva skupščine delničarjev, družba Bertelsmann ne bo mogla nasprotovati stališču družbe Bouygues, razen v zvezi z zadevami iz člena 2.1.4 delničarskega sporazuma (obravnavanimi v točkah (43)–(45) zgoraj).

(52)

Vendar ima družba Bertelsmann v upravnem odboru poleg zadev iz člena 2.1.4 delničarskega sporazuma in imenovanja izvršnega direktorja novega subjekta (obravnavanih v točkah (43)–(47) zgoraj) pravico, da nasprotuje vsaki odločitvi, za katero meni, da je nezakonita ali v nasprotju s poslovnim interesom novega subjekta (člen 2.1.2 delničarskega sporazuma).

(53)

Za pojem poslovnega interesa se ne uporabljajo posebni pogoji. Vendar, kot je poudarila družba Bouygues, (i) je izjema iz člena 2.1.2 delničarskega sporazuma običajna in ni specifična za avdiovizualni sektor ter (ii) bi se morala uporabljati le v izjemnih primerih, (iii) saj je njen cilj preprečiti vsako civilno in/ali kazensko odgovornost članov upravnega odbora, ki jih imenuje družba Bertelsmann (45). Komisija zato ugotavlja, da je obseg izjeme omejen.

(54)

Iz tega sledi, da družba Bertelsmann ne bo mogla de jure odločilno vplivati na novi subjekt pod pogoji delničarskega sporazuma. Vendar je treba oceniti, ali bi lahko skupno izvajanje glasovalnih pravic obstajalo tudi de facto.

(55)

Prvič, družba Bertelsmann ima v avdiovizualnem sektorju strokovno znanje, ki presega dejavnosti novega subjekta. Čeprav družba Bertelsmann ne bo mogla vsiliti svojega stališča, se bosta morali družbi Bouygues in Bertelsmann poleg tega pred vsako sejo upravnega odbora ali skupščino delničarjev novega subjekta posvetovati med seboj in se poskušati dogovoriti o skupnem stališču glede glasovanja. Zato ni mogoče izključiti, da bi lahko družbi Bouygues in Bertelsmann v organih odločanja novega subjekta delovali kot en sam subjekt. Poleg tega bo imel prihodnji izvršni direktor novega subjekta v družbi Bertelsmann še naprej več nalog (46).

(56)

Vendar ima tudi družba Bouygues strokovno znanje v avdiovizualnem sektorju in v tem pogledu nikakor ne bo odvisna od družbe Bertelsmann. Poleg tega družba Bertelsmann ne bo imela pomembnih poslovnih transakcij z novim subjektom (47). Nazadnje, družba Bouygues ohranja pravico, da razreši izvršnega direktorja novega subjekta, ne da bi družba Bertelsmann lahko nasprotovala odločitvi.

(57)

Iz tega sledi, da ni nobenega dokaza, ki bi potrjeval obstoj močnega skupnega interesa družb Bouygues in Bertelsmann.

(58)

Ker takega interesa ni, Komisija meni, da morebitni pojav prenosa zavezništev med manjšinskimi delničarji običajno izključuje predpostavko o de facto skupnem nadzoru. V obravnavani zadevi je mogoče, da se družba Bouygues v okviru upravnega odbora in skupščine delničarjev z drugimi manjšinskimi delničarji uskladi o zadevah, v katerih bi imela družba Bertelsmann interes glasovati proti družbi Bouygues.

(59)

Poleg tega Komisija ugotavlja, da mora družba Bertelsmann v primeru nesoglasja med družbama Bouygues in Bertelsmann ohraniti svoje deleže samo v obdobju vezanosti [trajanje obdobja vezanosti]. Ob koncu tega obdobja bo lahko družba Bertelsmann svoje delnice prodala s podelitvijo predkupne pravice družbi Bouygues za [znesek deležev] delnic. Preostale delnice se lahko prosto prodajo [če izbira kupca ne vzbuja pomislekov glede konkurence]. Zato Komisija meni, da v primeru nesoglasja to ne bi vplivalo na preživetje novega subjekta.

(60)

Komisija torej ugotavlja, da sporazuma in delničarski sporazum ne vodijo do de facto skupnega izvajanja glasovalnih pravic.

(D)   Odločilen glas

(61)

V točki 82 prečiščenega obvestila o pravni pristojnosti je vsekakor navedeno, da za obstoj skupnega nadzora ne bi smela imeti odločilnega glasu samo ena matična družba, saj bi to pomenilo izključni nadzor družbe, ki ima odločilni glas.

(62)

V obravnavanem primeru bo družba Bouygues nadzorovala polovico upravnega odbora, vključno z izvršnim direktorjem (48), ki bo imel odločilni glas. Zato se glas družbe Bertelsmann ne zdi potreben za sprejetje stališča družbe Bouygues v upravnem odboru, razen če so zadeve pridržane v smislu člena 2.1.4 delničarskega sporazuma (kadar glasov ni mogoče združevati). Podobno bo lahko družba Bertelsmann na skupščini delničarjev nasprotovala stališču družbe Bouygues le glede pridržanih zadev v smislu člena 2.1.4 delničarskega sporazuma (kadar glasov ni mogoče združevati).

(63)

Družba Bertelsmann zato zaradi odločilnega glasu družbe Bouygues ne bo imela skupnega nadzora nad novim subjektom.

(E)   Izključni nadzor nad novim subjektom

(64)

Kot je pojasnjeno zgoraj, Komisija ugotavlja, da bo imela družba Bouygues pooblastilo za imenovanje polovice članov upravnega odbora novega subjekta. Zaradi določb francoskega trgovinskega zakonika (49) bo imel izvršni direktor novega subjekta, ki ga bo imenovala družba Bouygues, v primeru neodločenega glasovanja odločilni glas. V tem smislu bo lahko družba Bouygues vsilila svoje odločitve upravnemu odboru novega subjekta. Komisija ugotavlja, da te pravice družbi Bouygues de jure omogočajo izključni nadzor nad novim subjektom.

(65)

Poleg tega mora družba Bertelsmann v skladu z določbami člena 2.5 delničarskega sporazuma, razen v zadevah, pridržanih v smislu člena 2.1.4 delničarskega sporazuma (ki ne omogočajo skupnega nadzora), na skupščinah delničarjev glasovati v skladu z družbo Bouygues. Tako bo družba Bouygues dejansko nadzorovala približno 46 % glasovalnih pravic na skupščini delničarjev novega subjekta. Glede na pretekle konsolidirane statistične podatke, ki jih je predstavila družba Bouygues, to ustreza več kot polovici glasovalnih pravic, ki so dejansko zastopane na skupščinah delničarjev (50). Zato Komisija ugotavlja, da bo družba Bouygues izvajala tudi de facto izključni nadzor nad novim subjektom. V spodnji preglednici so prikazani pretekli konsolidirani statistični podatki o stopnji udeležbe na skupščinah delničarjev družb TF1 in M6 od leta 2019. Preglednica 1 Pretekli konsolidirani statistični podatki o stopnji udeležbe za družbi TF1 in M6 Leto Konsolidirana stopnja udeležbe Ocenjena stopnja deleža družbe Bouygues Stopnja udeležbe družbe Bouygues glede na skupne konsolidirane glasove 2021 […] % 46  % [več kot polovica] % 2020 […] % 46  % [več kot polovica] % 2019 […] % 46  % [več kot polovica] % Vir: Odgovor družbe Bouygues na zahtevo po informacijah 2, vprašanje 3

(66)

Komisija zato meni, da bo imela družba Bouygues izključni nadzor nad novim subjektom, in sicer tako s pravnega kot tudi z dejanskega vidika.

(F)   Sklepna ugotovitev o naravi nadzora nad novim subjektom

(67)

Iz zgoraj navedenih razlogov Komisija meni, da bo novi subjekt pod izključnim nadzorom družbe Bouygues.

3.3.2.   Sklepna ugotovitev o podjetjih, udeleženih v transakciji

(68)

Komisija meni, da sta zaradi izključne narave nadzora družbe Bouygues nad novim subjektom podjetji, udeleženi v transakciji, družba Bouygues (vključno z družbo TF1) kot prevzemno podjetje in družba M6 kot ciljno podjetje.

3.4.   Sklepna ugotovitev o razsežnosti Unije pri transakciji

(69)

Ker družbi Bouygues in M6 ustvarita več kot dve tretjini svojega prometa v Franciji, Komisija meni, da transakcija ne pomeni koncentracije z razsežnostjo Unije.

4.   SKLEPNA UGOTOVITEV

(70)

Komisija ni pristojna za oceno transakcije.

(71)

Ta sklep se uradno sporoči družbi Iliad in objavi v Uradnem listu, brez zaupnih informacij ali poslovnih skrivnosti.

---

(1)  UL L 24, 29.1.2004, str. 1 (v nadaljnjem besedilu: uredba o združitvah). Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) je z učinkom od 1. decembra 2009 uvedla nekatere spremembe, kot je nadomestitev izraza „Skupnost“ z izrazom „Unija“ in izraza „skupni trg“ z izrazom „notranji trg“. V tem sklepu se uporablja terminologija iz PDEU.

(2)  Poziv k ukrepanju, Priloga 1.

(3)  Družba Bouygues je 30. novembra 2021 v odgovor na zahtevo Komisije za predložitev pripomb (v nadaljnjem besedilu: pripombe družbe Bouygues) Komisijo obvestila, da je poziv k ukrepanju podpisal predsednik upravnega odbora družbe Iliad SA, ki ni bil pooblaščen za zastopanje in zato ni mogel delovati v imenu in za račun družbe Iliad SA. Z dopisom o ratifikaciji (v smislu tretjega pododstavka člena 1156 in drugega pododstavka člena 1998 francoskega civilnega zakonika) in potrditvijo, ki je bila Komisiji poslana 6. decembra 2021, je družba Iliad potrdila, da je njen izvršni direktor ustno pooblastil predsednika upravnega odbora družbe Iliad, naj Komisiji pošlje povabilo k ukrepanju (glej v tem smislu odgovor družbe Iliad na zahtevo po informacijah 1). Zato Komisija meni, da je bil poziv k ukrepanju družbe Iliad veljaven.

(4)  Prečiščeno obvestilo Komisije o pravni pristojnosti v okviru uredbe o združitvah, kot je bila popravljena (UL C 43, 21.2.2009, str. 10), točka 129, (v nadaljnjem besedilu: prečiščeno obvestilo o pravni pristojnosti).

(5)  Prečiščeno obvestilo o pravni pristojnosti, točka 134.

(6)  Prečiščeno obvestilo o pravni pristojnosti, točka 139.

(7)  Glej analizo organa ADLC o uporabi uredbe o združitvah za transakcijo z dne 30. novembra 2021, str. 7, in stališča družbe Bouygues, str. 10.

(8)  Poziv k ukrepanju, str. 1 do 3.

(9)  Vključno z družbo M6.

(10)  Prvi izvršni direktor novega subjekta bo Nicolas de Tavernost, sedanji predsednik upravnega odbora družbe M6.

(11)  Poziv k ukrepanju, Priloga 2, točka 7.

(12)  Poziv k ukrepanju, Priloga 2, točka 8.

(13)  Poziv k ukrepanju, Priloga 2, točke 10 do 12.

(14)  Poziv k ukrepanju, Priloga 2, točke 16 do 20.

(15)  Poziv k ukrepanju, Priloga 2, točki 22 in 23.

(16)  Poziv k ukrepanju, Priloga 2, točke 24 do 26.

(17)  Poziv k ukrepanju, Priloga 2, točke 27 do 33.

(18)  Glej analizo organa ADLC z dne 30. novembra 2021 o uporabi uredbe o združitvah za transakcijo, str. 7, in stališča družbe Bouygues, str. 10.

(19)  Stališča družbe Bouygues, str. 5.

(20)  Stališča družbe Bouygues, str. 8.

(21)  Stališča družbe Bouygues, str. 5 in 6.

(22)  Stališča družbe Bouygues, str. 5.

(23)  Stališča družbe Bouygues, str. 6.

(24)  Stališča družbe Bouygues, str. 6 in 9.

(25)  Stališča družbe Bouygues, str. 9.

(26)  Prečiščeno obvestilo o pravni pristojnosti, točka 62.

(27)  Prečiščeno obvestilo o pravni pristojnosti, točka 65.

(28)  Prečiščeno obvestilo o pravni pristojnosti, točka 74.

(29)  Prečiščeno obvestilo o pravni pristojnosti, točke 74 do 76.

(30)  Prečiščeno obvestilo o pravni pristojnosti, točka 82.

(31)  Prečiščeno obvestilo o pravni pristojnosti, točka 82.

(32)  Prečiščeno obvestilo o pravni pristojnosti, točka 82.

(33)  Ta obveznost ne velja za neodvisne člane upravnega odbora, ki jih predlaga družba Bouygues ali družba Bertelsmann.

(34)  Družba Bouygues potrjuje, da je družba TF1 od leta 2011 te pragove presegla le trikrat, družba M6 pa jih ni nikoli presegla. Poleg tega je družba Bouygues v odgovor na zahtevo po informacijah 2 potrdila, da, kjer je to ustrezno, konsolidacija preteklih podatkov med skupinama TF1 in M6 ni privedla do nikakršnega dodatnega preseganja pragov iz člena 2.1.4 (glej zahtevo po informacijah 2, odgovor na vprašanje 2 in prilogo). Po mnenju Komisije so pragovi torej dovolj visoki, da družbi Bertelsmann ne dajejo veta na strateške odločitve novega subjekta.

(35)  Delničarski sporazum, člen 2.3.

(36)  Člen 3.2 delničarskega sporazuma določa, da mora družba Bertelsmann, razen izjemoma, obdržati svoje deleže v novem subjektu za [določeno obdobje] (v nadaljnjem besedilu: obdobje vezanosti).

(37)  Delničarski sporazum, člen 2.3.

(38)  Delničarski sporazum, člen 2.1.2.

(39)  Delničarski sporazum, člen 2.3.

(40)  Delničarski sporazum, člen 2.2.1.

(41)  Delničarski sporazum, člen 2.2.1. Poleg tega je družba Bouygues v svojem odgovoru na zahtevo po informacijah 2 potrdila, da sporazuma družbi Bouygues omogočata, da kratkoročno spremeni poslovni načrt in prekliče prvi proračun (glej zahtevo po informacijah 2, odgovor na vprašanje 5(b)).

(42)  Delničarski sporazum, člen 2.1.2.

(43)  Delničarski sporazum, člen 2.2.1.

(44)  Glej točko (62) v nadaljevanju.

(45)  Glej zahtevo po informacijah 2, odgovor na vprašanje 1.

(46)  Poziv k ukrepanju, Priloga 2, točka 23.

(47)  Družba Bouygues je v svojem odgovoru na zahtevo po informacijah 2 potrdila, da se nameravajo med družbama M6 in Bertelsmann prekiniti posli znotraj skupine (glej zahtevo po informacijah 2, odgovor na vprašanje 4(b)). Vendar je družba Bouygues poudarila, da bi lahko novi subjekt tako kot vsak drug gospodarski subjekt pridobival vsebine ali storitve od odvisnih podjetij družbe Bertelsmann pod tržnimi pogoji.

(48)  Splošno sodišče Evropske unije je že razsodilo, da bodo za uporabo uredbe o združitvah neodvisni predstavniki, ki jih imenuje delničar, nujno upoštevali stališča osebe, ki jih je imenovala (glej v zvezi s tem sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 23. februarja 2006, Cementbouw Handel & Industrie/Komisija, T-282/02, točka 74). Ker ni dokazov o nasprotnem, Komisija meni, da bosta dva neodvisna člana upravnega odbora novega subjekta, ki ju je imenovala družba Bouygues, delovala v skladu s to družbo.

(49)  Francoski trgovinski zakonik, člen L.225-37.

(50)  Glej zahtevo po informacijah 2, odgovor na vprašanje 3.