Povzetek

Ocena učinka uredbe o zahtevah za okoljsko primerno zasnovo za porabo energije pri električni in elektronski gospodinjski ter pisarniški opremi v stanjih izklopa, pripravljenosti ter omrežne pripravljenosti v skladu z Direktivo 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1275/2008 1 in Uredbe Komisije (ES) št. 107/2009 2

A. Nujnost ukrepanja

Zakaj? V čem je težava?

Veliko število električnih in elektronskih izdelkov, ki se uporabljajo v gospodinjstvih in pisarnah, večino časa porabi za načine nizke porabe energije, medtem ko so priključeni v električne vtičnice. Ti vključujejo stanje izklopa, stanje pripravljenosti in stanje omrežne pripravljenosti. Ti načini delovanja porabijo majhne količine električne energije iz naslednjih razlogov. Izdelki v stanju pripravljenosti in stanju omrežne pripravljenosti se lahko takoj ponovno aktivirajo, npr. z daljinskim upravljanjem (za stanje pripravljenosti) ali signalom, poslanim s pametnim telefonom prek omrežja Wi-Fi (za stanje omrežne pripravljenosti). Izdelki v stanju izklopa lahko prikazujejo, da so izklopljeni, npr. prek indikatorja LED. Zagotoviti moramo, da je energija, porabljena v teh načinih, zelo majhna; v nasprotnem primeru bi to imelo velik vpliv na skupno porabo energije v gospodinjstvih in pisarnah zaradi velikega števila naprav, ki se trenutno uporabljajo (približno 800 milijonov izdelkov, prodanih letno, pri čemer se ocenjuje, da se po vsej EU uporablja 5 milijard enot). Poleg tega je treba zaščititi interese uporabnikov, saj morda niso v celoti seznanjeni s porabo energije svojih izdelkov, ko so v načinih nizke porabe energije, ali niso pozorni nanjo.

Trenutno veljavna Uredba št. 1275/2008 (spremenjena šestkrat, zlasti z Uredbo (EU) št. 801/2013, ki je uvedla stanje omrežne pripravljenosti) se je izkazala za zelo učinkovito pri zmanjševanju porabe energije v načinih nizke porabe. Ocenjeni prihranki električne energije do leta 2020 znašajo približno 33 TWh/leto. Vendar lahko uspešnost te uredbe zdaj ovirajo: (i) zastarelo področje uporabe, (ii) zastarele izjeme, ki ustvarjajo neenake konkurenčne pogoje, (iii) zastarele zahteve glede največje porabe v načinih nizke porabe in (iv) pomanjkanje lahko dostopnih informacij.

Kaj naj bi prinesla ta pobuda?

Revidirana uredba bo:

˗razširila področje uporabe uredbe, da se vključijo nove vrste izdelkov, ki prihajajo na trg v vse večjem številu, ter zapolnijo morebitne vrzeli in tako zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za vse proizvajalce;

˗posodobila zahteve za načine nizke porabe v skladu s tehnološkim razvojem;

˗povečala ozaveščenost uporabnikov o tem, koliko energije se porabi v načinih nizke porabe;

˗zagotovila večjo skladnost Uredbe z drugimi uredbami o okoljsko primerni zasnovi.

Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU? 

Pri zahtevah za minimalno energijsko učinkovitost na ravni EU obstaja jasna dodana vrednost. Brez usklajenih zahtev po vsej EU bi se države članice spodbujalo, da v okviru svojih nacionalnih energetskih in okoljskih politik določijo svoje zahteve glede energijske učinkovitosti za posamezne izdelke. To bi spodkopavalo prosti pretok izdelkov. Pred uvedbo ukrepov za okoljsko primerno zasnovo in označevanje z energijskimi nalepkami se je za veliko izdelkov to dejansko dogajalo.

B. Rešitve

Katere zakonodajne in nezakonodajne možnosti politike so se upoštevale? Ali ima katera od njih prednost? Zakaj? 

Pregledanih je bilo pet možnosti politike:

˗možnost 1 – brez sprememb. Osnovni scenarij, pri katerem trenutna uredba ostane nespremenjena;

˗možnost 2 – milejši ukrep. Razširitev področja uporabe in vključitev stacionarnih izdelkov, opremljenih z nizkonapetostnimi zunanjimi napajalniki, z delno odpravo izjeme iz sedanje uredbe (ki se nanaša na vse izdelke z nizkonapetostnimi zunanjimi napajalniki). Prenosni (akumulatorski) izdelki z nizkonapetostnimi zunanjimi napajalniki bi ostali izvzeti;

˗možnost 3 – uravnotežen ukrep EU, s katerim se poraba energije v stanju pripravljenosti za izdelke s prikazovalniki stanja zmanjša na največ 0,8 W. Področje uporabe bi se lahko razširilo na samo stacionarne izdelke z nizkonapetostnimi zunanjimi napajalniki ali vse izdelke z nizkonapetostnimi zunanjimi napajalniki. Slednja možnost (vsi izdelki z nizkonapetostnimi zunanjimi napajalniki) ima prednost, saj bi prinesla večino koristi (v smislu prihrankov energije in finančnih prihrankov za končne uporabnike) na stroškovno najučinkovitejši način (pri veliki večini izdelkov s področja uporabe bi privedla do najnižjih stroškov v življenjskem ciklu);

˗možnost 4 – alternativen uravnotežen ukrep EU – je podobna možnosti 3 (vključno z dvema možnima razširitvama področja uporabe), vendar bi tudi zmanjšal porabo električne energije v stanju izklopa na največ 0,3 W;

˗možnost 5 – strogi ukrep EU bi vključeval vse izdelke, opremljene z nizkonapetostnimi zunanjimi napajalniki, in popolnoma odpravil sedanjo izjemo. Prav tako bi se pri tej možnosti poraba električne energije pri izdelkih s prikazom stanja v stanju pripravljenosti omejila na 0,8 W, pri vseh drugih izdelkih v stanju pripravljenosti na 0,3 W in v stanju izklopa na 0,3 W.

Poleg zgoraj opisanih razlik vse možnosti razen možnosti 1 vključujejo številne standardne zahteve, kot so: (i) razširitev področja uporabe na nastavljivo pohištvo in elemente stavb na motorni pogon; (ii) zagotavljanje informacij o stanju omrežne pripravljenosti, stanju pripravljenosti in stanju izklopa na javno dostopnih spletnih mestih in v uporabniških priročnikih; (iii) vključitev nove opredelitve in dodatnega pojasnila nekaterih uporabljenih konceptov in izrazov.

Prednostna možnost 

Možnost 3, ki zajema vse izdelke z nizkonapetostnimi zunanjimi napajalniki (večina koristi na najbolj stroškovno učinkovit način).

Kdo podpira katero možnost? 

˗Standardne zahteve podpirajo države članice in nevladne organizacije, v veliki meri pa tudi predstavniki industrije;

˗možnost 2 v glavnem podpirajo deležniki iz industrije;

˗možnosti 3 in 4 sta predloga, ki temeljita na razpravah z deležniki s Posvetovalnega foruma decembra 2017 in povratnih informacijah deležnikov v celotnem pripravljalnem postopku (vključno z mnenji držav članic);

˗možnost 5 večinoma podpirajo okoljske in potrošniške nevladne organizacije.

C. Učinki prednostne možnosti

Kakšne so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? 

Ocenjuje se, da bo prednostna možnost do leta 2030 prinesla naslednje rezultate:

˗najnižji stroški v življenjskem ciklu za tipična gospodinjstva in prihranki pri letnih izdatkih končnih uporabnikov v višini 0,53 milijarde EUR;

˗prihranki energije v višini 4 TWh/leto (kar pomeni skupne prihranke v višini 23 TWh) in s tem povezano zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 1,36 milijona ton ekvivalenta CO2/leto;

˗dodatni poslovni promet za proizvajalce v višini približno 180 milijonov EUR na leto;

˗ustrezno bodo posodobljene zahteve za okoljsko primerno zasnovo, da bi sledile tehnološkemu napredku;

˗omejen učinek na mala in srednja podjetja (MSP), ki proizvajajo izdelke, zajete v Uredbi.

Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)? 

Stroški zagotavljanja skladnosti in upravni stroški so neposredni stroški za leto 2030, ocenjeni na naslednji način:

˗proizvajalci (velika podjetja): stroški zagotavljanja skladnosti v višini 52 milijonov EUR/leto in upravni stroški (za preizkušanje in dokumentacijo) v višini 20 milijonov EUR/leto

˗potrošniki: višji stroški nakupa izdelkov za približno 320 milijonov EUR na leto. Ti stroški se bodo v celoti povrnili z nižjimi računi za električno energijo v celotnem življenjskem ciklu izdelka, v tem časovnem obdobju pa bodo tudi ustvarjeni finančni prihranki.

Kakšen bo vpliv na MSP ter mikropodjetja?

Predlagana uredba se lahko v celoti uporablja za mikropodjetja ter MSP, povezana s proizvodnjo izdelkov, zajetih z Uredbo. Delež MSP na trgu naj bi bil približno 30 %. Ključni stroški za ta podjetja bodo povezani s skladnostjo izdelkov/preoblikovanjem in preizkušanjem (skupaj približno 30 milijonov EUR na leto v letu 2030). Vendar bodo ti stroški zanemarljivi; stroški preizkušanja v višini približno 1 300 EUR na model bodo na primer povzročili povprečno povišanje cene vsake prodane enote za 0,028 EUR. Zato se predpostavlja, da bodo v celoti preneseni na potrošnike.

Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave? 

Dodatnih ocenjenih učinkov na nacionalne proračune in uprave ni. Namesto tega bi državam članicam koristil stroškovno učinkovitejši nadzor trga (z boljšim dostopom do informacij o učinkovitosti izdelkov v stanjih pripravljenosti in izklopa).

Bo imela pobuda druge pomembnejše učinke? 

Drugi pomembnejši ali negativni učinki niso pričakovani.

D. Spremljanje

Kdaj se bo politika pregledala?

V klavzuli o pregledu je predlagan pregled uredbe v petih letih po njenem sprejetju.