EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 28.11.2023
COM(2023) 763 final
2023/0445(NLE)
Predlog
UREDBA SVETA
o spremembi Uredbe (EU) 2022/2577 o okviru za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 28.11.2023
COM(2023) 763 final
2023/0445(NLE)
Predlog
UREDBA SVETA
o spremembi Uredbe (EU) 2022/2577 o okviru za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Leta 2022 se je zaradi mednarodnih napetosti po ruski invaziji na Ukrajino, splošnih geopolitičnih razmer in zelo visokih cen energije še povečala potreba, da se v Uniji pospeši uvajanje energije iz obnovljivih virov ter tako postopoma odpravi odvisnost EU od ruskih fosilnih goriv.
Zlasti v drugi polovici leta 2022 se je energetska kriza še zaostrila, zato so bili potrebni nujni ukrepi. Rekordni porast cen zemeljskega plina poleti, nadaljnje motnje v oskrbi po plinovodu Severni tok 1, povečana inflacija in nihanja cen električne energije so povzročili gospodarsko in socialno stisko ter močno obremenili državljane in gospodarstvo. Zaradi naraščajočih stroškov energije sta se zmanjšali kupna moč državljanov in konkurenčnost podjetij. Nezadostna oskrba s plinom in električno energijo ter razmeroma neprožno povpraševanje po energiji sta povzročila znatno zvišanje cen ter nestanovitnost cen plina in električne energije v EU.
Hitrejše uvajanje obnovljivih virov energije je bilo ocenjeno kot nujno za okrepitev zanesljivosti oskrbe v Uniji in znižanje cen energije, saj prispeva k takojšnjemu in strukturnemu zmanjšanju povpraševanja po fosilnih gorivih v sektorjih električne energije, ogrevanja in hlajenja, industrije ter prometa. Poleg tega lahko obnovljivi viri energije zaradi nizkih operativnih stroškov ugodno vplivajo na cene energije po vsej EU.
Zato je Svet 22. decembra 2022 sprejel Uredbo (EU) 2022/2577 o okviru za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov. Cilj navedene uredbe je bil skrajšati in pospešiti postopke izdaje dovoljenj za projekte na področju energije iz obnovljivih virov ter za omrežne in infrastrukturne projekte, potrebne za vključitev energije iz obnovljivih virov v elektroenergetski sistem. Če ne bo podaljšana, se bo prenehala uporabljati 30. junija 2024. Cilj tega predloga je podaljšati uporabo nekaterih določb Uredbe (EU) 2022/2578, saj se Unija še vedno sooča s tveganji za zanesljivost oskrbe z energijo in visokimi cenami energije, hitrejše uvajanje obnovljivih virov energije pa ima pomembno vlogo pri reševanju teh izzivov.
1.1.1.Razlogi za podaljšanje določb Uredbe v sedanjih razmerah
Ob sprejetju tega predloga so v Uniji še vedno prisotna znatna tveganja, povezana z nestanovitnostjo cen plina in električne energije ter zanesljivostjo oskrbe. Ta tveganja so posledica težkih razmer na trgih energije, ki jih geopolitične napetosti še poslabšujejo.
Zaradi znatnega zmanjšanja uvoza plina po plinovodih iz Rusije v zadnjem letu je razpoložljivost oskrbe s plinom v Uniji veliko manjša kot v obdobju pred krizo. Ob upoštevanju trenutnih ravni uvoza plina naj bi Unija leta 2023 po plinovodih iz Rusije prejela približno 20 milijard kubičnih metrov plina, kar je približno 110 milijard kubičnih metrov manj kot leta 2021.
Razmere na svetovnih trgih plina so še vedno zaostrene in tako naj bi ostalo še nekaj časa. Kot ugotavlja Mednarodna agencija za energijo (IEA) 1 , se je svetovna oskrba z utekočinjenim zemeljskim plinom zaradi „omejenega povečevanja zmogljivosti za utekočinjanje, izklopov v večjih izvoznih obratih in upadanja količine dovedenega plina v obratih za utekočinjeni zemeljski plin s starejših polj“ v letih 2022 (4 %) in 2023 (3 %) le rahlo povečala. Z letom 2025 naj bi se začelo uporabljati veliko več novih zmogljivosti za utekočinjanje zemeljskega plina (zlasti v Združenih državah Amerike in Katarju), vendar „bo v bližnji prihodnosti tržno ravnovesje še vedno negotovo“ 2 . Te razmere negativno vplivajo na cene plina, ki kljub temu, da so veliko nižje od najvišjih ravni, zabeleženih poleti 2022 (ko so dosegle več kot 300 EUR/MWh), ostajajo več kot dvakrat višje od ravni pred krizo (med 40 EUR/MWh in 50 EUR/MWh v začetku jeseni 2023), kar neizogibno vpliva na kupno moč državljanov EU in konkurenčnost evropskih podjetij. Posledica zaostrenih razmer na trgu je tudi njegova nestanovitnost, ki pomeni dodatno tveganje za gospodarstvo EU. Poleti in jeseni 2023 je bilo zaznati več obdobij precejšnje nestanovitnosti, kar kaže, da so trgi plina še vedno ranljivi in se lahko pretirano odzovejo na morebitne nepričakovane in nenadne pretrese za ponudbo in povpraševanje, kakor se je zgodilo po stavki v avstralskih obratih za utekočinjeni zemeljski plin, krizi na Bližnjem vzhodu in motnjah na plinovodu Balticconnector. V takih razmerah lahko strah pred pomanjkanjem sproži burne odzive z resnimi posledicami za cene po vsej EU.
Te izjemno težke razmere otežujejo tudi številna dodatna tveganja, zaradi katerih bi se, če bi se uresničila, stanje še močno poslabšalo. Ta tveganja vključujejo morebitno povečanje povpraševanja po utekočinjenem zemeljskem plinu v Aziji, ki bi povzročilo manjšo razpoložljivost plina na svetovnem trgu plina 3 4 , ekstremne vremenske razmere, ki bi lahko vplivale na skladiščenje električne energije iz hidroelektrarn ali proizvodnjo jedrske energije, zaradi česar bi bila potrebna večja proizvodnja električne energije iz plina, ter morebitne dodatne motnje v oskrbi s plinom, vključno s popolno ustavitvijo uvoza plina iz Rusije ali motnjami v obstoječi kritični plinski infrastrukturi. Poleg tega v več regijah, ki so pomembne za oskrbo s plinom v EU, kot so Ukrajina, Azerbajdžan ali Bližnji vzhod, potekajo oboroženi spopadi.
Nedavni primeri ponazarjajo verjetnost in pomembnost tveganj, povezanih z motnjami v energetski infrastrukturi. Septembra 2022 je bil plinovod Severni tok 1 zaradi sabotaže tako poškodovan, da trenutno ne more prenašati plina in ga tudi v bližnji prihodnosti ne bo. Oktobra 2023 je bilo prekinjeno delovanje pomembnega plinovoda Balticconnector, ki povezuje Finsko in Estonijo. Finski organi so po incidentu razglasili stopnjo pripravljenosti, ki nakazuje znatno poslabšanje stanja oskrbe s plinom 5 .
Treba je tudi omeniti, da k ohranjanju ravnovesja v oskrbi s plinom v EU prispeva znatno zmanjšanje povpraševanja po zemeljskem plinu (–18 % med avgustom 2022 in avgustom 2023). To zmanjšanje je posledica gospodarskih dejavnikov (npr. visokih cen) ter upravnih ukrepov, ki so jih države članice sprejele v skladu z Uredbo (EU) 2022/1369 o usklajenem zmanjšanju povpraševanja po plinu in Uredbo (EU) 2023/706, s katero je bila podaljšana. Morebitno povečanje povpraševanja zaradi povečane uporabe plina v stanovanjih, trgovini in industriji ali v primeru nepodaljšanja upravnih ukrepov za zmanjšanje povpraševanja predstavlja dodatno tveganje, ki bi lahko ogrozilo zanesljivost oskrbe s plinom v EU.
IEA je v treh zaporednih poročilih iz decembra 2022 ter februarja in julija 2023 izpostavila tveganja za zanesljivost oskrbe s plinom v EU ter posvarila pred pretiranim samozadovoljstvom zaradi izboljšanja razmer v primerjavi z vrhuncem krize poleti leta 2022. V skladu s poročilom iz februarja 2023 naj bi „svetovna oskrba s plinom v letu 2023 ostala omejena, svetovno ravnovesje pa je izpostavljeno nenavadno širokemu naboru negotovosti in zunanjih dejavnikov tveganja. Med njimi so možnost popolne prekinitve oskrbovanja Evropske unije s plinom po plinovodih iz Rusije ter povečanje kitajskega uvoza utekočinjenega zemeljskega plina v skladu z dolgoročnimi pogodbami Kitajske o utekočinjenem zemeljskem plinu in morebitna manjša razpoložljivost oskrbe z utekočinjenim zemeljskim plinom“. IEA je opozorila, da „boljši obeti ne bi smeli odvračati od ukrepov, ki so potrebni [...] za ublažitev izpostavljenosti Evropske unije zunanjim tveganjem“ 6 . Pripravila je scenarije izjemnih situacij, ki vključujejo ustavitev oskrbe z ruskim plinom, nadaljnjo omejeno oskrbo z utekočinjenim zemeljskim plinom in povečanje povpraševanja, povezano z vremenom, zaradi katerih bi v EU lahko prišlo do morebitne vrzeli med ponudbo in povpraševanjem v višini 40 milijard kubičnih metrov. IEA je v poročilu iz julija 2023 poudarila, da „pred zimo na severni polobli v obdobju 2023/2024 še naprej obstajajo tveganja in negotovosti“ ter da „polna skladišča niso zagotovilo, da pozimi ne bo prišlo do nestanovitnosti in ne bo tveganja ponovnih napetosti na trgu“ 7 .
Poleg tega je Evropska mreža sistemskih operaterjev prenosnih omrežij zemeljskega plina (ENTSO-G) v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 715/2009 objavila letno zimsko napoved glede ponudbe s pregledom napovedi za poletje. Mreža je ugotovila, da bi bili kljub znatnemu izboljšanju splošne zanesljivosti oskrbe v EU lahko potrebni dodatni ukrepi, če bi se uresničilo tveganje popolne prekinitve ruske oskrbe. Prav tako je potrebno previdno upravljanje skladišč v zimi 2023/2024, saj bo na začetku sezone polnjenja verjetno potrebna 46-odstotna raven napolnjenosti, da bi se dosegel cilj 90-odstotne napolnjenosti skladišč iz Uredbe (EU) 2022/1032.
Odziv Unije v okviru REPowerEU in nadaljnjih pobud, vključno z ukrepi iz Uredbe (EU) 2022/2577 za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije, je prispeval k izboljšanju razmer v zvezi z zanesljivostjo oskrbe in cenami energije. Glede na medsebojno povezanost energetskih sistemov držav članic lahko večji delež proizvodnje energije iz obnovljivih virov v eni državi članici pomaga ublažiti pomanjkanje energije v drugi, s čimer se krepi solidarnost v tej krizi. Pospešeno uvajanje zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov je bilo in bo še naprej ključni element strategije Unije za reševanje energetske krize, prav tako pa je bistveno prispevalo k večji zanesljivosti oskrbe in zaščiti potrošnikov pred nestanovitnostjo cen, saj je zmanjšalo skupno povpraševanje po plinu v Uniji. IEA je ocenila, da bi bile brez dodatnih nameščenih zmogljivosti v letu 2022 povprečne veleprodajne cene električne energije na vseh evropskih trgih višje za 8 % 8 . Večina učinkov navedene uredbe bo sicer vidna šele v prihodnjih mesecih, a prvi razpoložljivi podatki o proizvodnji in uvajanju energije iz obnovljivih virov in z njo povezanih infrastrukturnih projektov ter izdajanju dovoljenj v ta namen v obdobju po začetku njene veljavnosti kažejo na pospešitev takih projektov, vsaj v nekaterih državah članicah. Po podatkih Eurostata je bila v EU v prvi polovici leta 2023 proizvodnja energije iz obnovljivih virov rekordno visoka, kar je ključno za nadaljnje nadomeščanje dodatnih količin plina 9 . V poročilu Komisije je poudarjen tudi pozitiven razvoj v smislu povečanja uvajanja energije iz obnovljivih virov v mesecih po začetku veljavnosti Uredbe (EU) 2022/2577. Po začetnih podatkih industrije je EU v treh četrtletjih leta 2023 namestila več sončnih fotovoltaičnih zmogljivosti kot v celotnem letu 2022. V več državah članicah so se znatno povečale tudi zmogljivosti za proizvodnjo vetrne energije. Iz razpoložljivih podatkov je poleg tega razvidno, da je bilo v nekaterih državah članicah od začetka veljavnosti navedene uredbe zaznati dvomestno povečanje števila dovoljenj, izdanih za projekte na področju energije iz obnovljivih virov. Vsaj v eni državi članici pospešeno izdajanje dovoljenj koristi tudi omrežnim projektom, pomembnim za večji prodor obnovljivih virov energije, ki se skupaj raztezajo na več kot 2 000 km.
Če bi se Uredba (EU) 2022/2577 prenehala uporabljati, medtem ko še vedno obstajajo znatna tveganja, bi to ogrozilo doseženo izboljšanje in odpornost EU na morebitni razvoj dogodkov, kot je popolna ustavitev uvoza iz Rusije.
V skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2022/2577 mora Komisija opraviti pregled navedene uredbe z vidika sprememb pri zanesljivosti oskrbe in cenah energije ter potrebe po nadaljnjem pospeševanju uvajanja energije iz obnovljivih virov. Na podlagi takega pregleda lahko predlaga podaljšanje veljavnosti navedene uredbe. Komisija je opravila tak pregled in 28. novembra 2023 sprejela poročilo, v katerem so predstavljeni njegovi rezultati 10 . V poročilu je bilo ugotovljeno, da je uporaba Uredbe (EU) 2022/2577 pozitivno vplivala na pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov v Uniji in tako pomagala ublažiti posledice energetske krize. Poleg tega je bilo ob upoštevanju navedenih dejavnikov in tega, da so nekatere določbe Uredbe (EU) 2022/2577 zelo podobne določbam Direktive (EU) 2023/2413 o spremembi Direktive (EU) 2018/2001 o energiji iz obnovljivih virov, ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za podaljšanje navedene uredbe.
Kar zadeva področje uporabe podaljšanja, se v poročilu upošteva razmerje med Uredbo (EU) 2022/2577, ki je začasen nujni ukrep, in Direktivo (EU) 2023/2413 o spremembi Direktive (EU) 2018/2001, pri kateri gre za stalen redni zakonodajni akt. Zlasti je bilo ocenjeno, kateri ukrepi iz Uredbe (EU) 2022/2577 niso vključeni v stalni pravni okvir o energiji iz obnovljivih virov, vzpostavljen z Direktivo (EU) 2018/2001, da se s podaljšanjem nekaterih določb navedene uredbe ne bi podvajale določbe navedene direktive.
Glede na ugotovitve poročila, nadaljnje hude težave in tveganja v zvezi z zanesljivostjo oskrbe s plinom v EU in nestanovitnostjo cen energije ter pričakovane pozitivne učinke pospešenega uvajanja energije iz obnovljivih virov pri njihovem odpravljanju je nujno podaljšati uporabo delov Uredbe (EU) 2022/2577, ki so drugačni od določb Direktive (EU) 2023/2413 in so se izkazali za učinkovite ali bi lahko znatno pospešili uvajanje energije iz obnovljivih virov. Zato je namen tega predloga delno podaljšati uporabo člena 1, člena 2(1), člena 3(2), člena 5(1) ter členov 6 in 8 Uredbe (EU) 2022/2577 o okviru za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov. Poleg tega se glede na izzive pri praktični uporabi člena 3, ki so jih izpostavile nekatere države članice, in ker ti izzivi predstavljajo veliko oviro pri pospeševanju uvajanja obnovljivih virov energije, kot je navedeno v poročilu, s tem predlogom uvaja nova določba za racionalizacijo presoje, ali se projektu lahko odobrijo okoljska odstopanja.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Predlagani instrument določa začasne, sorazmerne in izredne ukrepe. Dopolnjuje obstoječe ustrezne pobude in zakonodajo EU, ki državljanom zagotavljajo koristi od pospešenega uvajanja energije iz obnovljivih virov in nadomeščanja povpraševanja po fosilnih gorivih s povpraševanjem po čisti energiji. Predlog dopolnjuje pobude, ki jih je Komisija že sprejela v odziv na trenutno krizo na trgih energije. Skladen je z načrtom REPowerEU z dne 18. maja 2022, v skladu s katerim sta obsežna pospešitev in povečanje obsega energije iz obnovljivih virov v proizvodnji električne energije, industriji, stavbah in prometu v središču strategije za pospešitev postopnega opuščanja ruskih fosilnih goriv.
Predlog poleg tega dopolnjuje Direktivo (EU) 2023/2413 o spremembi Direktive (EU) 2018/2001 o energiji iz obnovljivih virov, ki je bila sprejeta 9. oktobra 2023 in s katero so bila določena trajna spremenjena pravila za obnovljive vire energije. Navedena direktiva je začela veljati 20. novembra 2023. Vključuje obsežne določbe za celovito racionalizacijo postopkov izdaje dovoljenj za projekte na področju energije iz obnovljivih virov s prostorskim načrtovanjem, poenostavitvijo in skrajšanjem postopkov. Vsa pravila o izdajanju dovoljenj iz Direktive (EU) 2023/2413, razen tistih, povezanih z „območji za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije“, je treba prenesti do 1. julija 2024, kar je takoj po izteku veljavnosti Uredbe Sveta. Direktiva (EU) 2023/2413 vključuje določbe, ki zadevajo ista področja kot Uredba (EU) 2022/2577. Vendar se nekatere določbe vsebinsko razlikujejo od besedila Uredbe (EU) 2022/2577. To vključuje zlasti člen 3 navedene uredbe, ki ureja domnevo prevladujočega javnega interesa, vendar v nasprotju z Direktivo (EU) 2023/2413 vsebuje drugi pododstavek, v skladu s katerim morajo države članice dati prednost projektom, prepoznanim kot projekti v prevladujočem javnem interesu, kadar koli je v posameznem primeru potrebno usklajevanje pravnih interesov. Kar zadeva postopek izdaje dovoljenj za nadomestitev stare zmogljivosti z novo v obratih za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, člen 5 navedene uredbe določa kratek šestmesečni rok za vsa dovoljenja, ki se uporabljajo za nadomestitev stare zmogljivosti z novo pri projektih za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, Direktiva (EU) 2023/2413 pa enoletni rok za nadomestitev stare zmogljivosti z novo pri projektih zunaj območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije in šestmesečni rok za projekte znotraj takih območij. Poleg tega člen 6 navedene uredbe določa drugačne pogoje za uporabo nekaterih izjem od okoljske zakonodaje, kot so določeni v Direktivi (EU) 2023/2413.
Uredba (EU) 2022/2577 in ta predlog sta skladna s cilji evropskega zelenega dogovora, še posebej glede razvoja elektroenergetskega sektorja zlasti na podlagi obnovljivih virov energije, njihovega vključevanja v energetski sistem in hitrejšega uvajanja projektov na področju energije iz obnovljivih virov kot orodja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU v skladu z dolgoročno strategijo za dosego ogljične nevtralnosti do leta 2050.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Uredba (EU) 2022/2577 in ta predlog sta skladna s širšim sklopom pobud za povečanje energetske odpornosti Unije ter ublažitev učinka visokih cen energije in morebitnih motenj v oskrbi z energijo. Predlog ne ogroža delovanja notranjega trga in ne vpliva na ukrepe za obravnavanje prekinjene oskrbe z energijo. Poleg tega je v skladu z okoljskimi cilji, saj je pospešeno uvajanje energije iz obnovljivih virov ključno za ublažitev vplivov podnebnih sprememb in onesnaževanja, ki povzročajo izgubo biotske raznovrstnosti ter ogrožajo javno zdravje in varnost. Skladen je tudi s cilji evropskih podnebnih pravil (Uredba (EU) 2021/1119).
Predlog je v skladu s priporočili državam članicam v okviru evropskega semestra 2022 glede racionalizacije izdajanja dovoljenj za projekte na področju energije iz obnovljivih virov. Poleg tega naj bi pospešil naložbe v energijo iz obnovljivih virov v skladu z mehanizmom za okrevanje in odpornost, vključno s poglavji REPowerEU, ki bodo vključena v nacionalne načrte za okrevanje in odpornost.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Pravna podlaga tega instrumenta je člen 122(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU). V skladu s pogoji uporabe te določbe morajo ukrepi „ustreza[ti] gospodarskim razmeram“, kar zlasti velja „ob hudih težavah pri oskrbi z nekaterimi izdelki“. Poleg tega morajo biti sprejeti „v duhu solidarnosti“, v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije pa morajo biti začasni in sorazmerni.
Trenutno pomanjkanje oskrbe s plinom pomeni hudo težavo pri oskrbi z energentom v skladu s členom 122 PDEU. Kot je navedeno v oddelku 1 (Razlogi za predlog in njegovi cilji), še vedno obstajajo hude težave in tveganja v zvezi z zanesljivostjo oskrbe s plinom v EU in nestanovitnostjo cen energije.
Pospešeno uvajanje zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov je bilo pomemben element strategije EU za reševanje energetske krize ter je ključno prispevalo k večji zanesljivosti oskrbe in obvladovanju cen energije. Glavni razlog za to je bila nadomestitev zemeljskega plina z obnovljivimi viri energije, zlasti v elektroenergetskem sektorju, kar je nato vplivalo na skupno povpraševanje po plinu.
Če bi se določeni ukrepi iz Uredbe (EU) 2022/2577, ki imajo največji potencial za pospešitev uvajanja obnovljivih virov energije in se razlikujejo od določb Direktive (EU) 2023/2413, prenehali uporabljati, bi države članice s tem izgubile ključno orodje za pospešitev uvajanja zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov, in to v času, ko je v Uniji oskrba z energijo še vedno otežena.
Zato so nekatere določbe navedene uredbe potrebne tudi po juniju 2024, tudi za obvladovanje hudih težav in morebitnih tveganj v zvezi s cenami, do katerih bi lahko prišlo zaradi trenutnega krhkega ravnovesja v plinskem sistemu EU. Pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije dokazano zmanjšuje tveganja v zvezi z zanesljivostjo oskrbe v Uniji, zlasti s plinom in električno energijo, ter prispeva k nižjim cenam energije, kar koristi državljanom in podjetjem. Države članice bi morale imeti možnost, da za omejeno obdobje tudi po juniju 2024 še naprej uporabljajo nekatere določbe Uredbe (EU) 2022/2577 in tako v duhu solidarnosti olajšajo uvajanje projektov na področju energije iz obnovljivih virov, saj lahko na povezanem trgu energije vsako povečanje uvajanja energije iz obnovljivih virov v posamezni državi članici koristi tudi drugim državam članicam.
Nujni postopek iz člena 122(1) PDEU se uporablja brez poseganja v druge postopke iz Pogodb. Sklicevanje na druge postopke iz Pogodb poudarja izjemno in začasno naravo ukrepov, ki se lahko sprejmejo v skladu s členom 122(1) PDEU. Taki izredni in začasni ukrepi so potrebni zaradi nujnih in še vedno nestabilnih razmer na trgu energije ter nujne potrebe po takojšnji pospešitvi uvajanja obnovljivih virov energije kot instrumenta za ublažitev obstoječih tveganj za zanesljivost oskrbe z energijo in nestanovitnosti cen energije. Poleg tega glede na bližajoči se konec mandata Evropskega parlamenta in čas, ki je običajno potreben za sprejetje zakonodaje po rednem zakonodajnem postopku, slednji ni ustrezna možnost za pravočasno uvedbo začasnih ukrepov, tudi ob upoštevanju potrebe po predvidljivosti in pravni varnosti za države članice in nosilce projektov v zvezi s pravnim okvirom, ki se uporablja. Zato je utemeljeno, da predlagani instrument temelji na členu 122(1) PDEU.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Ta predlog je povsem skladen z načelom subsidiarnosti.
Države članice same ne morejo doseči hitrega in obsežnega uvajanja energije iz obnovljivih virov. Glede na različne energetske politike držav članic bodo ukrepi na ravni EU verjetno učinkoviteje prispevali k postopni odpravi odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv in znižanju cen energije, pa tudi k uresničitvi podnebnih in energetskih ciljev EU do leta 2030 ter njenih dolgoročnih ciljev glede podnebne nevtralnosti in ničelnega onesnaževanja, kot bi zgolj nacionalni ali lokalni ukrepi.
Za pospešitev potrebnega uvajanja energije iz obnovljivih virov je potreben usklajen evropski pristop za skrajšanje in poenostavitev postopkov izdaje dovoljenj in upravnih postopkov. Glede na različne postopke držav članic in nujnost pospešitve uvajanja energije iz obnovljivih virov v vseh državah članicah bodo ukrepi na ravni EU verjetno učinkoviteje prispevali k dosegi potrebnih ciljev, kot bi zgolj nacionalni ali lokalni ukrepi.
Predlagana uredba uvaja tudi ciljno usmerjene spremembe obstoječih zakonodajnih aktov Unije. Ta ukrep, s katerim se bodo dodatno racionalizirali nekateri postopki izdaje dovoljenj, upravičuje potrebo po ukrepanju na ravni Unije.
•Sorazmernost
Ta predlog je skladen z načelom sorazmernosti. Ukrep je sorazmeren z razsežnostjo in naravo opredeljenih težav ter doseganjem zastavljenih ciljev.
Glede na geopolitične razmere brez primere, ki jih je povzročila ruska invazija na Ukrajino, nadaljnje zelo nestanovitne cene energije ter potrebo po zagotovitvi zanesljivosti oskrbe z energijo v Evropi v prihajajoči zimski sezoni in v naslednjem letu obstaja jasna potreba po usklajenem in nujnem ukrepanju.
Namen določb tega predloga je skrajšati in pospešiti postopke za odobritev projektov na področju energije iz obnovljivih virov z določitvijo kratkih rokov in poenostavitvijo presoje, ki jo je treba v zvezi s temi projekti opraviti v skladu z zakonodajo Unije, pri tem pa ohraniti sorazmerno raven okoljskih zaščitnih ukrepov v zvezi z varstvom vrst.
•Izbira instrumenta
Glede na razsežnost energetske krize ter obseg njenih socialnih, gospodarskih in finančnih posledic so določbe, katerih uporabo naj bi ta predlog podaljšal, vsebovane v uredbi, ki je splošnega obsega in se lahko začne takoj neposredno uporabljati. Zato bi bilo treba tudi obdobje uporabe teh določb podaljšati s sprejetjem uredbe.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Posvetovanja z deležniki
Zaradi nujnosti priprave predloga za podaljšanje Uredbe (EU) 2022/2576 posvetovanja z deležniki ni bilo mogoče izvesti.
•Ocena učinka
Glede na začasnost in nujnost ukrepov, ki se sprejemajo v odziv na izredne razmere, ocene učinka ni bilo mogoče izvesti.
•Temeljne pravice
Ni ugotovljenega negativnega učinka na temeljne pravice. Splošni cilj tega predloga je povečati uporabo energije iz obnovljivih virov, kar je skladno s členom 37 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, v skladu s katerim je treba v politike Unije vključiti visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja, ki se zagotavljata v skladu z načelom trajnostnega razvoja.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Za ta predlog niso potrebna dodatna sredstva iz proračuna EU.
5.DRUGI ELEMENTI
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Predlagane spremembe so ciljno usmerjene in po obsegu omejene na podaljšanje obdobja uporabe člena 1, člena 2(1), člena 3(2), prvi stavek, člena 5(1) ter členov 6 in 8 v zvezi s postopkom izdaje dovoljenj za 12 mesecev.
Drugi stavek člena 3(2) se nanaša na varstvo vrst, in sicer v povezavi s členom 3(1). Predlog ne podaljšuje uporabe člena 3(1), saj je ista domneva vsebovana v Direktivi (EU) 2023/2413. Zato se predlaga, da se podaljša le uporaba prvega stavka člena 3(2).
Predlog spreminja tudi člene 1, 5 in 8. Kar zadeva člen 5, naj bi se v skladu s predlogom od 1. julija 2024 šestmesečni rok za dokončanje postopka izdaje dovoljenj za nadomestitev stare zmogljivosti z novo pri projektih uporabljal samo za projekte na področju energije iz obnovljivih virov, ki se nahajajo na območju, namenjenem za energijo iz obnovljivih virov, kot je navedeno v členu 6 Uredbe. Kar zadeva člena 1 in 8, je namen predloga omejiti področje njune uporabe, da se bosta nanašala samo na člen 5(1).
Uvaja se nov člen 3a, ki podrobneje določa, da je treba pri presoji alternativ v okviru ustreznih okoljskih presoj upoštevati tiste alternative, ki glede uvajanja zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov zagotavljajo doseganje istih ciljev kot zadevni projekt z uporabo iste tehnologije obnovljivih virov energije v enakem ali podobnem časovnem okviru ter brez bistveno višjih stroškov. Kar zadeva časovno veljavnost predlaganih sprememb, bodo členi Uredbe (EU) 2022/2577 v sedanji obliki veljali do konca junija 2024. Člen 1, člen 2(1), člen 3(2), prvi stavek, člen 5(1) ter člena 6 in 8 se bodo uporabljali dodatnih 12 mesecev, tj. do konca junija 2025. Člen 3(2) in člen 5(1) se bosta v tem dodatnem obdobju uporabljala v spremenjeni obliki. Novi člen 3a se bo uporabljal od začetka veljavnosti te uredbe do 30. junija 2025.
2023/0445 (NLE)
Predlog
UREDBA SVETA
o spremembi Uredbe (EU) 2022/2577 o okviru za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 122(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Z Uredbo Sveta (EU) 2022/2577 so bili uvedeni nujni in ciljno usmerjeni ukrepi za pospešitev uvajanja obnovljivih virov energije. Uvajanje energije iz obnovljivih virov v Uniji lahko znatno prispeva k ublažitvi posledic energetske krize, saj krepi zanesljivost oskrbe v Uniji, zmanjšuje nestanovitnost trga in znižuje cene energije. Ker so bili dolgotrajni in zapleteni postopki izdaje dovoljenj ključna ovira, ki je negativno vplivala na hitrost in obseg naložb v obnovljive vire energije in z njimi povezano infrastrukturo, je bil namen Uredbe (EU) 2022/2577 uvesti ciljno usmerjene ukrepe za takojšnjo pospešitev nekaterih postopkov izdaje dovoljenj, ki se uporabljajo za posebne tehnologije energije iz obnovljivih virov in za vrste projektov z največjim potencialom za hitro uvedbo, da bi se ublažile posledice energetske krize. Uredba (EU) 2022/2577 se uporablja do 30. junija 2024.
(2)20. novembra 2023 je začela veljati Direktiva (EU) 2023/2413 Evropskega parlamenta in Sveta, ki spreminja Direktivo (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ter uvaja spremembe zakonodajnega okvira, s katerim se ureja področje energije iz obnovljivih virov do leta 2030 in po tem, vključno z določbami za racionalizacijo postopkov izdaje dovoljenj, ki se uporabljajo za projekte na področju energije iz obnovljivih virov. Nekateri ukrepi, uvedeni z Uredbo (EU) 2022/2577, so bili z Direktivo (EU) 2023/2413 vključeni v Direktivo (EU) 2018/2001. Vendar v navedeno direktivo niso bili preneseni nekateri bolj izjemni ukrepi iz Uredbe (EU) 2022/2577, kar je odražalo njihovo izjemno in začasno naravo. Namesto tega je bila z navedeno direktivo uvedena stabilna in dolgoročna trajna ureditev za pospešitev postopkov izdaje dovoljenj, ki določa namenske faze in postopke, za katere je potrebno daljše obdobje izvajanja. Države članice morajo navedeno direktivo prenesti do 21. maja 2025, razen nekaterih določb, ki urejajo postopke izdaje dovoljenj in jih je treba prenesti do 1. julija 2024, kar je takoj po izteku veljavnosti Uredbe (EU) 2022/2577. Ko bo navedena direktiva prenesena, bodo za projekte na področju energije iz obnovljivih virov veljale določbe o racionalizaciji postopkov izdaje dovoljenj, ki jih uvaja.
(3)V skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2022/2577 mora Komisija najpozneje do 31. decembra 2023 opraviti pregled navedene uredbe z vidika sprememb pri zanesljivosti oskrbe in cenah energije ter potrebe po nadaljnjem pospeševanju uvajanja energije iz obnovljivih virov ter Svetu predložiti poročilo o glavnih ugotovitvah tega pregleda. V istem členu je tudi določeno, da lahko Komisija na podlagi tega pregleda predlaga podaljšanje Uredbe (EU) 2022/2577.
(4)Komisija je v poročilu [vstaviti sprotno opombo s sklicem na poročilo] ugotovila, da so pogoji za podaljšanje izpolnjeni, ter predlagala podaljšanje izbranih ukrepov, ki imajo največji potencial za pospešitev uvajanja obnovljivih virov energije in se razlikujejo od določb, ki so bile z Direktivo (EU) 2023/2413 vključene v Direktivo (EU) 2018/2001, ter za katere se zdi, da prinašajo pomembno pospešitev izdajanja dovoljenj za projekte na področju energije iz obnovljivih virov in povezane omrežne projekte ali imajo velik potencial za to. Upoštevano je bilo, da se z Direktivo (EU) 2023/2413 v Direktivo (EU) 2018/2001 uvajajo nekatere določbe za racionalizacijo postopkov izdaje dovoljenj, ki se uporabljajo za projekte na področju energije iz obnovljivih virov, vključno s pravili o enakih ali podobnih temah, kot so tiste, zajete v Uredbi (EU) 2022/2577. Prav tako je bilo upoštevano, da je treba pravila o izdajanju dovoljenj, uvedena z Direktivo (EU) 2023/2413, razen pravil v zvezi z območji za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije v skladu s členoma 15c in 16a navedene direktive, prenesti do 1. julija 2024, kar je takoj po izteku veljavnosti Uredbe (EU) 2022/2577.
(5)Od začetka veljavnosti Uredbe (EU) 2022/2577 sta se raven pripravljenosti na trgu električne energije in zanesljivost oskrbe v Uniji izboljšali. Vendar še vedno obstajajo resna tveganja za zanesljivost oskrbe z energijo v Uniji. Razmere na svetovnem trgu plina ostajajo zaostrene. Cene plina so še naprej precej višje kot pred krizo, kar neizogibno vpliva na kupno moč državljanov Unije in konkurenčnost evropskih podjetij. Razmere še poslabšuje visoka nestanovitnost trga, ki je med drugim posledica geopolitičnih napetosti. Nedavni primeri znatne nestanovitnosti cen poleti in jeseni 2023, ko so se zaradi dogodkov, kot so bile stavka v avstralskih obratih za utekočinjeni zemeljski plin, kriza na Bližnjem vzhodu in motnje na plinovodu Balticconnector, cene v nekaj tednih zvišale za več kot 50 %, kažejo, da so trgi še vedno ranljivi tudi za razmeroma majhne pretrese za ponudbo in povpraševanje. V takih razmerah lahko strah pred pomanjkanjem – tudi zaradi osamljenega dogodka – sproži negativne sistemske odzive po vsej EU z resnimi posledicami za cene energije. Poleg tega je zaradi znatnega zmanjšanja uvoza plina po plinovodih iz Rusije v zadnjem letu razpoložljivost oskrbe s plinom v Uniji veliko manjša kot v obdobju pred krizo. Ob upoštevanju trenutnih ravni uvoza plina po plinovodih naj bi Unija iz Rusije prejela približno 20 milijard kubičnih metrov plina, kar je približno 110 milijard kubičnih metrov manj kot leta 2021. Zato še vedno obstaja resno tveganje, da bi v Uniji prišlo do pomanjkanja plina.
(6)Razmere na svetovnih trgih plina so še vedno zaostrene in tako naj bi ostalo še nekaj časa. Kot ugotavlja Mednarodna agencija za energijo (IEA) 11 , se je svetovna oskrba z utekočinjenim zemeljskim plinom v letih 2022 (4 %) in 2023 (3 %) le rahlo povečala. Čeprav naj bi se z letom 2025 začele uporabljati nove zmogljivosti za utekočinjanje zemeljskega plina, IEA pričakuje, da bo v bližnji prihodnosti tržno ravnovesje še vedno negotovo 12 .
(7)Te izjemno težke razmere otežujejo tudi številna dodatna tveganja, med katerimi so morebitno povečanje povpraševanja po utekočinjenem zemeljskem plinu v Aziji, ki bi povzročilo manjšo razpoložljivost plina na svetovnem trgu plina, mrzla zima, zaradi katere bi se lahko povpraševanje po plinu povečalo za do 30 milijard kubičnih metrov, ter ekstremne vremenske razmere, ki bi lahko vplivale na skladiščenje električne energije iz hidroelektrarn in proizvodnjo jedrske energije zaradi nizkih vodostajev ter posledično povečale povpraševanje po proizvodnji električne energije z zgorevanjem plina. Dodatna tveganja predstavljajo tudi nadaljnje motnje v kritični infrastrukturi, na primer sabotaža plinovoda Severni tok septembra 2022 in motnje na plinovodu Balticconnector oktobra 2023, ter poslabšanje geopolitičnih razmer, zlasti v regijah, ki so pomembne za zanesljivo oskrbo z energijo v EU, kot so Ukrajina, Azerbajdžan in Bližnji vzhod.
(8)Glede na trenutno krhko ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem bi lahko tudi zmerne motnje v oskrbi z energijo močno vplivale na cene plina in električne energije ter povzročile resno in trajno škodo za evropsko gospodarstvo, njegovo konkurenčnost in državljane Unije. Zaradi trenutnih razmer je torej celotna Unija izpostavljena tveganju pomanjkanja energije in visokih cen energije.
(9)Pospešeno uvajanje energije iz obnovljivih virov je bilo ključni element strategije Unije za reševanje energetske krize, prav tako pa je bistveno prispevalo k večji zanesljivosti oskrbe in zaščiti potrošnikov pred nestanovitnostjo cen, saj je zmanjšalo skupno povpraševanje po plinu v Uniji. IEA je ocenila, da bi bile brez dodatnih nameščenih zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov v letu 2022 povprečne veleprodajne cene električne energije na vseh evropskih trgih višje za 8 % 13 . V letu 2022 je večja proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov nadomestila približno 107 TWh proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv, kar ustreza približno 10 milijardam kubičnih metrov plina, to pa je po ocenah privedlo do prihrankov v višini več kot 10 milijard EUR.
(10)Poročilo Komisije je pokazalo, da je Uredba (EU) 2022/2577 kljub omejenemu obdobju veljavnosti pozitivno prispevala k pospešitvi uvajanja obnovljivih virov energije v Uniji, zlasti z racionalizacijo postopkov, ki se uporabljajo za posebne postopke izdaje dovoljenj, in s povečanjem politične ozaveščenosti o pomenu pospešitve izdajanja dovoljenj za obnovljive vire energije. Večina učinkov navedene uredbe bo sicer vidna šele v prihodnjih mesecih, a prvi razpoložljivi podatki o proizvodnji in uvajanju energije iz obnovljivih virov in z njo povezanih infrastrukturnih projektov ter izdajanju dovoljenj v ta namen v obdobju po začetku njene veljavnosti kažejo na pospešitev, vsaj v nekaterih državah članicah. Po podatkih Eurostata je bila v Uniji v prvi polovici leta 2023 proizvodnja energije iz obnovljivih virov rekordno visoka, s čimer so bile nadomeščene dodatne količine plina 14 . V poročilu Komisije je poudarjen tudi pozitiven razvoj v smislu povečanja uvajanja energije iz obnovljivih virov v mesecih po začetku veljavnosti Uredbe (EU) 2022/2577. Po začetnih podatkih industrije je EU v treh četrtletjih leta 2023 namestila več sončnih fotovoltaičnih zmogljivosti kot v celotnem letu 2022. V več državah članicah so se znatno povečale tudi zmogljivosti za proizvodnjo vetrne energije. Iz razpoložljivih podatkov, zbranih v poročilu Komisije, je poleg tega razvidno, da je bilo v nekaterih državah članicah od začetka veljavnosti navedene uredbe zaznati dvomestno povečanje števila dovoljenj, izdanih za projekte na področju energije iz obnovljivih virov. Vsaj v eni državi članici pospešeno izdajanje dovoljenj koristi tudi omrežnim projektom, pomembnim za večji prodor obnovljivih virov energije, ki se skupaj raztezajo na več kot 2 000 km.
(11)Glede na to, da še vedno obstajajo tveganja v zvezi z oskrbo z energijo in cenami energije, bo hitrejše uvajanje projektov na področju energije iz obnovljivih virov še naprej potrebno tudi v določenem obdobju po koncu junija 2024, da se postopoma nadomesti še preostali uvoz ruskega plina. Jasno je, da bi večji delež energije iz obnovljivih virov še okrepil odpornost Unije. Poleg tega bi večja hitrost uvajanja obnovljivih virov energije prinesla obsežnejše pozitivne učinke na odpornost Unije, zanesljivost oskrbe z energijo, cene energije in neodvisnost od ruskih fosilnih goriv.
(12)Zaradi nujnih in še vedno nestabilnih razmer na področju energije, s katerimi se sooča Unija, je treba podaljšati določbe Uredbe (EU) 2022/2577, ki imajo največji potencial za takojšnjo pospešitev uvajanja obnovljivih virov energije in se razlikujejo od določb Direktive (EU) 2018/2001, da se s podaljšanjem Uredbe (EU) 2022/2577 ne bi podvajala navedena direktiva. Navedeni ukrepi vključujejo ustrezne zaščitne ukrepe za zagotovitev varstva okolja v obliki posebnih pogojev za njihovo uporabo. Uporabljajo se vzporedno z navedeno direktivo in tako njene določbe za omejeno časovno obdobje dopolnjujejo z dodatnimi nujnimi ukrepi. Z nepodaljšanjem navedene uredbe bi povzročili tveganje upočasnitve izdajanja dovoljenj za obnovljive vire energije in z njimi povezano infrastrukturo ter njihovega uvajanja, zlasti v državah članicah, ki navedeno uredbo obsežno uporabljajo. Nemčija na primer trdi, da bi brez podaljšanja navedene uredbe, zlasti njenega člena 6, lahko prišlo do zamud pri nameščanju zmogljivosti za proizvodnjo vetrne energije na kopnem v višini približno 41 GW, ki bi tako lahko trajalo približno dve leti dlje, v nekaterih primerih pa bi bilo celo povsem ustavljeno. Upočasnilo bi se tudi izdajanje dovoljenj za številne načrtovane obsežne projekte prenosnih omrežij, ki naj bi se skupaj raztezala na več tisoč kilometrih, pri čemer naj bi zamude znašale od enega do treh let.
(13)Eden od začasnih ukrepov, uvedenih z Uredbo (EU) 2022/2577, ki je prinesel pozitivne učinke in bi lahko tudi v prihodnje pomembno prispeval k pospešenemu uvajanju obnovljivih virov energije, je izpodbojna domneva, da so projekti na področju energije iz obnovljivih virov v prevladujočem javnem interesu ter služijo javnemu zdravju in varnosti, ki je določena v členu 3(1) navedene uredbe za namene določenih odstopanj, predvidenih v ustrezni okoljski zakonodaji Unije, razen kadar obstajajo jasni dokazi, da imajo ti projekti znatne škodljive vplive na okolje, ki jih ni mogoče ublažiti ali izravnati. V členu 16f Direktive (EU) 2018/2001 je določena izpodbojna domneva, da so projekti na področju energije iz obnovljivih virov v prevladujočem javnem interesu ter služijo javnemu zdravju in varnosti, pri čemer je uporabljena ubeseditev skoraj identična tisti iz člena 3(1) Uredbe (EU) 2022/2577. Zato uporabe prvega odstavka ni treba podaljšati, saj se bo taka domneva uporabljala na podlagi člena 16f Direktive (EU) 2018/2001.
(14)Vendar člen 3 vsebuje drugi odstavek, v skladu s katerim se da prednost projektom, prepoznanim kot projekti v prevladujočem javnem interesu, kadar koli je v posameznem primeru potrebno usklajevanje pravnih interesov, določa pa tudi dodatne izravnalne ukrepe za varstvo vrst. Ta odstavek ni vključen v Direktivo (EU) 2018/2001. Prvi stavek člena 3(2) Uredbe (EU) 2022/2577 lahko dodatno pospeši uvajanje projektov na področju energije iz obnovljivih virov, saj od držav članic zahteva, da jih spodbujajo in jim dajo prednost pri obravnavi različnih nasprotujočih si dobrin, ki presegajo okoljske zadeve. Poročilo Komisije je pokazalo vrednost te določbe, ki priznava relativni pomen uvajanja energije iz obnovljivih virov v trenutnih težkih energetskih razmerah tudi širše kot zgolj v okviru posebnih ciljev odstopanj, določenih v okoljskih direktivah, iz člena 3(1). Zato je primerno podaljšati njeno uporabo, da se v okviru usklajevanja pravnih interesov, ki ga izvajajo organi za izdajo dovoljenj ali nacionalna sodišča, ustrezno prizna ključna vloga obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v boju proti podnebnim spremembam in onesnaževanju ter pri zniževanju cen energije, zmanjševanju odvisnosti Unije od fosilnih goriv in zagotavljanju zanesljivosti oskrbe v Uniji.
(15)Kot je razvidno iz poročila Komisije, obstajajo izzivi pri uporabi drugega pogoja za uporabo posebnih odstopanj, predvidenih v okoljski zakonodaji Unije, ki določa, da se taka odstopanja lahko uporabijo le, če ni na voljo alternativnih rešitev. To omejuje praktično uporabnost domneve, da so projekti na področju energije iz obnovljivih virov v prevladujočem javnem interesu, saj je precej težko dokazati, da določenega projekta ne bi bilo mogoče izvesti drugje, če je treba upoštevati ozemlje celotne države, še toliko bolj pa, če je treba upoštevati druge tehnologije za proizvodnjo energije obnovljivih virov. Zato je za pospešitev uvajanja obnovljivih virov energije državam članicam primerno dovoliti, da začasno omejijo področje uporabe ustreznih alternativnih pogojev, ki jih je treba upoštevati. Za namene ustreznega okoljskega prava Unije bi morale imeti države članice pri potrebni presoji posameznih primerov za ugotavljanje, ali so pri določenem projektu na področju energije iz obnovljivih virov na voljo zadovoljive alternativne rešitve, možnost, da presojo omejijo na alternative, ki zagotavljajo doseganje istih ciljev kot zadevni projekt, zlasti glede uvajanja zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov z uporabo iste tehnologije obnovljivih virov energije v enakem ali podobnem časovnem okviru ter brez bistveno višjih stroškov. Pri primerjavi časovnega okvira in stroškov zadovoljivih alternativnih rešitev bi morale države članice upoštevati potrebo po pospešenem in stroškovno učinkovitem uvajanju energije iz obnovljivih virov v skladu s prednostnimi nalogami, določenimi v njihovih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, predloženih v skladu s členoma 3 in 14 Uredbe (EU) 2018/1999, ter pričakovano hitrost njihove uresničitve.
(16)Še ena določba, ki bi lahko znatno pospešila uvajanje obnovljivih virov energije, je člen 5(1) Uredbe (EU) 2022/2577, ki določa največ šestmesečni rok za nadomestitev stare zmogljivosti z novo v obstoječih obratih za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Nadomestitev stare zmogljivosti z novo v obstoječih obratih za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov daje veliko možnosti za hitro povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov, kar bi omogočilo zmanjšanje porabe plina. Omogoča nadaljnjo uporabo lokacij z velikim potencialom za energijo iz obnovljivih virov, kar zmanjšuje potrebo po določitvi novih lokacij za projekte na področju energije iz obnovljivih virov. Nadomestitev stare zmogljivosti vetrne elektrarne z učinkovitejšimi turbinami običajno omogoča ohranitev ali povečanje obstoječe zmogljivosti z manj turbinami, ki pa so večje in učinkovitejše. Prednosti nadomestitve stare zmogljivosti z novo so tudi že obstoječ priključek na omrežje, verjetno večja sprejemljivost za javnost in poznavanje vplivov na okolje.
(17)Komisija je v pregledu ugotovila, da obstajajo možnosti za nadaljnjo racionalizacijo postopka izdaje dovoljenj, ki se uporablja za nadomestitev stare zmogljivosti z novo pri projektih na področju energije iz obnovljivih virov, zlasti v državah članicah z več možnostmi za tovrstno nadomestitev. Z Direktivo (EU) 2023/2413 je bilo v Direktivo (EU) 2018/2001 vključenih več določb v ta namen, vključno z najdaljšimi roki za izdajo dovoljenj. S členom 16b Direktive (EU) 2018/2001 je bil uveden rok največ enega leta za nadomestitev stare zmogljivosti z novo pri projektih zunaj območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije, s členom 16a navedene direktive pa šestmesečni rok za projekte na območjih za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije. Glede na to, da se rok za določitev območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije izteče 27 mesecev po začetku veljavnosti navedene direktive (kar pomeni, da bi bilo treba taka območja določiti do 20. februarja 2026), in kljub temu da se taka območja lahko določijo prej, je primerno podaljšati uporabo člena 5(1) Uredbe (EU) 2022/2577. To podaljšanje vključuje ciljno usmerjeno spremembo področja uporabe te določbe, da se omeji na območja, določena v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2022/2577. Podaljšanje uporabe člena 5(1) navedene uredbe bi ob uporabi člena 6 navedene uredbe zagotovilo takojšnjo uporabo ambicioznega roka za izdajo dovoljenj za nadomestitev stare zmogljivosti z novo pri projektih, ki se nahajajo na posebnih območjih, ki so jih države članice prostovoljno določile na podlagi navedene uredbe, medtem ko bi se za preostalo ozemlje pri projektih uporabljali najdaljši roki za nadomestitev stare zmogljivosti z novo iz Direktive (EU) 2018/2001. To je tudi v skladu z razlikovanjem med območji za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije in območji brez takega statusa, uvedenim z Direktivo (EU) 2023/2413.
(18)V skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2022/2577 imajo države članice možnost, da pod določenimi pogoji za zagotovitev varstva okolja uvedejo izvzetja iz nekaterih obveznosti presoje, določenih v okoljski zakonodaji Unije, za projekte na področju energije iz obnovljivih virov ter projekte na področju skladiščenja energije in električnih omrežij, ki so potrebni za vključitev energije iz obnovljivih virov v elektroenergetski sistem. Uporaba te določbe, ki je za države članice neobvezna, zagotavlja učinkovito orodje za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov in povezanih infrastrukturnih projektov ob skrbnem usklajevanju potrebe po veliko hitrejšem uvajanju obnovljivih virov energije in potrebe po zaščiti okoljsko občutljivih območij. Kot je pojasnjeno v poročilu Komisije, je ta člen v državah članicah, ki so ga uporabile, prinesel oprijemljive pozitivne rezultate tako v smislu števila uspešnih projektov na področju obnovljivih virov energije in omrežij, ki se uvajajo, kot v smislu potenciala za pospešitev uvajanja obnovljivih virov energije in skrajšanja časa za izdajo dovoljenj. Po ugotovitvah poročila Komisije bi na podlagi ocen, ki so jih predložili deležniki in države članice, ta pospešitev lahko znašala od nekaj mesecev pa celo do treh let za projekte na morju.
(19)Glede na dokaze, zbrane v poročilu Komisije, se zdi podaljšanje člena 6 Uredbe (EU) 2022/2577 nujno za zagotovitev takojšnje močne pospešitve uvajanja projektov na področju energije iz obnovljivih virov. Tak člen bi lahko za omejeno obdobje soobstajal – in bi moral soobstajati – z določbami iz Direktive 2018/2001 v zvezi z določitvijo območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije (člen 15c) ter območij za infrastrukturo za omrežje in za shranjevanje, ki je potrebna za vključitev energije iz obnovljivih virov v elektroenergetski sistem (člen 15e).
(20)V skladu s členom 15c Direktive (EU) 2018/2001 morajo države članice v roku 27 mesecev od začetka veljavnosti Direktive (EU) 2023/2413 določiti območja za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije za eno ali več vrst obnovljivih virov energije. Čeprav imajo države članice možnost določiti območja za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije, že odkar je Direktiva (EU) 2023/2413 začela veljati, in jim ni treba čakati do roka za njen prenos, je za to določitev potreben čas, za katerega se pričakuje, da bo daljši od časa, potrebnega za določitev namenskih območij iz člena 6 Uredbe (EU) 2022/2577. Zadevna določba namreč ne zahteva, da se v okviru načrta za določitev območij za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije vnaprej določijo ustrezna pravila za ta območja o učinkovitih blažilnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti za postavitev obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in shranjevanje energije na isti lokaciji na teh območjih, in ne uvaja posebnih postopkov, ki bi jih bilo treba upoštevati na teh območjih. Zato bi bilo treba za dodatno olajšanje gradnje projektov na področju energije iz obnovljivih virov v začasnem obdobju podaljšati uporabo člena 6, da bodo lahko države članice na racionaliziran način določile posebna območja, ne da bi to posegalo v možnost, da hkrati določijo območja za pospešeno uvajanje obnovljivih virov energije v skladu s členom 15c Direktive (EU) 2018/2001, da se zagotovi, da bodo taka območja vzpostavljena v roku iz navedene direktive.
(21)Člen 15e Direktive (EU) 2018/2001 vključuje določbo, ki državam članicam omogoča, da pod določenimi pogoji določijo območja za infrastrukturo za omrežje in za shranjevanje, ki je potrebna za vključitev energije iz obnovljivih virov v elektroenergetski sistem. Glede na neobvezno naravo člena 6 Uredbe (EU) 2022/2577 in člena 15e Direktive (EU) 2018/2001 ni pravnega tveganja protislovja, saj se lahko države članice v obdobju uporabe navedene uredbe odločijo, katero določbo bodo uporabile, ali celo uporabijo obe, da bi hkrati določile različna omrežna območja v skladu z različnimi pogoji iz navedenih pravnih aktov.
(22)Določbe Konvencije Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija) glede dostopa do informacij, udeležbe javnosti pri odločanju in dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah, zlasti pa obveznosti držav članic v zvezi z udeležbo javnosti in dostopom do pravnega varstva, se uporabljajo še naprej.
(23)Načelo energetske solidarnosti je splošno načelo prava Unije in se uporablja za vse države članice. Pri izvajanju načela energetske solidarnosti predlagani ukrepi omogočajo čezmejno porazdelitev učinkov hitrejšega uvajanja projektov na področju energije iz obnovljivih virov. Ukrepi se uporabljajo za naprave za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v vseh državah članicah in zajemajo širok nabor projektov. Glede na stopnjo povezanosti trgov energije v Uniji bi moralo kakršno koli povečanje uvajanja energije iz obnovljivih virov v posamezni državi članici koristiti tudi drugim državam članicam v smislu zanesljivosti oskrbe in nižjih cen. Prispevati bi moralo k pretoku električne energije iz obnovljivih virov čez meje na območja, kjer je to najbolj potrebno, in zagotoviti, da se bo poceni proizvedena električna energija iz obnovljivih virov izvažala v države članice, v katerih je proizvodnja električne energije dražja. Poleg tega bodo novo nameščene zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov v državah članicah vplivale na splošno zmanjšanje povpraševanja po plinu povsod v Uniji.
(24)V skladu s členom 122(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) lahko brez poseganja v druge postopke, predvidene v Pogodbah, Svet na predlog Komisije in v duhu solidarnosti med državami članicami odloči o ukrepih, ki ustrezajo gospodarskim razmeram, zlasti ob hudih težavah pri oskrbi z nekaterimi izdelki, zlasti na področju energetike. Glede na navedeno se nujne in še vedno nestabilne energetske razmere ter nujna potreba po takojšnji pospešitvi uvajanja obnovljivih virov energije kot instrumenta za ublažitev še vedno prisotnih tveganj za oskrbo z energijo in nestanovitnosti cen energije lahko štejejo za take razmere. Poleg tega je treba upoštevati bližajoči se konec mandata Evropskega parlamenta, čas, ki je potreben za sprejetje zakonodaje po rednem zakonodajnem postopku, ter potrebo držav članic in vlagateljev po predvidljivosti in pravni varnosti v zvezi s pravnim okvirom. V odziv na trenutne razmere je treba nekatere določbe Uredbe (EU) 2022/2577 podaljšati za eno leto in dodati novo določbo, zato je upravičeno, da je pravna podlaga te uredbe člen 122(1) PDEU.
(25)Potrebno je takojšnje ukrepanje, saj se bo Uredba (EU) 2022/2577 30. junija 2024 prenehala uporabljati, vlagateljem in organom pa je treba čim prej pojasniti, kateri pravni okvir se bo uporabljal po tem datumu, da bodo lahko ustrezno sprejeli odločitve o naložbah in načrtovali svoje projekte. Zato je primerno, da se podaljšanje navedene uredbe sprejme nekaj mesecev pred koncem njene uporabe. Poleg tega bi morala ta uredba zaradi vključitve nove določbe nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
(26)Uporaba zadevnih določb bi se morala začasno podaljšati, in sicer bi morale skupaj z novo določbo veljati do 30. junija 2025.
(27)Ker cilja te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, temveč se lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.
(28)Uredbo (EU) 2022/2577 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Spremembe Uredbe (EU) 2022/2577
Uredba (EU) 2022/2577 se spremeni:
v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
„Ta uredba se uporablja za vse postopke za izdajo dovoljenj, ki se začnejo v obdobju njene uporabe, in ne posega v nacionalne določbe, ki določajo krajše roke od tistih iz člena 5(1).“;
v členu 3 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
„2. Države članice pri projektih, ki so priznani kot projekti v prevladujočem javnem interesu, zagotovijo, da se v postopku načrtovanja in izdaje dovoljenj pri tehtanju pravnih interesov v posameznem primeru da prednost gradnji in delovanju obratov in naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ter razvoju povezane omrežne infrastrukture. Do 30. junija 2024 se v zvezi z varstvom vrst prejšnji stavek uporablja le, če in v kolikor se izvajajo ustrezni ukrepi za ohranjanje vrst, ki prispevajo k ohranjanju ali obnovitvi ugodnega stanja ohranjenosti populacij vrst, in če so za to na voljo zadostna finančna sredstva in območja.“;
vstavi se naslednji člen:
„Člen 3a
Pomanjkanje alternativnih ali zadovoljivih rešitev
Pri presoji, ali za projekt za obrat ali napravo za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ni zadovoljivih alternativnih rešitev, za namene člena 6(4) in člena 16(1) Direktive Sveta 92/43/EGS, člena 4(7) Direktive 2000/60/ES in člena 9(1) Direktive 2009/147/ES se ta pogoj lahko šteje za izpolnjenega, če ni zadovoljivih alternativnih rešitev, ki bi omogočale doseganje istega cilja kot zadevni projekt, zlasti glede razvoja enake zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov z enako energetsko tehnologijo v enakem ali podobnem časovnem okviru in brez bistveno višjih stroškov.“;
v členu 5 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Postopek izdaje dovoljenj za nadomestitev stare zmogljivosti z novo pri projektih na področju energije iz obnovljivih virov, ki se nahajajo na namenskem območju iz člena 6, vključno z dovoljenji v zvezi z nadgradnjo sredstev, potrebnih za njihovo priključitev na omrežje, kadar se zaradi nadomestitve stare zmogljivosti z novo poveča zmogljivost, traja največ šest mesecev, vključno s presojami vplivov na okolje, kadar to zahteva ustrezna zakonodaja.“;
v členu 8 se naslov in uvodni stavek nadomestita z naslednjim:
„Roki za postopek izdaje dovoljenj za nadomestitev stare zmogljivosti z novo v elektrarnah, ki izkoriščajo obnovljive vire energije, na namenskih območjih v skladu s členom 6
Pri določanju rokov iz člena 5(1) se v rokih ne upošteva naslednji čas, razen če sovpada z drugimi upravnimi stopnjami postopka izdaje dovoljenj:“;
v členu 10 se doda naslednji tretji odstavek:
„Člen 1, člen 2(1), člen 3(2), člen 5(1), člen 6 in člen 8 pa se uporabljajo do 30. junija 2025.“.
Člen 2
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba se uporablja od 1. julija 2024. Člen 1(3) pa se uporablja od datuma začetka veljavnosti.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik
IEA: Medium-Term Gas Report 2023 (Srednjeročno poročilo o plinu za leto 2023).
IEA: World Energy Outlook 2023 (Poročilo o energetski prihodnosti sveta za leto 2023).
IEA ugotavlja, da „naj bi se svetovno povpraševanje po plinu v letu 2024 vrnilo k zmerni rasti“ in da naj bi se povpraševanje v azijsko-pacifiški regiji „do leta 2026 povečalo za 20 % v primerjavi z letom 2022“ (glej Srednjeročno poročilo o plinu za leto 2023).
Poleti leta 2022 je primanjkljaj v domači proizvodnji električne energije v hidroelektrarnah in jedrskih elektrarnah zaradi podnebnih razmer in drugih dejavnikov, ki so vplivali na razpoložljivost, še povečal pritisk na trg plina, zaradi česar so se cene še zvišale. Leta 2022 je vrzel v proizvodnji v primerjavi z letom 2021 znašala približno 60 TWh za hidroelektrarne in 120 TWh za jedrske elektrarne.
https://www.huoltovarmuuskeskus.fi/en/a/nesa-raising-its-risk-assessment-concerning-the-security-of-gas-supply
IEA navaja, da naj bi se v Evropi v letu 2024 povpraševanje po plinu povečalo za 2 % (glej Srednjeročno poročilo o plinu za leto 2023).
https://iea.blob.core.windows.net/assets/f45a2340-8479-4585-b26e-ec5e9b14feca/GlobalGasSecurityReview2023IncludingtheGasMarketReportQ32023.pdf. V začetku novembra 2023 so zaloge plina v EU dosegle rekordno visoko raven, saj je bilo zapolnjenih več kot 99 % zmogljivosti.
IEA: Medium-Term Gas Report 2023 (Srednjeročno poročilo o plinu za leto 2023).
IEA: World Energy Outlook 2023 (Poročilo o energetski prihodnosti sveta za leto 2023).