EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 22.11.2023
COM(2023) 727 final
2023/0410(COD)
Predlog
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Odločbe Sveta 89/367/EGS o ustanovitvi Stalnega odbora za gozdarstvo
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 22.11.2023
COM(2023) 727 final
2023/0410(COD)
Predlog
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Odločbe Sveta 89/367/EGS o ustanovitvi Stalnega odbora za gozdarstvo
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Svet je 29. maja 1989 sprejel Odločbo Sveta 89/367/EGS, s katero je bil ustanovljen Stalni odbor za gozdarstvo 1 za zagotovitev tesnejšega in stalnejšega sodelovanja na gozdarskem področju med državami članicami in Komisijo ter s tem podpore ukrepom v gozdarstvu, uvedenim v skladu s kmetijsko strukturo Skupnosti in politiko razvoja podeželja (člen 1).
Stalni odbor za gozdarstvo sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije (člen 3).
Komisija je leta 2019 ustanovila delovno skupino za gozdove in naravo, ki je podskupina koordinacijske skupine za biotsko raznovrstnost in naravo. Glavni cilji delovne skupine je svetovati Komisiji in ji zagotoviti strokovno znanje za pomoč pri izvajanju in vrednotenju evropskega zelenega dogovora, strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in povezanih ukrepov ter okvira Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti po letu 2020 v zvezi z gozdnimi ekosistemi in njihovim upravljanjem. Komisija je v novi strategiji EU za gozdove do leta 2030 2 zavzela stališče, da „širši prispevek gozdov k ciljem evropskega zelenega dogovora, kot so predstavljeni v strategiji, vključno s podnebjem, biotsko raznovrstnostjo in trajnostnim biogospodarstvom, zahteva bolj vključujočo in bolj usklajeno strukturo upravljanja gozdov v EU, ki odraža vse cilje nove strategije EU za gozdove in njihove medsebojne povezave. Zagotoviti bi bilo treba okrepljeno usklajevanje različnih politik in olajšati multidisciplinarno izmenjavo, pri kateri bi sodelovali najrazličnejši strokovnjaki in deležniki. Glede na vse večje zanimanje evropske javnosti za prihodnost gozdov EU bi bilo treba zagotoviti tudi preglednost upravljanja, da bi lahko vsi spremljali, kakšna pomoč je na voljo Komisiji in državam članicam pri uresničevanju ciljev nove strategije EU za gozdove.“
Komisija v okviru te nove strukture upravljanja predlaga spremembo Odločbe Sveta 89/367/EGS s sklepom Evropskega parlamenta in Sveta. Komisija predlaga spremembo Odločbe Sveta 89/367/EGS, da bi posodobila pravne podlage in sklice na politiko, preimenovala Stalni odbor za gozdarstvo ter razširila obseg njegovih nalog. S predlaganim sklepom bi se pojasnilo tudi članstvo v tem odboru, da se zagotovi vključitev v to skupino organom držav članic, pristojnim za različne cilje politike v okviru nove strategije EU za gozdove do leta 2030, vključno s podnebjem, zdravjem gozdov, okoljem, razvojem podeželja in biogospodarstvom, ter v okviru vseh morebitnih prihodnjih strategij Unije za gozdove.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Predlagane spremembe so v celoti skladne z novo strategijo EU za gozdove, zlasti kar zadeva novo upravljanje, ki odraža vse cilje nove strategije EU za gozdove in njihove medsebojne povezave, v skladu z vse večjimi ambicijami glede podnebja in biotske raznovrstnosti, zastavljenimi v evropskem zelenem dogovoru.
•Skladnost z drugimi politikami Evropske unije
Ta predlog je skladen z izvajanjem ciljev evropskega zelenega dogovora, strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, nove strategije EU za gozdove do leta 2030, skupne kmetijske politike in svežnja „Pripravljeni na 55“ ter prispeva k temu izvajanju.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Predlog temelji na členu 43 in členu 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Oba člena določata uporabo rednega zakonodajnega postopka.
• Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Namen novega upravljanja je spodbujati učinkovito usklajevanje med Komisijo in državami članicami ob doslednem upoštevanju njihovih pristojnosti na področju gozdov in gozdarstva ter načela subsidiarnosti.
Čeprav v Pogodbah „gozdarska politika“ ni izrecno omenjena, ima EU vrsto pristojnosti, ki se lahko nanašajo na gozdove, kot so podnebje, okolje, razvoj podeželja in preprečevanje nesreč. EU je že uporabila te pristojnosti in gozdove obravnavala v številnih pravnih aktih. Gozdovi in gozdarstvo v okviru teh področij skupne pristojnosti EU ne spadajo v izključno pristojnost držav članic.
Cilj nove strategije EU za gozdove do leta 2030 je premagati izzive, ki vplivajo na gozdove in gozdarstvo (npr. podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti itd.), ter sprostiti potencial gozdov za našo prihodnost ob doslednem spoštovanju načela subsidiarnosti. Komisija tesno sodeluje z državami članicami, da bi izvedla to strategijo.
•Sorazmernost
Predlog ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev zagotavljanja okrepljenega sodelovanja in multidisciplinarne izmenjave mnenj med Komisijo in državami članicami na področju gozdov in gozdarskega sektorja. Najučinkovitejši način, da se doseže bolj vključujoča in bolj usklajena struktura upravljanja gozdov v EU, je sprememba Odločbe Sveta 89/367/EGS, da se razširita in pojasnita obseg nalog in sestava Stalnega odbora za gozdarstvo ter da se odbor preimenuje, da se bodo te spremembe odražale v novem imenu.
Upravno breme za EU in države članice je omejeno, saj so države članice že članice Stalnega odbora za gozdarstvo in imenujejo svoje predstavnike, ter ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev predloga, saj bodo države članice zagotovile sodelovanje organov, ki so pristojni za različne cilje politike v okviru nove strategije EU za gozdove do leta 2030.
•Izbira instrumenta
Predlagani instrument je predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Odločbe Sveta 89/367/EGS z dne 29. maja 1989 o ustanovitvi Stalnega odbora za gozdarstvo.
Ta predlog izraža potrebo po spremembi Odločbe Sveta 89/367/EGS z dne 29. maja 1989, da se jo v celoti uskladi z novo strategijo EU za gozdove glede novega upravljanja gozdov.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Posvetovanja z deležniki
S predlogom bi se spremenila Odločba Sveta 89/367/EGS, s katero je bil ustanovljen Stalni odbor za gozdarstvo, ki je posvetovalna skupina držav članic. Z njim bodo posodobljeni in pojasnjeni mandat in naloge skupine, skupina pa se bo preimenovala. Posodobitev sistema upravljanja gozdov je bila napovedana v novi strategiji EU za gozdove do leta 2030. To nobenih deležnikov ne zadeva neposredno, saj so lahko člani skupine le predstavniki držav članic.
• Ocena učinka
Ocena učinka ni potrebna, saj naj ta predlog ne bi imel znatnih gospodarskih, socialnih ali okoljskih učinkov. Izhaja iz zaveze Komisije v okviru nove strategije EU za gozdove do leta 2030, da bo posodobila sistem upravljanja gozdov. Komisija predlaga posodobitev Odločbe Sveta 89/367/EGS z dne 29. maja 1989 o ustanovitvi Stalnega odbora za gozdarstvo (skupine, ki jo sestavljajo predstavniki držav članic) s sklepom Evropskega parlamenta in Sveta.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
V oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, ki je priložena temu predlogu, so navedene posledice za proračun.
2023/0410 (COD)
Predlog
SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Odločbe Sveta 89/367/EGS o ustanovitvi Stalnega odbora za gozdarstvo
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43 in člena 192(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 3 ,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij 4 ,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Z Odločbo Sveta 89/367/EGS 5 je bil ustanovljen Stalni odbor za gozdarstvo, da sta se zagotovila tesnejše in stalnejše sodelovanje na gozdarskem področju med državami članicami in Komisijo ter s tem podpora ukrepom v gozdarstvu, uvedenim v skladu s kmetijsko politiko in politiko razvoja podeželja Unije.
(2)Širši prispevek gozdov k ciljem, določenim v Sporočilu Komisije z dne 11. decembra 2019 z naslovom „Evropski zeleni dogovor“ 6 , vključno s podnebjem, biotsko raznovrstnostjo in trajnostnim biogospodarstvom, zahteva bolj vključujočo in bolj usklajeno strukturo upravljanja gozdov v Uniji, ki odraža vse cilje Sporočila Komisije z dne 16. julija 2021 z naslovom „Nova strategija EU za gozdove do leta 2030“ 7 ter njihove medsebojne povezave.
(3)Izkušnje in strokovno znanje Stalnega odbora za gozdarstvo in delovne skupine za gozdove in naravo v zvezi z vprašanji glede gozdov in gozdarstva, ki izhajajo iz različnih politik Unije, so pomembni za širši prispevek gozdov in gozdarstva h ključnim ciljem in pobudam Unije, kot sta evropski zeleni dogovor in nova strategija EU za gozdove, ter za spodbujanje usklajenosti in sinergij med politikami Unije in držav članic, ki zadevajo gozdove in gozdarstvo.
(4)Najučinkovitejši način, da se doseže bolj vključujoča in bolj usklajena struktura upravljanja gozdov v Uniji, je, da se razširita in pojasnita obseg nalog in sestava Stalnega odbora za gozdarstvo. Stalni odbor za gozdarstvo bi bilo treba tudi preimenovati v Stalno skupino strokovnjakov za gozdove in gozdarstvo, da bi se v tem imenu odražale navedene spremembe. Skupina bi morala na zahtevo Komisije ali države članice obravnavati vsa morebitna vprašanja ali vidike v zvezi z gozdovi in gozdarstvom, ki izhajajo iz različnih politik Unije. Zato je primerno zagotoviti, da države članice imenujejo predstavnike iz organov, ki so pristojni za določene cilje politike.
(5)Odločbo 89/367/EGS bi bilo zato treba ustrezno spremeniti —
SPREJELA NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Odločba 89/367/EGS se spremeni:
(1)naslov se nadomesti z naslednjim:
„Odločba Sveta 89/367/EGS z dne 29. maja 1989 o ustanovitvi Stalne skupine strokovnjakov za gozdove in gozdarstvo“;
(2)člen 1 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 1
Za zagotovitev okrepljenega sodelovanja in interdisciplinarne izmenjave med Komisijo in državami članicami na področju gozdov in gozdarskega sektorja v zvezi z vsemi področji politike Unije, pomembnimi za gozdove, se ustanovi Stalna skupina strokovnjakov za gozdove in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: skupina strokovnjakov).“;
(3) člen 2 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 2
1. Komisija se lahko na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice s skupino strokovnjakov posvetuje o katerem koli vprašanju ali vidiku v zvezi z gozdovi in gozdarstvom, ki izhaja iz različnih politik Unije.
2. Med nalogami skupine strokovnjakov so zlasti:
(a) pomagati Komisiji pri pripravi zakonodajnih predlogov, smernic ali drugih pobud politike Unije, ki so pomembne za gozdove in gozdarstvo, vključno z izvajanjem nove strategije EU za gozdove do leta 2030 in prihodnjih strategij Unije za gozdove;
(b) svetovati Komisiji in ji zagotavljati strokovno znanje na pobudo Komisije ali na zahtevo države članice, da se podpre širši prispevek gozdov in gozdarstva h ključnim ciljem in pobudam Unije, kot je evropski zeleni dogovor, ter spodbudijo usklajenost in sinergije med politikami Unije, ki zadevajo gozdove in gozdarstvo;
(c) spodbujati sodelovanje med Komisijo in državami članicami na področju gozdov in gozdarstva, tudi pri podpiranju ukrepov in intervencij v okviru skupne kmetijske politike;
(d) spodbujati izmenjavo znanja, izkušenj in dobrih praks na področju gozdov in gozdarstva.
3. Evropski parlament in Svet lahko na predlog Komisije skupini strokovnjakov dodelita druge naloge v zvezi s politikami Unije, ki vplivajo na gozdove in gozdarstvo.“;
(4) člen 3 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 3
Skupino strokovnjakov sestavljajo predstavniki držav članic.
Države članice imenujejo svoje predstavnike, pri čemer zagotovijo sodelovanje organov, ki so pristojni za različne cilje politike v okviru nove strategije EU za gozdove do leta 2030, med drugim za podnebje, zdravje gozdov, okolje, gozdarstvo, razvoj podeželja in biogospodarstvo, ter v okviru vseh morebitnih prihodnjih strategij Unije za gozdove.
Skupini strokovnjakov predseduje predstavnik Komisije.
Sekretariat skupine strokovnjakov zagotavlja Komisija.
Skupina strokovnjakov sprejme svoj poslovnik.“.
Člen 2
Ta sklep začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 3
Ta sklep je naslovljen na države članice.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
predsednica predsednik
OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA
Vsebina
1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1.Naslov predloga/pobude
1.2.Zadevna področja
1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša
1.4.Cilji
1.4.1.Splošni cilji
1.4.2.Specifični cilji
1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice
1.4.4.Kazalniki smotrnosti
1.5.Utemeljitev predloga/pobude
1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude
1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.
1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti
1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev
1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic
1.7.Načrtovani način(i) izvrševanja proračuna
2.UKREPI UPRAVLJANJA
2.1.Pravila o spremljanju in poročanju
2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi
2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol
2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje
2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)
2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve
3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje
3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje – NI RELEVANTNO
3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve
3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom
3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju
3.3.Ocenjene posledice za prihodke
1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE
1.1. Naslov predloga/pobude
Sklep Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Odločbe Sveta 89/367/EGS o ustanovitvi Stalnega odbora za gozdarstvo
1.2. Zadevna področja
GD ZA KMETIJSTVO IN RAZVOJ PODEŽELJA / GD ZA OKOLJE
1.3. Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša
◻ Nov ukrep
◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 8
◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa
× Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep
1.4. Cilji
1.4.1. Splošni cilji
(1) Prispevati k izvajanju ciljev evropskega zelenega dogovora, strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, nove strategije EU za gozdove do leta 2030, skupne kmetijske politike in svežnja „Pripravljeni na 55“.
1.4.2. Specifični cilji
Specifični cilj št.
(1) Razširiti obseg nalog skupine strokovnjakov.
(2) Pojasniti in razširiti članstvo, da se zagotovi vključitev v to skupino organom držav članic, ki so pristojni za obravnavane teme.
1.4.3. Pričakovani rezultati in posledice
Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.
S predlogom bo oblikovana bolj vključujoča in interdisciplinarna skupina strokovnjakov, ki bo odražala vse okoljske, družbene in gospodarske cilje nove strategije EU za gozdove.
1.4.4. Kazalniki smotrnosti
Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.
Okrepljeno sodelovanje in multidisciplinarna izmenjava med Komisijo in državami članicami na področju gozdov in gozdarskega sektorja v zvezi z vsemi področji politike EU, pomembnimi za gozdove.
1.5. Utemeljitev predloga/pobude
1.5.1. Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude
Komisija predlaga spremembo Odločbe Sveta 89/367/EGS z dne 29. maja 1989 s sklepom Evropskega parlamenta in Sveta, da bo odražala novo upravljanje v okviru nove strategije EU za gozdove do leta 2030. Komisija predlaga posodobitev pravnih podlag in sklicev na politiko ter razširitev obsega nalog Stalnega odbora za gozdarstvo in njegovo preimenovanje v Stalno skupino strokovnjakov za gozdove in gozdarstvo. S predlogom bi se tudi pojasnilo in razširilo članstvo v skupini strokovnjakov, da se zagotovi vključitev v to skupino organom držav članic, ki so pristojni za obravnavane teme.
1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.
Strukturo upravljanja, v katero so vključeni strokovnjaki držav članic, ki svetujejo Komisiji, je mogoče zagotoviti le z ukrepanjem na ravni EU.
Čeprav v Pogodbah „gozdarska politika“ ni izrecno omenjena, ima EU vrsto pristojnosti, ki se lahko nanašajo na gozdove, kot so podnebje, okolje, razvoj podeželja in preprečevanje nesreč. EU je že uporabila te pristojnosti in gozdove obravnavala v številnih pravnih besedilih. Gozdovi in gozdarstvo v okviru teh področij skupne pristojnosti EU ne spadajo v izključno pristojnost držav članic.
Cilj nove strategije EU za gozdove je premagati izzive, ki vplivajo na gozdove in gozdarstvo (npr. podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti itd.), ter sprostiti potencial gozdov za našo prihodnost ob doslednem spoštovanju načela subsidiarnosti. Komisija bo tesno sodelovala z državami članicami za izvajanje nove strategije EU za gozdove. Najučinkovitejši način, da se doseže bolj vključujoča in bolj usklajena struktura upravljanja gozdov v EU, je, da se razširita in pojasnita obseg nalog in sestava Stalnega odbora za gozdarstvo ter da se odbor preimenuje, da se bodo te spremembe odražale v novem imenu. Odbor bodo sestavljali zadevni pristojni organi držav članic, odgovorni za sektorje politike iz nove strategije EU za gozdove, predsedoval pa mu bo predstavnik Komisije
1.5.3. Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti
Stalni odbor za gozdarstvo je bi ustanovljen z Odločbo Sveta 89/367/EGS, da sta se zagotovila tesnejše in stalnejše sodelovanje na gozdarskem področju med državami članicami in Komisijo ter s tem podpora ukrepom v gozdarstvu, uvedenim v skladu s kmetijsko strukturo Evropske gospodarske skupnosti in politiko razvoja podeželja. Širši prispevek gozdov k ciljem evropskega zelenega dogovora, kot so predstavljeni v novi strategiji EU za gozdove, vključno s podnebjem, biotsko raznovrstnostjo in trajnostnim biogospodarstvom, zahteva bolj vključujočo in bolj usklajeno strukturo upravljanja gozdov v EU, ki odraža vse cilje nove strategije EU za gozdove in njihove medsebojne povezave. Najučinkovitejši način, da se doseže bolj vključujoča in bolj usklajena struktura upravljanja gozdov v EU, je, da se razširita in pojasnita obseg nalog in sestava Stalnega odbora za gozdarstvo. Stalni odbor za gozdarstvo bi bilo treba tudi preimenovati, da bi se v novem imenu odražale navedene spremembe.
1.5.4. Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti
Financiranje bo potekalo v enaki meri iz splošnih sredstev GD za kmetijstvo in razvoj podeželja ter GD za okolje.
1.5.5. Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev
n. r.
1.6.
Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic
◻ Časovno omejeno
◻ od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,
◻ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.
× Časovno neomejeno
izvajanje z obdobjem uvajanja od leta 2023,
ki mu sledi izvajanje v celoti.
1.7. Načrtovani način(i) izvrševanja proračuna 9
× Neposredno upravljanje – Komisija:
◻ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,
◻ prek izvajalskih agencij.
◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.
◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:
◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,
◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),
◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,
◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,
◻ subjektom javnega prava,
◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,
◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,
◻ organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.
Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.
Opombe
2. UKREPI UPRAVLJANJA
2.1. Pravila o spremljanju in poročanju
Navedite pogostost in pogoje.
n. r.
2.2. Upravljavski in kontrolni sistemi
2.2.1. Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol
n. r.
2.2.2. Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje
n. r.
2.2.3. Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)
n. r.
2.3. Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti
Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.
n. r.
3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE
3.1. Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
Obstoječe proračunske vrstice
Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic
Razdelek večletnega finančnega okvira |
Proračunska vrstica |
Vrsta
|
Prispevek |
|||
številka
|
dif./nedif. 10 |
držav Efte 11 |
držav kandidatk in potencialnih kandidatk 12 |
drugih tretjih držav |
drugi namenski prejemki |
|
7 |
20 02 06 02 |
/nedif. |
NE |
NE |
NE |
NE |
Zahtevane nove proračunske vrstice
Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic
Razdelek večletnega finančnega okvira |
Proračunska vrstica |
Vrsta
|
Prispevek |
|||
številka
|
dif./nedif. |
držav Efte |
držav kandidatk in potencialnih kandidatk |
drugih tretjih držav |
drugi namenski prejemki |
|
[XX YY YY YY] |
DA/NE |
DA/NE |
DA/NE |
DA/NE |
3.2. Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve
3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje
× Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.
◻ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Razdelek
|
Številka |
GD <…….> |
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
SKUPAJ |
|||||
• Odobritve za poslovanje |
|||||||||||
Proračunska vrstica 14 |
obveznosti |
(1a) |
|||||||||
plačila |
(2a) |
||||||||||
Proračunska vrstica |
obveznosti |
(1b) |
|||||||||
plačila |
(2b) |
||||||||||
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 15 |
|||||||||||
Proračunska vrstica |
(3) |
||||||||||
Odobritve za GD <…….>
|
obveznosti |
= 1a + 1b + 3 |
|||||||||
plačila |
= 2a + 2b + 3 |
|
obveznosti |
(4) |
||||||||
plačila |
(5) |
|||||||||
• Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ |
(6) |
|||||||||
Odobritve iz RAZDELKA <….>
|
obveznosti |
= 4 + 6 |
||||||||
plačila |
= 5 + 6 |
Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov za poslovanje, ponovite zgornji odsek:
• Odobritve za poslovanje SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje) |
obveznosti |
(4) |
||||||||
plačila |
(5) |
|||||||||
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ (vsi razdelki za poslovanje) |
(6) |
|||||||||
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 6
|
obveznosti |
= 4 + 6 |
||||||||
plačila |
= 5 + 6 |
|
7 |
„Upravni odhodki“ |
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
SKUPAJ |
|||||
GD AGRI |
||||||||||
• Človeški viri |
||||||||||
• Drugi upravni odhodki |
0,015 |
0,015 |
0,015 |
0,015 |
||||||
GD AGRI SKUPAJ |
odobritve |
0,015 |
0,015 |
0,015 |
0,015 |
|||||
GD ENV |
||||||||||
• Človeški viri |
||||||||||
• Drugi upravni odhodki |
0,015 |
0,015 |
0,015 |
0,015 |
||||||
GD ENV SKUPAJ |
odobritve |
0,015 |
0,015 |
0,015 |
0,015 |
Odobritve iz RAZDELKA 7
|
(obveznosti skupaj = plačila skupaj) |
0,030 |
0,030 |
0,030 |
0,030 |
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
SKUPAJ |
|||||
Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 7
|
obveznosti |
0,030 |
0,030 |
0,030 |
0,030 |
|||||
plačila |
0,030 |
0,030 |
0,030 |
0,030 |
3.2.2. Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje – NI RELEVANTNO
odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Cilji in realizacije ⇩ |
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
SKUPAJ |
|||||||||||||
REALIZACIJE |
|||||||||||||||||||
vrsta 17 |
povprečni stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število |
stroški |
število skupaj |
stroški skupaj |
||
SPECIFIČNI CILJ ŠT. 1 18 … |
|||||||||||||||||||
– realizacija |
|||||||||||||||||||
– realizacija |
|||||||||||||||||||
– realizacija |
|||||||||||||||||||
Seštevek za specifični cilj št. 1 |
|||||||||||||||||||
SPECIFIČNI CILJ št. 2 … |
|||||||||||||||||||
– realizacija |
|||||||||||||||||||
Seštevek za specifični cilj št. 2 |
|||||||||||||||||||
SKUPAJ |
3.2.3. Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve
◻ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.
× Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
SKUPAJ |
RAZDELEK 7
|
||||||||
Človeški viri |
||||||||
Drugi upravni odhodki |
0,030 |
0,030 |
0,030 |
0,030 |
||||
Seštevek za RAZDELEK 7
|
0,030 |
0,030 |
0,030 |
0,030 |
Odobritve zunaj RAZDELKA 7 19 večletnega finančnega okvira |
||||||||
Človeški viri |
||||||||
Drugi
|
||||||||
Seštevek za odobritve
|
SKUPAJ |
0,030 |
0,030 |
0,030 |
0,030 |
Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
3.2.3.1. Ocenjene potrebe po človeških virih
× Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.
◻ Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ)
Leto
|
Leto
|
Leto N+2 |
Leto N+3 |
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
|||||
• Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci) |
|||||||||
20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije) |
|||||||||
20 01 02 03 (delegacije) |
|||||||||
01 01 01 01 (posredne raziskave) |
|||||||||
01 01 01 11 (neposredne raziskave) |
|||||||||
Druge proračunske vrstice (navedite) |
|||||||||
• Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ)) 20 |
|||||||||
20 02 01 (PU, NNS in ZU iz splošnih sredstev) |
|||||||||
20 02 03 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah) |
|||||||||
XX 01 xx yy zz 21 |
– na sedežu |
||||||||
– na delegacijah |
|||||||||
01 01 01 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave) |
|||||||||
01 01 01 12 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave) |
|||||||||
Druge proračunske vrstice (navedite) |
|||||||||
SKUPAJ |
XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.
Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.
Opis nalog, ki se bodo izvajale:
Uradniki in začasni uslužbenci |
|
Zunanji sodelavci |
3.2.4. Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom
Predlog/pobuda:
se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;
Financiranje bo potekalo iz splošnih sredstev GD AGRI in GD ENV.
◻ zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;
Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice, ustrezne zneske in instrumente, ki naj bi bili uporabljeni.
◻ zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.
Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.
3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri financiranju
V predlogu/pobudi:
× ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;
◻ je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:
odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
Skupaj |
|||
Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo |
||||||||
Sofinancirane odobritve SKUPAJ |
3.3.
Ocenjene posledice za prihodke
× Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.
◻ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:
◻ za lastna sredstva,
◻ za druge prihodke.
navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻
v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Prihodkovna proračunska vrstica |
Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto |
Posledice predloga/pobude 23 |
||||||
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Leto
|
Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (gl. točko 1.6) |
||||
Člen …………. |
Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.
Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).