EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 17.10.2023
COM(2023) 643 final
2023/0370(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) št. 1379/2013, Uredbe (EU) št. 167/2013 in Uredbe (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z nekaterimi zahtevami glede poročanja
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030“( 1 ) poudarila pomen regulativnega sistema, ki zagotavlja, da se cilji dosežejo z minimalnimi stroški. Zato se je zavezala k novim prizadevanjem za racionalizacijo in poenostavitev zahtev glede poročanja, s končnim ciljem zmanjšati ta bremena za 25 %, ne da bi pri tem ogrozila s tem povezane cilje politike.
Zahteve glede poročanja imajo ključno vlogo pri zagotavljanju pravilnega izvrševanja in ustreznega spremljanja zakonodaje. Stroški zahtev se na splošno v veliki meri izravnajo z njihovimi koristmi, zlasti pri spremljanju in zagotavljanju skladnosti s ključnimi ukrepi politike. Vendar lahko zahteve glede poročanja nalagajo tudi nesorazmerna bremena deležnikom, zlasti MSP in mikropodjetjem, tudi glede na organizacijski in tehnološki razvoj, zaradi katerega je treba prilagoditi prvotne zahteve glede poročanja. Zaradi njihovega kopičenja lahko sčasoma pride do odvečnih, podvojenih ali zastarelih obveznosti, neučinkovite pogostosti in časovne razporeditve ali neustreznih metod zbiranja.
Nadaljnja racionalizacija obveznosti poročanja in zmanjšanje upravnih bremen sta prednostni nalogi. V zvezi s tem je namen tega predloga poenostaviti pobude, ki so vključene v krovno ambicijo „evropski zeleni dogovor“ na področju skupne ureditve trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva ter ki vplivajo na ribiško industrijo. Prav tako bo poenostavil in odpravil nekatere obveznosti poročanja na področju odobritve in tržnega nadzora kmetijskih in gozdarskih vozil ter dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov.
Predlog bo racionaliziral obveznosti poročanja z odpravo poročil, ki ne prinašajo več dodane vrednosti pri doseganju ciljev politike (za več podrobnosti glej spodaj).
Zahteve glede poročanja zadevajo javne organe.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Predlog je del prvega svežnja ukrepov za racionalizacijo zahtev glede poročanja. Gre za korak v procesu celovitega pregleda obstoječih zahtev glede poročanja, da se oceni, ali so še nadalje ustrezne in kako izboljšati njihovo učinkovitost.
Racionalizacija, dosežena s temi ukrepi, ne bo vplivala na uresničevanje ciljev na tem področju politike iz naslednjih razlogov:
–Za zahtevo glede poročanja, za katero se predlaga, da se odpravi na področju skupne ureditve trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva, se je izkazalo, da Uniji ne zagotavlja več dodane vrednosti in ne prispeva k ciljem Uredbe (EU) št. 1379/2013( 2 ). Obveznost poročanja v Uredbi Sveta (ES) št. 2406/96( 3 ) je bila uvedena v zvezi s preprečevanjem trženja rib pod določeno stopnjo svežosti za prehrano ljudi ter standardizacijo svežosti in velikostnih razredov, uporabljenih pri prvi prodaji, da se določijo ravni cen za tržne ukrepe pred Uredbo (EU) št. 1379/2013. Navedeni intervencijski ukrepi so bili odpravljeni leta 2013, tržni standardi pa so ostali v veljavi. Ker varnost hrane zdaj zagotavlja splošna živilska zakonodaja( 4 ), je s tem povezana obveznost poročanja postala veliko manj pomembna.
–Za zahteve glede poročanja, za katere se predlaga, da se odpravijo v Uredbi (EU) št. 167/2013( 5 ), se je izkazalo, da Uniji ne zagotavljajo več dodane vrednosti in ne prispevajo k njenim ciljem. Uredba (EU) št. 167/2013 določa pravila o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil. V skladu s členoma 74 in 75 navedene uredbe morajo države članice Komisijo obvestiti o uporabi postopkov homologacije oziroma posameznih odobritvah vozil, Komisija pa mora Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročila. Ker je Komisija leta 2022 izvedla študijo( 6 ) o vprašanjih, za katera veljajo te obveznosti obveščanja in poročanja, in ker je bilo v študiji ugotovljeno, da so postopki homologacije in posamezne odobritve vozil zadovoljivi, se te obveznosti ne bi smele več uporabljati.
–Za zahteve glede poročanja, za katere se predlaga, da se odpravijo v Uredbi (EU) št. 168/2013( 7 ), se je izkazalo, da Uniji ne zagotavljajo več dodane vrednosti in ne prispevajo k njenim ciljem. Uredba (EU) št. 168/2013 določa pravila o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov. V skladu s členoma 78 in 80 navedene uredbe morajo države članice Komisijo obvestiti o uporabi postopkov homologacije oziroma posameznih odobritvah vozil, Komisija pa mora Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročila. Ker je Komisija leta 2022 izvedla študijo( 8 ) o vprašanjih, za katera veljajo te obveznosti obveščanja in poročanja, in ker je bilo v študiji ugotovljeno, da so postopki homologacije in posamezne odobritve vozil zadovoljivi, se te obveznosti ne bi smele več uporabljati.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Komisija v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) zagotavlja, da njena zakonodaja ustreza svojemu namenu, je usmerjena v potrebe deležnikov in zmanjšuje bremena, hkrati pa dosega svoje cilje. Ta predlog je zato del programa REFIT, ki zmanjšuje zapletenost bremen poročanja, ki izhajajo iz pravnega okolja EU.
Čeprav so nekatere zahteve glede poročanja bistvene, morajo biti čim bolj učinkovite, pri čemer se je treba izogibati prekrivanju, odpraviti nepotrebna bremena ter v čim večji meri uporabljati digitalne in interoperabilne rešitve.
Sedanji predlog racionalizira zahteve glede poročanja, zaradi česar je doseganje ciljev zakonodaje učinkovitejše in manj obremenjujoče za javne organe.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Predlog temelji na členu 43(2) in členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki sta pravna podlaga aktov, ki jih spreminja.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Zadevne zahteve glede poročanja so določene v pravu EU. Njihovo racionalizacijo je zato mogoče izvesti le na ravni EU. To bo zagotovilo enake konkurenčne pogoje za javne uprave po vsej EU, ki bodo imele koristi od racionalizacije zahtev glede poročanja, ki izhajajo iz teh predlogov.
•Sorazmernost
Racionalizacija zahtev glede poročanja poenostavlja pravni okvir z uvedbo minimalnih sprememb obstoječih zahtev, ki ne vplivajo na vsebino širšega cilja politike. Predlog je zato omejen na tiste spremembe, ki so potrebne za zagotovitev učinkovitega poročanja brez spreminjanja bistvenih elementov zadevne zakonodaje.
•Izbira instrumenta
Glede na to, da je namen s ciljno usmerjeno spremembo spremeniti določbe Uredbe (EU) št. 1379/2013, je ta predlog v obliki uredbe o spremembi Uredbe (EU) št. 1379/2013.
Glede na to, da je namen s ciljno usmerjeno spremembo spremeniti določbe Uredbe (EU) št. 167/2013, je ta predlog v obliki uredbe o spremembi Uredbe (EU) št. 167/2013.
Glede na to, da je namen s ciljno usmerjeno spremembo spremeniti določbe Uredbe (EU) št. 168/2013, je ta predlog v obliki uredbe o spremembi Uredbe (EU) št. 168/2013.
Ciljno usmerjene spremembe zadevajo le zahteve glede poročanja in so zato primerne za vključitev v en sam predlog.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
n. r.
•Posvetovanja z deležniki
n. r.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Potreba po tem predlogu je bila ugotovljena po postopku notranjega nadzora obstoječih obveznosti poročanja in na podlagi izkušenj z izvajanjem povezane zakonodaje. Ker gre le za korak v postopku stalnega ocenjevanja zahtev glede poročanja, ki izhajajo iz zakonodaje EU, se bo nadzor nad takšnimi bremeni in njihovim učinkom na deležnike nadaljeval.
•Ocene učinka
Predlog zadeva omejeno in ciljno usmerjeno spremembo zakonodaje z namenom racionalizacije zahtev glede poročanja. Predlagana sprememba temelji na izkušnjah, pridobljenih pri izvajanju zakonodaje. Sprememba ne vpliva bistveno na politiko, temveč le zagotavlja učinkovitejše in uspešnejše izvajanje. Zaradi ciljno usmerjene narave predloga in pomanjkanja ustreznih možnosti politike ocena učinka ni potrebna.
•Primernost in poenostavitev ureditve
Gre za predlog programa REFIT, katerega cilj je poenostaviti zakonodajo in zmanjšati bremena za deležnike.
Čeprav predlog v zvezi s skupno ureditvijo trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva ne vpliva neposredno na posamezna podjetja, bo odpravil obveznost poročanja in s tem povezane stroške/bremena za javne organe, saj bo odpravil potrebo po vzdrževanju seznamov imenovanih strokovnjakov in trgovinskih združenj za razvrščanje ribiških proizvodov.
Na področju odobritve in tržnega nadzora kmetijskih in gozdarskih vozil ter dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov bo predlog odpravil obveznosti poročanja in s tem povezano breme za javne organe, saj bo črtal potrebo po poročanju držav članic o informacijah, ki so že bile dane na voljo Komisiji v ločeni študiji.
•Temeljne pravice
n. r.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
n. r.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
n. r.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta določa, da se pravila o vzpostavitvi skupnih tržnih standardov iz Uredbe Sveta št. 2406/96 uporabljajo še naprej. Člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 2406/96 zahteva, da vsaka država članica drugim državam članicam in Komisiji predloži seznam imen in naslovov strokovnjakov in trgovinskih organizacij, imenovanih za razvrščanje ribiških proizvodov glede na svežost in velikost, ter da jih obvesti o vseh posodobitvah seznama. Obveznost poročanja je bila uvedena v zvezi s preprečevanjem trženja rib pod določeno stopnjo svežosti za prehrano ljudi ter standardizacijo svežosti in velikostnih razredov, uporabljenih pri prvi prodaji, da se določijo ravni cen za tržne ukrepe pred Uredbo (EU) št. 1379/2013. Navedeni intervencijski ukrepi so bili odpravljeni leta 2013, tržni standardi pa so ostali v veljavi. Ker varnost hrane zdaj zagotavlja splošna živilska zakonodaja( 9 ), je s tem povezana obveznost poročanja postala veliko manj pomembna. Zato se obveznost poročanja ne bi smela več uporabljati.
Uredba (EU) št. 167/2013 določa pravila o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil. V skladu s členoma 74 in 75 navedene uredbe morajo države članice Komisijo obvestiti o uporabi postopkov homologacije oziroma posameznih odobritvah vozil, Komisija pa mora Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročila. Ker je Komisija leta 2022 izvedla študijo( 10 ) o vprašanjih, za katera veljajo te obveznosti obveščanja in poročanja, in ker je bilo v študiji ugotovljeno, da so postopki homologacije in posamezne odobritve vozil zadovoljivi, se te obveznosti ne bi smele več uporabljati.
Uredba (EU) št. 168/2013 določa pravila o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov. V skladu s členoma 78 in 80 navedene uredbe morajo države članice Komisijo obvestiti o uporabi postopkov homologacije oziroma posameznih odobritvah vozil, Komisija pa mora Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročila. Ker je Komisija leta 2022 izvedla študijo( 11 ) o vprašanjih, za katera veljajo te obveznosti obveščanja in poročanja, in ker je bilo v študiji ugotovljeno, da so postopki homologacije in posamezne odobritve vozil zadovoljivi, se te obveznosti ne bi smele več uporabljati.
2023/0370 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) št. 1379/2013, Uredbe (EU) št. 167/2013 in Uredbe (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z nekaterimi zahtevami glede poročanja
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 43(2) in člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 12 ,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij 13 ,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Zahteve glede poročanja imajo ključno vlogo pri zagotavljanju ustreznega spremljanja in pravilnega izvrševanja zakonodaje. Vendar je treba te zahteve racionalizirati za zagotovitev, da izpolnjujejo svoj namen in da se omeji upravno breme.
(2)Nadaljnja racionalizacija obveznosti poročanja in zmanjšanje upravnih bremen sta prednostni nalogi. Uredba (EU) št. 1379/2013, Uredba (EU) št. 167/2013 in Uredba (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta vsebujejo številne zahteve glede poročanja na področjih tržnih standardov in tržnem nadzoru, ki bi ju bilo treba poenostaviti v skladu s sporočilom Komisije z naslovom „Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030“ 14 .
(3)Ta uredba odpravlja in poenostavlja zahteve glede poročanja, ki niso več potrebne na področju skupne ureditve trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva ter vplivajo na ribiško industrijo ter na področju odobritve in tržnega nadzora kmetijskih in gozdarskih vozil, dvo- in trikolesnih vozil ter štirikolesnikov.
(4)Uredba (EU) št. 1379/2013 15 Evropskega parlamenta in Sveta določa, da se pravila o vzpostavitvi skupnih tržnih standardov, zlasti tista, ki so med drugim določena v Uredbi Sveta (ES) št. 2406/96 16 , uporabljajo še naprej.
(5)Člen 13 Uredbe Sveta (ES) št. 2406/96 zahteva, da vsaka država članica drugim državam članicam in Komisiji predloži seznam imen in naslovov strokovnjakov in trgovinskih organizacij, imenovanih za razvrščanje ribiških proizvodov glede na svežost in velikost, pred začetkom veljavnosti Uredbe ter da jih naknadno obvesti tudi o vseh posodobitvah seznama.
(6)Ker je ta zahteva zastarela in ni več potrebna za doseganje ciljev Uredbe (EU) št. 1379/2013, se ne bi smela več uporabljati.
(7)Uredba (EU) št. 167/2013 17 določa pravila o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil.
(8)V skladu s členoma 74 in 75 Uredbe (EU) št. 167/2013 morajo države članice Komisijo obvestiti o uporabi postopkov homologacije oziroma posameznih odobritvah vozil, Komisija pa mora Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročila. Ker je Komisija leta 2022 izvedla študijo 18 o vprašanjih, za katera veljajo te obveznosti obveščanja in poročanja, in ker je bilo v študiji ugotovljeno, da so postopki homologacije in posamezne odobritve vozil zadovoljivi, se te obveznosti ne bi smele več uporabljati.
(9)Uredba (EU) št. 168/2013 19 določa pravila o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov.
(10)V skladu s členoma 78 in 80 Uredbe (EU) št. 168/2013 morajo države članice Komisijo obvestiti o uporabi postopkov homologacije oziroma posameznih odobritvah vozil, Komisija pa mora Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročila. Ker je Komisija leta 2022 izvedla študijo 20 o vprašanjih, za katera veljajo te obveznosti obveščanja in poročanja, in ker je bilo v študiji ugotovljeno, da so postopki homologacije in posamezne odobritve vozil zadovoljivi, se te obveznosti ne bi smele več uporabljati.
(11)Uredbo (EU) št. 1379/2013, Uredbo (EU) št. 167/2013 in Uredbo (EU) št. 168/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Sprememba
(1)Uredba (EU) št. 1379/2013 se spremeni:
V členu 47 Uredbe (EU) št. 1379/2013 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„Brez poseganja v odstavek 2 se še naprej uporabljajo pravila o vzpostavitvi skupnih tržnih standardov, zlasti tista iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2136/89 21 , Uredbe Sveta (EGS) št. 1536/92 22 in Uredbe Sveta (ES) št. 2406/96 23 , razen člena 13 Uredbe (ES) št. 2406/96. Druga pravila, sprejeta za uporabo skupnih tržnih standardov, kot so tista iz Uredbe Komisije (EGS) št. 3703/85 24 , se uporabljajo še naprej.“
(2)Uredba (EU) št. 167/2013 se spremeni:
(a)Člen 74 se črta.
(b)Člen 75 se črta.
(3)Uredba (EU) št. 168/2013 se spremeni:
(a)Člen 78 se črta.
(b)Člen 80 se črta.
Člen 2
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
predsednica predsednik