EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 17.10.2023
COM(2023) 591 final
2023/0361(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi uredb (ES) št. 80/2009, (EU) št. 996/2010 in (EU) št. 165/2014 v zvezi z nekaterimi zahtevami glede poročanja na področju cestnega prometa in letalstva
(Besedilo velja za EGP)
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Komisija je v sporočilu Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030 1 poudarila pomen regulativnega sistema, ki zagotavlja doseganje ciljev ob minimalnih stroških. Zato se je zavezala novim prizadevanjem za racionalizacijo in poenostavitev zahtev glede poročanja, s končnim ciljem zmanjšati to breme za 25 %, ne da bi pri tem ogrozila s tem povezane cilje politike.
Zahteve glede poročanja imajo ključno vlogo pri zagotavljanju pravilnega izvrševanja in ustreznega spremljanja zakonodaje. Stroški zahtev se na splošno v veliki meri izravnajo z njihovimi koristmi, zlasti pri spremljanju in zagotavljanju skladnosti s ključnimi ukrepi politike. Vendar lahko zahteve glede poročanja nalagajo tudi nesorazmerno breme deležnikom, zlasti malim in srednjim podjetjem ter mikropodjetjem, tudi glede na organizacijski in tehnološki razvoj, zaradi katerega je treba prilagoditi prvotne zahteve glede poročanja. Zaradi njihovega kopičenja lahko sčasoma pride do odvečnih, podvojenih ali zastarelih obveznosti, neučinkovite pogostosti in časovne razporeditve ali neustreznih metod zbiranja.
Racionalizacija obveznosti poročanja in zmanjšanje upravnega bremena sta zato prednostni nalogi. V zvezi s tem je namen tega predloga poenostaviti pobude na področju prometne politike, ki vplivajo zlasti na cestni in letalski promet.
Predlog bo odpravil ali racionaliziral posebne obveznosti poročanja za javne organe, kot sledi:
·Predlog odpravlja obveznost iz Uredbe (ES) št. 80/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 2 , v skladu s katero morajo prodajalci računalniških sistemov rezervacij vsaka štiri leta in na zahtevo Komisije predložiti poročila, v katerih sta podrobno navedena lastniška struktura in model upravljanja. Ta obveznost poročanja je namenjena spremljanju uporabe člena 10 navedene uredbe, ki določa posebna pravila za matične prevoznike, katerih namen je zlasti preprečiti, da bi ti prevozniki diskriminirali konkurenčne računalniške sisteme rezervacij in da bi računalniški sistemi rezervacij, ki so v lasti teh prevoznikov, diskriminirali matične prevoznike drugih računalniških sistemov rezervacij. Ocena navedene uredbe iz leta 2020 3 je pokazala, da se zdi ta določba odvečna, saj letalski prevozniki nimajo več v lasti računalniških sistemov rezervacij, zato predložitev revidiranega poročila ni več upravičena. Komisija bi morala kljub temu ohraniti obstoječo pristojnost, da zahteva taka poročila, da bi lahko učinkovito izvrševala člen 10, če bi letalski prevoznik v prihodnosti sodeloval v računalniškem sistemu rezervacij. Črtana je tudi določba, ki od prodajalcev zahteva, da Komisijo obvestijo o identiteti revizorja pred potrditvijo njegovega imenovanja in Komisiji omogočijo, da zaprosi za njegovo zamenjavo.
·Obveznost iz Uredbe (EU) št. 996/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 4 , da se objavi pregled varnosti na nacionalni ravni, se črta. Ta obveznost je zdaj odvečna glede na letni pregled varnosti, ki ga objavi Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA).
·Obveznost iz Uredbe (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 5 , v skladu s katero morajo države članice Komisiji poročati o seznamu servisnih delavnic, ki lahko vgrajujejo, preverjajo in popravljajo tahografe, ter obveznost Komisije, da objavi te sezname, se črtata. Slabost teh seznamov je bila, da so zagotavljali le hipni posnetek pooblaščenih servisnih delavnic. Nadomeščeni so z obveznostjo držav članic, da te informacije objavijo na javno dostopnem spletnem mestu in jih stalno posodabljajo, Komisija pa mora objaviti seznam teh spletnih mest.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Predlog je del prvega svežnja ukrepov za racionalizacijo zahtev glede poročanja. Gre za korak v stalnem procesu celovitega pregleda obstoječih zahtev glede poročanja, da se oceni njihova nadaljnja primernost in poveča njihova učinkovitost.
Racionalizacija, uvedena s temi ukrepi, ne bo vplivala na doseganje ciljev na področju politike, saj ne posegajo v skladnost držav članic z osnovnimi obveznostmi.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Komisija v okviru programa primernosti in uspešnosti predpisov (v nadaljnjem besedilu: REFIT) zagotavlja, da njena zakonodaja ustreza svojemu namenu, je usmerjena v potrebe deležnikov in čim bolj zmanjšuje breme, hkrati pa dosega svoje cilje. Ta predlog je zato del programa REFIT, ki zmanjšuje zapletenost bremena poročanja, ki izhaja iz pravnega okolja EU.
Čeprav so nekatere zahteve glede poročanja bistvene, morajo biti čim bolj učinkovite, pri čemer se je treba izogibati prekrivanju, odpraviti nepotrebno breme ter v čim večji meri uporabljati digitalne in interoperabilne rešitve.
Sedanji predlog racionalizira zahteve glede poročanja, zaradi česar je doseganje ciljev zakonodaje učinkovitejše in manj obremenjujoče za javne organe in podjetja.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Pravna podlaga Uredbe (ES) št. 80/2009 sta člen 71 in člen 80(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zdaj člen 91 in člen 100(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU); pravna podlaga Uredbe (EU) št. 165/2014 je člen 91 PDEU, Uredbe (EU) št. 996/2010 pa člen 100(2) PDEU. Zato bi morala biti pravna podlaga predlagane uredbe člen 91 in člen 100(2) PDEU.
•Subsidiarnost
Zadevne zahteve glede poročanja so določene v pravu EU. Njihova racionalizacija se zato najbolje izvede na ravni EU, da se zagotovita pravna varnost in doslednost poročanja. To bo zagotovilo enake konkurenčne pogoje za podjetja in javne uprave po vsej EU, ki bodo imeli koristi zaradi racionalizacije zahtev glede poročanja, ki izhajajo iz tega predloga.
•Sorazmernost
Racionalizacija zahtev glede poročanja poenostavlja pravni okvir z uvedbo minimalnih sprememb obstoječih zahtev, ki ne vplivajo na vsebino širšega cilja politike. Predlog je zato omejen na spremembe, ki so potrebne za zagotovitev učinkovitega poročanja brez spreminjanja bistvenih elementov zadevne zakonodaje.
•Izbira instrumenta
Predlagana uredba spreminja tri uredbe, ki imajo združljivo pravno podlago, in sicer le v zvezi z zahtevami glede poročanja. Te spremembe so zato primerne za vključitev v en sam zakonodajni predlog.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
N. r.
•Posvetovanja z deležniki
N. r.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Potreba po tem predlogu je bila ugotovljena po postopku notranjega nadzora obstoječih obveznosti poročanja in na podlagi izkušenj iz izvajanja povezane zakonodaje. Ker gre le za korak v procesu stalnega ocenjevanja zahtev glede poročanja, ki izhajajo iz zakonodaje EU, se bo nadzor nad takšnim bremenom in njegovim učinkom na deležnike nadaljeval.
•Ocena učinka
Predlog zadeva omejene in ciljno usmerjene spremembe zakonodaje z namenom racionalizacije zahtev glede poročanja. Te temeljijo na izkušnjah z izvajanjem zakonodaje. Spremembe ne vplivajo znatno na politiko, temveč le zagotavljajo učinkovitejše in uspešnejše izvajanje. Zaradi njihove ciljno usmerjene narave in pomanjkanja ustreznih možnosti politike ocena učinka ni potrebna.
•Primernost in poenostavitev ureditve
Gre za predlog programa REFIT, katerega cilj je poenostaviti zakonodajo in zmanjšati breme za deležnike, zlasti javne organe.
S predlogom za spremembo Uredbe (ES) št. 80/2009 bodo prodajalci računalniških sistemov rezervacij oproščeni obveznosti (in s tem povezanih stroškov), da Komisiji vsaka štiri leta predložijo revidirana poročila. Za ta podjetja še vedno velja obveznost predložitve takih poročil, če Komisija to zahteva, ne veljata pa več obveznost, da Komisiji pred imenovanjem priglasijo identiteto revizorja, in možnost, da Komisija zahteva zamenjavo revizorja, saj je bilo oboje tako obremenjujoče kot potencialno drago.
Predlog za odpravo obveznosti, da nacionalne uprave pripravijo letni pregled varnosti na področju letalstva, te uprave razrešuje upravnega bremena.
Glede obveznosti poročanja iz Uredbe (EU) št. 165/2014, v skladu s katero morajo države članice poročati o pooblaščenih servisnih delavnicah, ki lahko vgrajujejo, preverjajo ali popravljajo tahografe, in karticah, izdanih tem servisnim delavnicam, je predlagani sistem bolj racionalen in učinkovit, saj se bo seznam takih servisnih delavnic stalno posodabljal v korist izvršilnih organov in prevoznikov. Sedanji sistem poročanja namreč zagotavlja le hipni posnetek pooblaščenih servisnih delavnic in zlasti kartic, ki so jim bile izdane. Ker so kartice, izdane servisnim delavnicam, veljavne le eno leto, seznami, ki jih države članice pošljejo Komisiji, postopoma zastarajo v naslednjem letu, leto pozneje pa so skoraj popolnoma zastareli. Z javno dostopnimi posodobljenimi seznami se zmanjšajo stroški izvajanja in izvrševanja tako za voznike in prevoznike, saj imajo zagotovljen dostop do pooblaščenih servisnih delavnic in serviserjev, zlasti v drugih državah članicah, kot tudi za izvršilne organe, ki bi sicer morali te sezname preverjati za namene izvrševanja. Za države članice, ki že imajo takšno spletno mesto, se upravno breme s tem predlogom ne bo spremenilo.
• Temeljne pravice
N. r.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
N. r.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
N. r.
Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Člen 1, ki spreminja Uredbo (ES) št. 80/2009
Člen 12 Uredbe (ES) št. 80/2009 trenutno določa, da morajo prodajalci računalniških sistemov rezervacij vsaka štiri leta ali na zahtevo Komisije predložiti neodvisno revidirano poročilo, v katerem sta podrobno navedena lastniška struktura in model upravljanja. Komisijo morajo obvestiti tudi o identiteti revizorja, pri čemer lahko Komisija zahteva zamenjavo revizorja. V skladu s spremenjenim predlogom bodo morali prodajalci neodvisno revidirano poročilo predložiti le na zahtevo Komisije.
Člen 2, ki spreminja Uredbo (EU) št. 996/2010
V skladu s členom 4(5) Uredbe (EU) št. 996/2010 morajo države članice objavljati letni pregled varnosti. Člen 2 predloga črta to določbo, ker zdaj letni pregled varnosti objavlja Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA).
Člen 3, ki spreminja Uredbo (EU) št. 165/2014
V skladu s členom 24(5) Uredbe (EU) št. 165/2014 morajo države članice Komisiji vsako leto predložiti seznam pooblaščenih servisnih delavnic in kartic, ki so jim bile izdane, Komisija pa mora te sezname objaviti. Člen 3 predloga ta odstavek nadomešča z odstavkom, ki od držav članic zahteva, da na javno dostopnem spletnem mestu objavijo in stalno posodabljajo sezname pooblaščenih servisnih delavnic in kartic, ki so jim bile izdane. Od Komisije tudi zahteva, da na svojem spletnem mestu objavi seznam nacionalnih spletnih mest.
2023/0361 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi uredb (ES) št. 80/2009, (EU) št. 996/2010 in (EU) št. 165/2014 v zvezi z nekaterimi zahtevami glede poročanja na področju cestnega prometa in letalstva
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 91 in člen 100(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 6 ,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij 7 ,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Zahteve glede poročanja imajo ključno vlogo pri zagotavljanju ustreznega spremljanja in pravilnega izvrševanja zakonodaje. Vendar je treba te zahteve racionalizirati, da bi zagotovili, da izpolnjujejo svoj namen, in omejili upravno breme.
(2)Uredbe (ES) št. 80/2009 8 , (EU) št. 996/2010 9 in (EU) št. 165/2014 10 Evropskega parlamenta in Sveta vsebujejo številne zahteve glede poročanja na področjih cestnega prometa in letalstva, ki bi jih bilo zato treba poenostaviti v skladu s sporočilom Komisije Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030 11 .
(3)Natančneje, v skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 80/2009 mora vsak prodajalec računalniških sistemov rezervacij vsaka štiri leta in tudi na zahtevo Komisije predložiti neodvisno revidirano poročilo, v katerem sta podrobno navedena lastniška struktura in model upravljanja.
(4)Namen te obveznosti revizije in poročanja je Komisiji omogočiti spremljanje uporabe člena 10 Uredbe (ES) št. 80/2009 o določitvi posebnih pravil za matične prevoznike. Namen teh pravil je zlasti preprečiti, da bi matični prevozniki diskriminirali konkurenčne računalniške sisteme rezervacij in da bi računalniški sistemi rezervacij, ki so v lasti teh prevoznikov, diskriminirali druge prevoznike. Ocena Uredbe (ES) št. 80/2009, opravljena leta 2020 12 , je pokazala, da so navedene določbe o matičnih prevoznikih morda odvečne, saj letalski prevozniki nimajo več v lasti računalniških sistemov rezervacij in ni dokazov, da bi jih skušali pridobiti, če navedenih pravil ne bi bilo. Zato predložitev revidiranih poročil vsaka štiri leta ni več upravičena. Komisija bi morala kljub temu ohraniti pristojnost, da po potrebi zahteva revidirana poročila, da bi lahko učinkovito izvrševala pravila o matičnih prevoznikih, če je to potrebno.
(5)V skladu s členom 4(5) Uredbe (EU) št. 996/2010 je treba vsako leto na nacionalni ravni objaviti pregled varnosti, da bi bila javnost seznanjena s splošno stopnjo varnosti v letalstvu. Namen te obveznosti je bil zagotoviti preglednost glede splošnega stanja na področju varnosti v letalstvu v državah članicah in zlasti prispevka dejavnosti preiskav nesreč v tem oziru ob upoštevanju te uredbe. Vendar je ta obveznost postala odvečna zaradi letnega pregleda varnosti, ki ga objavi Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu v skladu s členom 72(7) Uredbe (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta 13 , ki zajema celoten letalski sistem Unije, vključno s preiskavami nesreč.
(6)V skladu s členom 24(5) Uredbe (EU) št. 165/2014 morajo pristojni organi držav članic Komisiji vsako leto, po možnosti elektronsko, posredovati sezname pooblaščenih serviserjev in servisnih delavnic, ki lahko vgrajujejo, preverjajo, popravljajo in izvajajo inšpekcijske preglede tahografov in kartic, ki so jim bile izdane. Komisija te sezname objavi na svojem spletnem mestu.
(7)Kombinacija dejstva, da so kartice servisnih delavnic veljavne eno leto, in dejstva, da sporočilo držav članic Komisiji vsebuje le hipni posnetek pooblaščenih servisnih delavnic in veljavnih kartic, ki so jim bile izdane, pomeni, da v naslednjem letu vse večji delež kartic servisnih delavnic, objavljenih na spletnem mestu Komisije, ne bo več veljaven. Zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da te informacije objavijo in jih redno posodabljajo na javno dostopnem spletnem mestu. Komisija bi morala objaviti seznam spletnih mest vseh držav članic, na katerih je mogoče najti te informacije. Nekatere države članice že imajo taka spletna mesta. Ta obveznost bi zato povzročila zmanjšanje upravnega bremena za Komisijo in države članice ter zmanjšanje stroškov izvrševanja za deležnike, saj bi zagotovila sodobnejše in učinkovitejše razširjanje informacij.
(8)Uredbe (ES) št. 80/2009, (EU) št. 996/2010 in (EU) št. 165/2014 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Sprememba Uredbe (ES) št. 80/2009
Člen 12 Uredbe (ES) št. 80/2009 se nadomesti z naslednjim besedilom:
„Člen 12
Komisija lahko od vsakega prodajalca sistema zahteva, da predloži neodvisno revidirano poročilo s podrobnim opisom lastniške strukture in modela upravljanja. Stroške, povezane z revidiranim poročilom, krije prodajalec sistema.“.
Člen 2
Sprememba Uredbe (EU) št. 996/2010
V členu 4 Uredbe (EU) št. 996/2010 se črta odstavek 5.
Člen 3
Sprememba Uredbe (EU) št. 165/2014
V členu 24 Uredbe (EU) št. 165/2014 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:
„5. Pristojni organi držav članic objavijo sezname pooblaščenih serviserjev in servisnih delavnic ter kartic, ki so jim bile izdane, na javno dostopnem spletnem mestu in zagotovijo, da se ti seznami posodabljajo. Komisija seznam takih nacionalnih spletnih mest objavi na svojem spletnem mestu.“.
Člen 4
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
predsednica predsednik