EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 16.10.2023
COM(2023) 586 final
2023/0357(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na Konvenciji za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (Barcelonska konvencija) v zvezi s sprejetjem regionalnega načrta za upravljanje kmetijstva, regionalnega načrta za upravljanje akvakulture in regionalnega načrta za upravljanje meteornih voda v mestih v okviru člena 15 Protokola za varstvo Sredozemskega morja pred onesnaževanjem iz virov na kopnem ter sprejetjem sprememb prilog II in III k Protokolu o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Predmet urejanja predloga
Ta predlog se nanaša na sklep o določitvi stališča, ki se v imenu Unije zastopa na 23. zasedanju pogodbenic Konvencije za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (v nadaljnjem besedilu: Barcelonska konvencija) in njenih protokolov v zvezi s predvidenim sprejetjem treh novih regionalnih načrtov (regionalni načrt za upravljanje kmetijstva, regionalni načrt za upravljanje akvakulture in regionalni načrt za upravljanje meteornih voda v mestih) v okviru člena 15 Protokola za varstvo Sredozemskega morja pred onesnaževanjem iz virov na kopnem ter sprejetjem sprememb prilog II in III k Protokolu o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti.
2.Ozadje predloga
2.1.Konvencija za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja ter njeni protokoli
Barcelonska konvencija in njenih sedem protokolov, sprejetih v okviru akcijskega načrta za Sredozemlje, predstavljajo glavni pravno zavezujoči večstranski okoljski sporazum za Sredozemsko morje in so namenjeni varstvu morskega in obalnega okolja Sredozemlja. Barcelonska konvencija je začela veljati leta 1978 in je bila spremenjena leta 1995. Spremembe Barcelonske konvencije so začele veljati leta 2004.
Cilj Protokola za varstvo Sredozemskega morja pred onesnaževanjem iz virov in dejavnosti na kopnem (v nadaljnjem besedilu: Protokol o virih na kopnem) je preprečiti, zmanjšati in po možnosti v celoti odpraviti onesnaževanje Sredozemskega morja z odlaganjem odpadkov ali drugih snovi.
Cilj Protokola o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti je zaščititi biotsko raznovrstnost v Sredozemlju z vzpostavitvijo in upravljanjem posebej zavarovanih območij ter varstvom in ohranjanjem vrst.
Evropska unija je pogodbenica Barcelonske konvencije in njenih protokolov, vključno s Protokolom o virih na kopnem ter Protokolom o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti. Pogodbenice Konvencije in njenih protokolov so poleg 13 sredozemskih držav, ki niso članice EU, tudi Italija, Grčija, Španija, Francija, Slovenija, Malta, Ciper in Hrvaška.
2.2.Zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije in njenih protokolov
Na zasedanju pogodbenic Barcelonske konvencije in njenih protokolov (v nadaljnjem besedilu: zasedanje pogodbenic) se srečujejo ministri in visoki uradniki, ki zastopajo pogodbenice Barcelonske konvencije in njenih protokolov. Pogodbenice se bodo med 4. in 8. decembrom 2023 sestale v Portorožu v Sloveniji.
Zasedanje pogodbenic, ki poteka vsaki dve leti, je najvišji organ odločanja Konvencije. Pogodbenice, ki jih na teh srečanjih, ki potekajo na dve leti, zastopajo pristojna ministrstva, odločajo o ustreznih politikah, strategijah, proračunu in delovnem programu.
V skladu s členom 25 Barcelonske konvencije EU uveljavlja pravico do glasovanja s številom glasov, ki je enako številu njenih držav članic, ki so pogodbenice te konvencije in enega ali več njenih protokolov. EU ne uveljavlja svoje glasovalne pravice, ko jo uveljavljajo njene države članice, in obratno.
V skladu s členom 15, odstavek 1, Protokola o virih na kopnem se odločitve o sprejetju akcijskih načrtov, programov in ukrepov sprejemajo z dvotretjinsko večino pogodbenic, ki so prisotne in glasujejo.
V skladu s členom 23(2) Barcelonske konvencije se spremembe prilog h Konvenciji ali katerega koli protokola sprejmejo na zasedanju pogodbenic s tričetrtinsko večino pogodbenic instrumenta.
2.3.Predvideni akti 23. zasedanja pogodbenic Barcelonske konvencije in njenih protokolov
Pogodbenice Barcelonske konvencije in njenih protokolov bodo na 23. ministrskem zasedanju, ki bo potekalo od 4. do 8. decembra 2023, sprejele naslednje akte (v nadaljnjem besedilu: predvideni akti):
–predloge za sprejetje treh regionalnih načrtov v okviru člena 15 Protokola o virih na kopnem: (1) regionalni načrt za upravljanje kmetijstva, (2) regionalni načrt za upravljanje akvakulture in (3) regionalni načrt za upravljanje meteornih voda v mestih;
–predlog za spremembo prilog II in III k Protokolu o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti.
Namen predvidenih regionalnih načrtov je zmanjšati in preprečiti onesnaževanje v Sredozemlju zaradi netrajnostnega upravljanja kmetijstva, akvakulture in meteornih voda. Protokol o virih na kopnem določa, da se z Barcelonsko konvencijo sprejmejo regionalni akcijski načrti za odpravo onesnaževanja iz virov in dejavnosti na kopnem. Ko so načrti sprejeti, postanejo njihovi ukrepi in časovni razporedi pravno zavezujoči v skladu s členom 15, odstavek 3, Protokola o virih na kopnem.
Namen spremembe prilog II in III k Protokolu o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti je vključitev devetih vrst hrustančnic: šest vrst iz Priloge II (seznam prizadetih ali ogroženih vrst) in tri vrste iz Priloge III (seznam vrst, katerih izkoriščanje je urejeno). Spremembe prilog k Protokolu začnejo veljati za vse pogodbenice Protokola o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti po izteku obdobja, ki ga določijo pogodbenice ob sprejetju spremembe, v skladu s členom 23 Barcelonske konvencije in členom 14(1) Protokola o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti.
3.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije
(1)V zvezi z regionalnim akcijskim načrtom za upravljanje kmetijstva:
V skladu s cilji trajnostnega razvoja ZN, zlasti cilji trajnostnega razvoja št. 2, 6 in 14, Konvencijo ZN o boju proti dezertifikaciji in Stockholmsko konvencijo o varstvu pred obstojnimi organskimi onesnaževali, predvideni regionalni načrt zahteva vzpostavitev regulativnega okvira (do leta 2028) in izvajanje ukrepov (do leta 2030) za zmanjšanje vnosa onesnaževal in drugih odpadkov ter prispevek k trajnostnemu kmetijstvu.
Predvideni regionalni načrt je popolnoma v skladu z ambicijami Unije v okviru zelenega dogovora, zlasti s strategijo „od vil do vilic“ in strategijo za biotsko raznovrstnost, katerih cilj je zmanjšanje onesnaževanja in spodbujanje kmetovanja z nizkimi vložki. Predlagano stališče bi bilo usklajeno tudi s širšimi politikami EU o varstvu kakovosti vodnih teles EU ter morskega in obalnega okolja pred onesnaževanjem s kopnega, pa tudi o trajnostni rabi pesticidov in zmanjšanju izgub hranil.
Zato se predlaga, da Unija podpre sprejetje predvidenega regionalnega načrta za upravljanje kmetijstva.
(2)V zvezi z regionalnim akcijskim načrtom za upravljanje akvakulture:
V skladu s ciljem trajnostnega razvoja ZN št. 14 ter globalnimi in regionalnimi smernicami in pobudami, povezanimi s trajnostnim razvojem akvakulture, predvideni regionalni načrt zahteva vzpostavitev regulativnega okvira (do leta 2027), ki določa operativne pogoje za akvakulturne objekte in izvajanje ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja zaradi dejavnosti akvakulture (do 2028/2030), spodbujanje okoljsko trajnostne akvakulture (do leta 2027) in uravnavanje nastajanja plastičnih odpadkov iz akvakulture (do leta 2028).
Ker je predvideni regionalni načrt popolnoma v skladu z ambicijami Unije v okviru zelenega dogovora ter z njim povezanih strategij in smernic, zlasti strateških smernic Komisije za bolj trajnostno in konkurenčno akvakulturo EU za obdobje 2021–2030 za izboljšanje okoljske uspešnosti akvakulture in zmanjšanje onesnaževanja s plastiko, pa tudi z okoljsko politiko za zagotavljanje dobre kakovosti obalnih in morskih voda EU, se predlaga, da Unija podpre sprejetje predvidenega akta.
Zato se predlaga, da Unija podpre sprejetje predvidenega regionalnega načrta za upravljanje akvakulture.
(3)V zvezi z regionalnim akcijskim načrtom za upravljanje meteornih voda v mestih:
V skladu s ciljem trajnostnega razvoja ZN št. 14 predvideni regionalni načrt zahteva vzpostavitev regulativnega okvira (do leta 2028), da se zmanjšajo količina odtoka meteornih voda in največji pretoki ter obravnavajo vidiki, povezani z onesnaževanjem, pri upravljanju meteorne vode v mestih. Določa tudi izvajanje načrtov upravljanja meteornih voda (do leta 2030) na podlagi izbora veljavnih nadzornih ukrepov in izvajanje sezonskega vzdrževanja sistemov za zbiranje meteornih voda (do leta 2028), da se zagotovi njihovo učinkovito delovanje.
Predlagani regionalni načrt je popolnoma v skladu s politikami Unije o varstvu kakovosti vodnih teles EU ter obalnega in morskega okolja pred onesnaževanjem iz virov onesnaževanja na kopnem, pa tudi z ustreznim upravljanjem komunalnih odpadnih voda.
Zato se predlaga, da Unija podpre sprejetje predvidenega regionalnega načrta za upravljanje meteornih voda v mestih.
(4)V zvezi s spremembami prilog II in III k Protokolu o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti:
V skladu z ocenami rdečega seznama ogroženih vrst Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN) so vrste hrustančnic, za katere se predlaga vključitev v Prilogo II („prizadete ali ogrožene vrste“) oziroma III (vrste, katerih izkoriščanje je urejeno), bodisi (kritično) prizadete, ranljive ali potencialno ogrožene. Predlagana vključitev vrst in utemeljitev sta zato v skladu s Sklepom IG.17/14 o skupnih merilih za predlaganje sprememb prilog II in III k Protokolu o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti.
Predlagane spremembe so popolnoma v skladu z ambicijami Unije v okviru strategije EU za biotsko raznovrstnost ter njenimi mednarodnimi zavezami za zaščito in obnovo biotske raznovrstnosti v okviru Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti. Skladne so tudi s pristopom Unije na področju ribiške politike EU k varstvu ribolovnih virov in morskih ekosistemov s tehničnimi ukrepi, ki temelji na priporočilih regionalnih organov.
Zato se predlaga, da Unija podpre spremembo prilog II in III k Protokolu o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti.
Stališče Unije je potrebno za sprejetje predvidenih aktov zaradi pravno zavezujočih učinkov teh aktov.
4.Pravna podlaga
4.1.Postopkovna pravna podlaga
4.1.1.Načela
Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.
Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje tudi akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, a lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“.
4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Zasedanje pogodbenic je organ, ustanovljen s sporazumom, in sicer z Barcelonsko konvencijo.
Akti, ki naj bi jih sprejeli na zasedanj pogodbenic, so akti s pravnim učinkom. Predvideni akti bodo zavezujoči v mednarodnem pravu v skladu s členom 15(3) Protokola o virih na kopnem, kar zadeva predvidene regionalne načrte, in členom 29 Barcelonske konvencije, kar zadeva predvidene spremembe prilog k Protokolu o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti.
Predvideni akti ne dopolnjujejo ali spreminjajo institucionalnega okvira Sporazuma.
Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.
4.2.Materialna pravna podlaga
4.2.1.Načela
Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep po členu 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.
4.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Glavni cilj in vsebina predvidenih aktov se nanašata na varstvo okolja.
Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 192(1) PDEU.
4.3.Zaključek
Pravna podlaga za predlagani sklep bi moral biti člen 192(1) PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.
2023/0357 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na Konvenciji za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (Barcelonska konvencija) v zvezi s sprejetjem regionalnega načrta za upravljanje kmetijstva, regionalnega načrta za upravljanje akvakulture in regionalnega načrta za upravljanje meteornih voda v mestih v okviru člena 15 Protokola za varstvo Sredozemskega morja pred onesnaževanjem iz virov na kopnem ter sprejetjem sprememb prilog II in III k Protokolu o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Unija je pogodbenica Konvencije za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (v nadaljnjem besedilu: Barcelonska konvencija).
(2)Protokol za varstvo Sredozemskega morja pred onesnaževanjem iz virov in dejavnosti na kopnem (v nadaljnjem besedilu: Protokol o virih na kopnem) je Unija sklenila s Sklepom Sveta 1999/801/ES, veljati pa je začel 11. maja 2008.
(3)Protokol o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti v Sredozemlju (v nadaljnjem besedilu: Protokol o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti) je Unija sklenila s Sklepom Sveta 1999/800/ES, veljati pa je začel 12. decembra 1999.
(4)V skladu s členom 15 Protokola o virih na kopnem se lahko na zasedanju pogodbenic Barcelonske konvencije in njenih protokolov sprejmejo regionalni akcijski načrti, ki vsebujejo ukrepe in časovne razporede za njihovo izvajanje.
(5)V skladu s členom 18 Barcelonske konvencije se lahko na zasedanju pogodbenic sprejmejo spremembe protokolov k Barcelonski konvenciji. V skladu s členom 23 Barcelonske konvencije in njenimi protokoli v povezavi s členom 14(1) Protokola o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti sprememba prilog k Protokolu začne veljati za vse pogodbenice Protokola o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti po izteku obdobja, ki ga določijo pogodbenice ob sprejetju spremembe, razen za tiste, ki so depozitarja pisno obvestile, da spremembe ne morejo odobriti.
(6)Zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije in njenih protokolov bo na 23. zasedanju od 4. do 8. decembra 2023 sprejelo tri nove regionalne načrte v skladu s Protokolom o virih na kopnem (regionalni načrt za upravljanje kmetijstva, regionalni načrt za upravljanje akvakulture in regionalni načrt za upravljanje meteornih voda v mestih) ter predlog za spremembo prilog II in III k Protokolu o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti, da se vključi devet vrst hrustančnic: pet vrst iz Priloge II (seznam prizadetih ali ogroženih vrst) in štiri vrste iz Priloge III (seznam vrst, katerih izkoriščanje je urejeno).
(7)Primerno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa na zasedanju pogodbenic Barcelonske konvencije in njenih protokolov o sprejetju teh predlogov, saj bodo regionalni načrti za Unijo zavezujoči v skladu s členom 15, odstavek 3, Protokola o virih na kopnem, spremembe prilog II in III k Protokolu o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti pa bodo za Unijo zavezujoče v skladu s členom 29 Barcelonske konvencije.
(8)Ker so predvideni regionalni načrti v skladu z ambicijami in politikami Unije za zmanjšanje onesnaževanja zaradi kmetijstva, akvakulture in meteornih voda v mestih ter izboljšanje varstva obalnega in morskega okolja, se predlaga, da Unija podpre sprejetje predlaganih regionalnih načrtov.
(9)Ker so predvidene spremembe prilog II in III k Protokolu o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti skladne z ambicijami Unije v okviru zelenega dogovora, zlasti s strategijo EU za biotsko raznovrstnost, ter s pravom Unije o varstvu ribolovnih virov in morskih ekosistemov, se predlaga, da Unija podpre sprejetje predlaganih sprememb.
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP –
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na 23. zasedanju pogodbenic Barcelonske konvencije in njenih protokolov, je, da se v okviru člena 15 Protokola o virih na kopnem podprejo naslednji sklepi:
(a)sprejetje regionalnega načrta za upravljanje kmetijstva;
(b)sprejetje regionalnega načrta za upravljanje akvakulture;
(c)sprejetje regionalnega načrta za upravljanje meteornih voda v mestih.
Člen 2
Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na 23. zasedanju pogodbenic Barcelonske konvencije in njenih protokolov, je, da se podpre:
(a)vključitev naslednjih vrst hrustančnic v Prilogo II k Protokolu o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti:
–Aetomylaeus bovinus (Geoffroy St. Hilaire, 1817),
–Alopias superciliosus (Lowe, 1841),
–Bathytoshia lata (Garman, 1880),
–Dasyatis pastinaca (Linnaeus, 1758),
–Rhinoptera marginata (Geoffroy St. Hilaire, 1817); ter
(b)vključitev naslednjih vrst hrustančnic v Prilogo III k Protokolu o posebej zavarovanih območjih in biotski raznovrstnosti:
–Dasyatis marmorata (Steindachner, 1892),
–Hexanchus griseus (Bonnaterre, 1788),
–Pteroplatytrygon violacea (Bonaparte, 1832),
–Myliobatis aquila (Linnaeus, 1758).
Člen 3
Manjše spremembe teh stališč se lahko sprejmejo z usklajevanjem na kraju samem in pred sprejetjem sklepa na 23. zasedanju pogodbenic Barcelonske konvencije in njenih protokolov.
Člen 4
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju,