Komisija je v svojem sporočilu z naslovom „Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030“( 1 ) poudarila pomen regulativnega sistema, ki zagotavlja doseganje ciljev ob minimalnih stroških. Zato se je zavezala k novim prizadevanjem za racionalizacijo in poenostavitev zahtev glede poročanja, s končnim ciljem zmanjšati ta bremena za 25 %, ne da bi pri tem ogrozila s tem povezane cilje politike.

Zahteve glede poročanja imajo ključno vlogo pri zagotavljanju pravilnega izvrševanja in ustreznega spremljanja zakonodaje. Stroški zahtev se na splošno v veliki meri izravnajo z njihovimi koristmi, zlasti pri spremljanju in zagotavljanju skladnosti s ključnimi ukrepi politike. Vendar lahko zahteve glede poročanja nalagajo tudi nesorazmerna bremena deležnikom, zlasti MSP in mikropodjetjem, tudi glede na organizacijski in tehnološki razvoj, zaradi katerega je potrebno prilagoditi prvotne zahteve glede poročanja. Zaradi njihovega kopičenja lahko sčasoma pride do odvečnih, podvojenih ali zastarelih obveznosti, neučinkovite pogostosti in časovne razporeditve ali neustreznih metod zbiranja.

Nadaljnja racionalizacija obveznosti poročanja in zmanjšanje upravnih bremen sta prednostni nalogi. V zvezi s tem je namen tega predloga poenostaviti pobudo, vključeno v glavno ambicijo „gospodarstvo za ljudi“ na področju politike, ki ureja ekonomsko in monetarno unijo.

Predlog bo racionaliziral obveznosti poročanja z odpravo poročil, ki niso več potrebna.

Zahteve glede poročanja zadevajo javne organe. Ta predlog bi odpravil obveznost pristojnih organov držav članic, da Komisiji posredujejo statistične podatke o številu kaznivih dejanj ponarejanja in številu oseb, preganjanih in obsojenih zaradi kaznivih dejanj ponarejanja, kot je določeno v členu 11 Direktive 2014/62/EU 2 . Organi držav članic imajo težave z zbiranjem in posredovanjem zanesljivih podatkov, da bi izpolnili to določbo, vendar pa ne igrajo ključne vloge pri učinkovitem izvajanju tega pravnega akta.

Predlog je del prvega svežnja ukrepov za racionalizacijo zahtev glede poročanja. Gre za korak v procesu celovitega pregleda obstoječih zahtev glede poročanja, da se oceni, ali so še nadalje ustrezne in kako izboljšati njihovo učinkovitost.

Racionalizacija, dosežena s temi ukrepi, ne bo vplivala na uresničevanje ciljev na tem področju politike iz naslednjih razlogov:

glavni cilj Direktive 2014/62/EU je s kazenskim pravom zaščititi euro in druge valute pred ponarejanjem.

Direktiva določa minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na področju ponarejanja eura in drugih valut ter skupne določbe za okrepitev boja proti tem kaznivim dejanjem in izboljšanje njihovega preiskovanja ter zagotovitev boljšega sodelovanja na področju boja proti ponarejanju.

Glavni elementi Direktive vključujejo inkriminacijo „proizvodnje“ in „distribucije“ ponarejenih valut ter „pripravljalnih dejanj“, kot so izdelava zaščitnih elementov, določbe o kaznih ter načelo teritorialnosti in ekstrateritorialna pristojnost. Vključuje tudi določbo o uporabi nekaterih preiskovalnih orodij in določbo, ki zagotavlja, da lahko nacionalni analitski centri in nacionalni analitski centri za kovance analizirajo ponaredke eura med sodnimi postopki v teku. Učinkovit prenos teh elementov v nacionalne zakonodaje je bistven za doseganje ciljev Direktive.

Poleg tega Direktiva zahteva, da države članice Komisiji posredujejo ustrezne statistične podatke v zvezi s številom kaznivih dejanj ponarejanja bankovcev in kovancev ter številom kazensko preganjanih in kaznovanih oseb.

Ti podatki bi načeloma pomagali pridobiti celovitejšo sliko težave ponarejanja na ravni Unije in tako prispevali k oblikovanju učinkovitejšega odziva.

Vendar so izkušnje pokazale, da statistični podatki o kazenskih postopkih v zvezi s ponarejanjem eura, ki jih pripravijo države članice v skladu s to določbo, niso primerljivi in so pogosto razpršeni, nepopolni in netočni. Tako v praksi obveznost ne prispeva učinkovito k spremljanju in ocenjevanju, ali je Direktiva dosegla svoj cilj.

Neizpolnjevanje obveznosti sporočanja statističnih podatkov ni razlog, da se države članice oprostijo teh obveznosti. Nasprotno, spodbuditi bi moralo prizadevanja za izpolnjevanje obveznosti, vključno s preskušanjem različnih pristopov in/ali z zagotavljanjem skupnih standardov in oblik poročanja s strani Komisije kot osnove za obveznosti poročanja držav članic.

Vendar zlasti v zvezi s ponarejanjem eura že veljajo obveznosti poročanja o številu zaseženih ponarejenih kovancev in bankovcev. Nacionalni organi v državah EU morajo ponarejene bankovce in kovance poslati nacionalnim analitskim centrom v analizo in identifikacijo. Banke in druge kreditne institucije morajo iz obtoka umakniti vse eurobankovce in eurokovance, za katere sumijo, da so ponarejeni, in jih predati ustreznim nacionalnim organom.

Zato so obseg in trendi tega pojava kot takega dobro dokumentirani in znani pristojnim nacionalnim organom 3 . Za to posebno področje kriminala obveznost sporočanja statističnih podatkov o kazenskih postopkih zato ni bistvena za zagotavljanje doseganja in spremljanja ciljev Direktive.

Komisija v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (v nadaljnjem besedilu: REFIT) zagotavlja, da je njena zakonodaja, če ustreza svojemu namenu, usmerjena v potrebe deležnikov in čim bolj zmanjšuje bremena, hkrati pa dosega svoje cilje. Ta predlog je zato del programa REFIT, ki zmanjšuje zapletenost bremen poročanja, ki izhajajo iz pravnega okolja EU.

Čeprav so nekatere zahteve glede poročanja bistvene, morajo biti čim bolj učinkovite, pri čemer se je treba izogibati prekrivanju, odpraviti nepotrebna bremena ter v čim večji meri uporabljati digitalne in interoperabilne rešitve.

Sedanji predlog racionalizira zahteve glede poročanja, zaradi česar je doseganje ciljev zakonodaje učinkovitejše in manj obremenjujoče za javne organe.

Pravna podlaga tega predloga je člen 83(1) o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah, ki je skladen z Direktivo 2014/62/EU.

Zadevne zahteve glede poročanja so določene v pravu EU. Njihova racionalizacija se zato najbolje izvede na ravni EU, da se zagotovita pravna varnost in doslednost poročanja. To bo zagotovilo enake konkurenčne pogoje za javne uprave po vsej EU, ki bodo imele koristi od racionalizacije zahtev glede poročanja, ki izhajajo iz teh ukrepov.

Racionalizacija zahtev glede poročanja poenostavlja pravni okvir z uvedbo minimalnih sprememb obstoječih zahtev, ki ne vplivajo na vsebino širšega cilja politike. Predlog je zato omejen na spremembe, ki so potrebne za zagotovitev učinkovitega poročanja brez spreminjanja bistvenih elementov zadevne zakonodaje.

Potreba po tem predlogu je bila ugotovljena po postopku notranjega nadzora obstoječih obveznosti poročanja in na podlagi izkušenj iz izvajanja povezane zakonodaje. Ker gre le za korak v postopku stalnega ocenjevanja zahtev glede poročanja, ki izhajajo iz zakonodaje EU, se bo nadzor nad takšnimi bremeni in njihovim učinkom na zainteresirane strani nadaljeval.

Predlog zadeva omejene in ciljno usmerjene spremembe zakonodaje z namenom racionalizacije zahtev glede poročanja. Temelji na izkušnjah, pridobljenih pri izvajanju zakonodaje. Spremembe ne vplivajo bistveno na politiko, temveč zagotavljajo učinkovitejše in uspešnejše izvajanje. Zaradi ciljno usmerjene narave predloga in pomanjkanja ustreznih možnosti politike ocena učinka ni potrebna.

Gre za predlog programa REFIT, katerega cilj je poenostaviti zakonodajo in zmanjšati bremena za deležnike.

Z odpravo odvečne zahteve za statistično poročanje se bo zmanjšalo upravno breme za pristojne organe.

n. r.

n. r.

n. r.