EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 12.9.2023

COM(2023) 532 final

2023/0321(CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o poslovanju v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov (BEFIT)

{SWD(2023) 308 final} - {SWD(2023) 309 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Ta predlog spada na področje uporabe člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Namen pravil iz predloga je približati zakone in upravne predpise držav članic, saj neposredno vplivajo na vzpostavitev ali delovanje notranjega trga. Zato se sprejme po posebnem zakonodajnem postopku v skladu s tem členom in v obliki direktive. Unija si pristojnost na tem področju deli z državami članicami.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Te težave so skupne vsem državam članicam in jih ni mogoče učinkovito obravnavati z nacionalnimi ukrepi. Ker so predvsem posledica različnih davčnih sistemov, bi bili učinki različnih nacionalnih neusklajenih ukrepov nezadostni. Podobno je z boljšim sodelovanjem, ki je lahko koristno, vendar je bil ta pristop večinoma dvostranski in omejen, zlasti za skupine, ki delujejo v več kot dveh državah članicah.

V tem okviru je lahko učinkovita le pobuda na ravni Unije, ki zagotavlja skupen sveženj pravil. Zapletenost in njene posledice bi se znatno zmanjšale, če bi za skupine družb veljal enoten sveženj pravil o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb na ravni Unije. Neskladja je mogoče odpraviti namesto popraviti le, če se problem rešuje s skupnimi pravili.

Ukrepanje na ravni EU bi imelo jasno dodano vrednost. Na primer, združevanje davčnih osnov članic skupine v en sam sklop bi skupaj z enostavno metodo za dodeljevanje dobička znotraj skupine določilo metodo za bolj objektivno in cenejše določanje davčnih obveznosti skupin družb. Vendar države članice posamično ne morejo učinkovito uporabljati te metode, ker bi še naprej obstajali tveganje dvojne obdavčitve in spori, če metoda razporejanja dobička ni enotna za celotno skupino in če se dodeljiva davčna osnova skupine ne izračuna v skladu z enim samim svežnjem pravil.

Skupna materialna pravila se lahko upravljajo tudi s skupnim okvirom, ki bi imel dokončne prednosti za podjetja in davčne uprave v Uniji. Namesto predložitve v vsaki državi članici bi lahko točka „vse na enem mestu“ skupinam družb omogočila izpolnjevanje zahtev prek enega samega subjekta. Za davčne uprave, ki trenutno ločeno odmerjajo davčne obveznosti istih čezmejnih podjetij, vendar vsaka samo z lastnimi sredstvi, bi bilo mogoče ta sredstva bolj učinkovito in ciljno usmerjeno uporabljati skupaj. Poleg tega lahko čezmejna vprašanja zahtevajo dogovor med različnimi državami članicami in pogosto privedejo do dolgotrajnih sporov ali postopkov. Skupni upravni okvir bi tako podjetjem v Uniji tudi omogočil, da v zvezi z nekaterimi postavkami zgodaj pridobijo določeno stopnjo pravne gotovosti.

Ta pobuda je zato v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5(3) PDEU, saj ciljev ne morejo zadovoljivo doseči države članice same, skupni pristop za vse države članice pa bi imel največje možnosti za doseganje zastavljenih ciljev.

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z deležniki

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

Različica 1 – „celovit“ BEFIT:

V tej različici bi bila predlagana pravila, ki bi bila obvezna za vse davčne zavezance in bi vključevala najvišjo stopnjo usklajenosti in takojšnjo uporabo. Ta kombinacija možnosti bi zagotovila najširše možno področje uporabe in posledično najobsežnejšo poenostavitev za podjetja v Uniji in davčne organe držav članic, saj bi nadomestila sedanja nacionalna pravila o obdavčitvi skupin v Uniji.

Različica 2 – „delni“ BEFIT:

V tej različici bi bila predlagana pravila, ki so večinoma neobvezna, z najnižjo stopnjo usklajenosti in načrtovana za postopno uporabo. Ta kombinacija možnosti bi prinesla nekatere spremembe sedanjega stanja, vendar bi bilo njihovo področje uporabe ožje in manj celostno, uporaba pa postopna.

•Primernost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

Pravice do varstva podatkov, ki jih zajemata Listina in splošna uredba o varstvu podatkov, so zaščitene 21 . Davčne uprave lahko obdelujejo osebne podatke, npr. informacije o lastniških deležih v skupini BEFIT, vendar le za namene uporabe poglavja IV, za namene preučitve vsebine informativne davčne napovedi BEFIT in doseganja soglasja o njej ter za namene obdelave in ocene individualnih davčnih napovedi v skladu s poglavjem V. Osebni podatki se lahko posredujejo le med davčnimi upravami, ki so pristojne za določeno skupino BEFIT. Količina osebnih podatkov, ki se posredujejo, bo omejena na tisto, kar je potrebno za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti ali odkrivanje davčnih goljufij, davčnih utaj in izogibanja davkom v skladu z zahtevami iz splošne uredbe o varstvu podatkov. Osebni podatki se bodo hranili le toliko časa, kot bo potrebno za ta namen, v nobenem primeru pa ne dlje kot 10 let.

•Drugi učinki

Predlog podpira načelo „privzeto digitalno“ in prispeva k evropskemu načinu doseganja digitalne družbe in gospodarstva.

Zadevna cilja trajnostnega razvoja, ki sta delno obravnavana v predlogu, sta cilja številka 8 (dostojno delo in gospodarska rast) in 9 (industrija, inovacije in infrastruktura), kot sta predstavljena v Prilogi 3 k oceni učinka.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Poleg ocenjevanja se bosta uspešnost in učinkovitost pobude redno in stalno spremljali z uporabo naslednjih vnaprej določenih kazalnikov: stroški uvedbe in začetnega delovanja BEFIT; število skupin družb, vključenih v obvezno področje uporabe predloga, in število družb, ki so se prostovoljno odločile za sodelovanje; gibanje stroškov izpolnjevanja obveznosti in število sporov v zvezi z dvojno obdavčitvijo. To je podrobneje opisano v poročilu o oceni učinka, ki je priloženo temu predlogu.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlog določa sveženj skupnih pravil za določitev davčne osnove družb, ki so del skupine, ki pripravlja konsolidirane računovodske izkaze, in za katere v državi članici velja obdavčitev dohodkov pravnih oseb.

Glavni vidiki predlogov so:

Hibridno področje uporabe za obvezno in neobvezno uporabo

V skladu s splošnimi določbami poglavja I predlog opredeljuje hibridno področje uporabe pravil iz te direktive. Obvezno področje uporabe zajema iste skupine kot drugi steber (tj. skupine s skupnimi letnimi prihodki najmanj 750 milijonov EUR), vendar je omejeno na podsklop subjektov Unije, ki dosegajo prag 75-odstotnega lastništva (člena 5 in 6). Za skupine s sedežem v tretji državi bo moral njihov podsklop v Uniji dodatno zbrati vsaj 50 milijonov EUR skupnih letnih prihodkov v vsaj dveh od štirih davčnih let neposredno pred davčnim letom, v katerem je skupina začela uporabljati to direktivo, in to bo moralo predstavljati vsaj 5 % skupnih prihodkov skupine (člen 2(4)). Ta prag pomembnosti nadalje zagotavlja, da so zahteve predloga sorazmerne z njegovimi koristmi.

Odločitev za uskladitev obveznega področja uporabe z drugim stebrom je bila sprejeta ob zavedanju, da ti davčni zavezanci že izvajajo več pomembnih značilnosti v okviru direktive o drugem stebru, na primer v zvezi z izračunom obdavčljivega izida. Tako se vzpostavlja ravnovesje med doslednim doseganjem potrebnih sprememb na eni strani in ohranjanjem enostavnosti sistema na drugi.

Druge, manjše skupine se lahko prav tako odločijo za uporabo te možnosti, če pripravijo konsolidirane računovodske izkaze. To prostovoljno področje uporabe bi bilo lahko še posebej zanimivo za manjše skupine, ki poslujejo čezmejno, saj imajo manj virov za zagotavljanje skladnosti z več nacionalnimi sistemi obdavčitve dohodkov pravnih oseb.

Kadar skupina uporabi pravila te direktive ali se odloči za njihovo uporabo, se bo okvir uporabljal za celotno „skupino BEFIT“, tj. podsklop vseh družb, ki so davčne rezidentke Unije, in stalnih poslovnih enot skupine v Uniji, ki dosegajo 75-odstotni prag lastništva, imenovan „članice skupine BEFIT“. Področje uporabe je omejeno na te subjekte.

Predlog iz svojega področja uporabe ne izključuje nobenega sektorja. Značilnosti posameznih sektorjev se odražajo v ustreznih delih predloga. To velja zlasti za mednarodni prevoz in ekstraktivne dejavnosti. Za dohodke od ladijskega prevoza na primer pogosto veljajo posebni davčni režimi, ki so prilagojeni dejanskim razmeram v tem sektorju. Predlog to priznava in iz davčne osnove BEFIT izvzema dohodek od ladijskega prevoza, ki ga krije režim davka na tonažo.

Izračun predhodnega davčnega izida vsake članice skupine BEFIT z uporabo poenostavljene metode

Poglavje II vključuje pravila za določitev predhodnega davčnega izida vsake članice skupine BEFIT. To se izvede z uporabo prilagoditev iz oddelkov 2 in 3 ter pravil iz oddelka 4 o časovnih rokih in vprašanjih kvantifikacije pri čistem dohodku ali izgubi, kot sta navedena v finančnih računih.

Tako kot pri drugem stebru je izhodišče računovodski izid iz finančnih računov, ki ga je treba za skupino BEFIT določiti v skladu z enim samim računovodskim standardom. V ta namen je treba finančne račune vsake članice skupine BEFIT uskladiti z računovodskim standardom krovnega matičnega subjekta ali računovodskim standardom vložniškega subjekta, če ima skupina sedež zunaj Unije. Računovodski standard mora biti sprejet v zakonodaji Evropske unije, kar v bistvu pomeni, da so to bodisi nacionalna splošno sprejeta računovodska načela ene od držav članic bodisi mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP), kot so določeni v členu 7.

Zaradi poenostavitve so prilagoditve omejene na najmanjše potrebne, namesto da bi se vzpostavil podroben okvir za davek od dohodkov pravnih oseb. Zato BEFIT vključuje manj davčnih prilagoditev kot drugi steber, ki ima drugačen namen, in sicer izračun ustreznega kvalificiranega dohodka za raven dolgovanega davka.

Prilagoditve BEFIT so navedene v oddelku 2. Vključene, tj. ponovno dodane, če so bile odštete ali še niso knjižene v računovodskih izkazih, so naslednje postavke: finančna sredstva v posesti za trgovanje (člen 11), stroški izposojanja, ki se plačajo strankam zunaj skupine BEFIT in presegajo pravilo o omejitvi obresti iz direktive proti izogibanju davkom (člen 13), prilagoditve poštene vrednosti in kapitalski dobički, ki jih prejmejo zavarovalnice za življenjsko zavarovanje za pogodbe, vezane na indeks oziroma enoto premoženja (člen 14), globe, kazni in nezakonita plačila, kot so podkupnine (člen 16), ter davki od dohodkov pravnih oseb, ki so že bili plačani, ali povrhnji davki pri uporabi drugega stebra (člen 17).

Izključene, tj. odštete od čistega finančnega dohodka ali izgube, so naslednje postavke, če so bile v finančnih računih: dividende in kapitalski dobički ali izgube iz delnic ali lastniških deležev v primeru znatnega lastništva, razen če so v posesti za trgovanje ali pri zavarovalnici za življenjsko zavarovanje (členi 8–11 in člen 14), dobiček ali izgube stalnih poslovnih enot (člen 12), dohodek od ladijskega prevoza, za katerega velja nacionalni režim davka na tonažo (člen 15), odlog plačila davka za dobiček od nadomeščenih sredstev (člen 18), stroški pridobitve, gradnje in izboljšanja amortizirljivih sredstev, ker bodo ti stroški že del amortizacijske osnove, ter subvencije, ki so neposredno povezane s tem, saj subvencije ne bi smele biti niti v amortizaciji niti v davčni osnovi (člen 19), nerealizirani dobički ali izgube zaradi nihanj menjalnih tečajev pri osnovnih sredstvih (člen 20). Pravilo iz člena 21 izključuje tudi vse zneske, povezane s prilagoditvami po dodelitvi, navedene v členu 48 (pojasnjeno spodaj). Zato te postavke niso del predhodnega davčnega izida, kar preprečuje tveganje, da bi bile obračunane dvakrat.

Poleg tega oddelek 3 vsebuje skupni sklop pravil o davčni amortizaciji. To je pomembna prilagoditev za davčne namene, vendar predlog ostaja bližje finančnemu računovodenju kot nacionalnim pravilom o davčni amortizaciji. Opredmetena osnovna sredstva, katerih vrednost je nižja od 5 000 EUR, bodo takoj prikazana kot odhodki. Druga sredstva se vedno amortizirajo časovno enakomerno, tj. enakomerno razporejeno v času trajanja sredstva. Čas trajanja načeloma ustreza dobi koristnosti v finančnih računih. Vendar je za nepremičnine, vključno z industrijskimi zgradbami, čas trajanja praviloma določen na 28 let. Za neopredmetena osnovna sredstva to ustreza obdobju pravnega varstva, npr. pravic intelektualne lastnine, ali, če to ni tako, 5 letom. Dobro ime se prav tako amortizira, če je pridobljeno in skladno s tem navedeno v finančnih računih.

V oddelku 4 predlog obravnava vprašanja časovnih rokov in kvantifikacije, potrebnih za davčne namene, da se preprečijo zlorabe. Razlike med stroški zalog in nedokončane proizvodnje bi bilo treba na primer meriti dosledno z uporabo metode „prvi noter prvi ven“ ali metode ponderiranega povprečnega stroška (člen 29). Rezervacije so izključene, če niso zakonsko predpisane ali jih ni mogoče zanesljivo oceniti (člen 30). Slabe terjatve se lahko odbijejo le, če so izčrpani vsi razumni ukrepi za pridobitev plačila od dolžnika ali če je mogoče zanesljivo oceniti znesek, ki bo izgubljen, nikoli pa, če je dolžnik povezano podjetje (člen 31). Prihodki in stroški iz dolgoročnih pogodb se upoštevajo samo za leto, v katerem so bili vračunani ali so nastali (člen 32). Obravnavanje instrumentov za varovanje pred tveganjem mora upoštevati davčno obravnavo pred tveganjem varovane postavke (člen 33).

Nazadnje, predlog v oddelku 5 vključuje tudi pravila, ki so potrebna za subjekte, ki vstopijo v skupino BEFIT ali izstopijo iz nje. Na primer, izgube, ki so nastale pred vstopom nove članice v skupino BEFIT, se ne bi smele vključiti na račun davčne osnove drugih držav članic, v katerih ima skupina BEFIT članice. Te izgube bi bilo treba pobotati z dodeljenim deležem, torej po združevanju in dodelitvi (člen 38 v povezavi z 48, odstavek 1, točka (a)). Pravila obravnavajo tudi reorganizacije podjetij, da se na primer pojasni, da ima prednost direktiva o združitvah (člen 40). Vneseno je tudi pravilo o preprečevanju zlorab, ki zagotavlja, da se kapitalski dobički iz sredstev vključijo v predhodni davčni izid, kadar se sredstva brez davčnih posledic prenesejo znotraj skupine na članico skupine, ki se nato proda iz skupine. To bi bilo običajno upravičeno do oprostitve davka za odsvojitve delnic, vendar ne bi smelo biti dovoljeno, razen če je to mogoče upravičiti s komercialnega vidika (člen 41).

Združevanje predhodnih davčnih izidov v enotno davčno osnovo in dodelitev te združene davčne osnove upravičenim članicam skupine BEFIT 

Poglavje III vsebuje pravila o združevanju in dodelitvi davčne osnove. Prvič, predhodni davčni izidi vseh članic skupine BEFIT se združijo v en sam „skupek“ na ravni skupine Unije, ki bo „davčna osnova BEFIT“. To je opisano v členih 42–44 in ima več pomembnih prednosti:

·olajšava za pokrivanje čezmejnih izgub: skupinam bo omogočila pobotanje izgub prek meja. Danes je to le redko mogoče, kar lahko privede do čezmerne obdavčitve dobička skupine in odvrača podjetja od čezmejnega poslovanja na notranjem trgu, ter

·olajšanje izpolnjevanja obveznosti pri določanju transfernih cen: v prehodnem obdobju bo rezultat transakcij znotraj skupine BEFIT odločilen dejavnik pri tem, kako bo (združena) davčna osnova BEFIT dodeljena članicam skupine BEFIT. Glede na ta pomen oblikovanja cen transakcij znotraj skupine BEFIT za davčne namene bo zahteva po njihovi skladnosti z načelom običajnih tržnih pogojev ohranjena, hkrati pa bo članicam skupine BEFIT koristila večja davčna gotovost (območje udobja), če bodo zaradi njihovih transakcij znotraj skupine BEFIT njihovi odhodki ali prihodki ostali v okviru manj kot 10-odstotnega povečanja v primerjavi s povprečjem prejšnjih treh davčnih letih. Ta sistem omogoča določeno stopnjo gotovosti in utira pot morebitni odpravi potrebe po oblikovanju cen transakcij znotraj skupine BEFIT v skladu z načelom običajnih tržnih pogojev, če bi se dogovorili, da postane formula, ki temelji na dejavnikih, stalni način dodelitve davčne osnove BEFIT.

·Prav tako ne bo davčnih odtegljajev na transakcije, kot so plačila obresti in licenčnine znotraj skupine BEFIT, če je dejanska lastnica plačila članica skupine BEFIT. V skupini BEFIT načeloma ni potrebe po posamični obdavčitvi teh transakcij, saj bodo vključene v združeno davčno osnovo BEFIT, vendar je ključno tudi zagotoviti, da se taka plačila ne uporabljajo za preusmerjanje dobička iz skupine z nizkimi davki. Zato bodo pristojni nacionalni organi ohranili pravico, da preverijo, ali je njihov prejemnik dejanski lastnik.

Vendar sta pri združevanju dve izjemi. Dohodki in izgube iz ekstraktivnih dejavnosti so ločeni od davčne osnove BEFIT, ker so vedno dodeljeni v svojo jurisdikcijo izvora. Utemeljitev v skladu z dvostebrnim pristopom iz vključujočega okvira OECD/G20 je ta, da bi morala obdavčitev teh dejavnosti temeljiti na izvoru, tj. kraju ekstrakcije (člen 46). Prav tako se ne dodelijo prihodki in odhodki iz ladijskega prevoza, ki niso zajeti v režimu davka na tonažo, ali iz letalskega prevoza. V skladu s pristopom iz člena 8 vzorčne davčne konvencije OECD so take dejavnosti obdavčene le v državi, v kateri ima družba, ki upravlja ladje ali zrakoplove, sedež (člen 47).

Naslednje, združena davčna osnova bo dodeljena članicam vsake skupine BEFIT na podlagi prehodnega pravila o dodelitvi, po katerem se uporabi delež združene davčne osnove vsake članice skupine BEFIT, izračunan kot povprečje obdavčljivih izidov v prejšnjih treh davčnih letih. To bi lahko utrlo pot stalni metodi dodelitve, ki bi lahko temeljila na dodelitvi s formulo. Prednost predloga, ki določa prehodno rešitev, bo uporaba novejših podatkov in informacij iz poročanja po državah (CbCR), zbranih v prvih letih uporabe BEFIT, pri zasnovi stalne metode dodelitve. Predlog bo omogočil tudi temeljitejšo oceno učinka, ki naj bi ga imelo izvajanje dvostebrnega pristopa iz vključujočega okvira OECD/G20 na nacionalne davčne osnove in davčne osnove BEFIT.

Vključuje tudi sisteme davčne distribucije in v ta namen zagotavlja potrebno prilagoditev, ki bo njihovim družbam omogočila sodelovanje v skupini BEFIT. V tem primeru obdavčitev dohodkov pravnih oseb ne temelji na letni osnovi, temveč na distribuciji dobička. V skladu s tem bi se dodeljeni del združene davčne osnove vsako leto prenesel v naslednje leto sorazmerno z dohodkom, ki v zadevnem letu ni bil razdeljen (člen 49).

Nazadnje, ob dodelitvi bo imela vsaka članica skupine BEFIT svoj del. Za ta del bo morala v svoji odmeri davka uporabiti dodatne prilagoditve (člen 48(1)). Te večinoma vključujejo tehnične popravke, ki so potrebni za skladnost sistema. Več postavk, na primer, ne bi smelo biti vključenih v predhodni davčni izid, da bi se izognili njihovi delitvi med vse države članice, vendar bi jih bilo treba še vedno obračunati (npr. izgube pred BEFIT). Drugi zneski, kot so darila, donacije in rezervacije za pokojnine, so zelo odvisni od zahtev nacionalnega prava in so zato najprimernejši za vključitev v dodeljeni del.

Da bi zagotovili polno pristojnost držav članic za njihove politike glede davčnih stopenj, je pomembno, da bodo lahko države članice brez omejitev še naprej uporabljale vse odbitke, davčne spodbude ali povečanja davčne osnove za svoje dodeljene dele (člen 48(2)). Edina zahteva, ki jo bodo morale države članice pri tem spoštovati, so pravila iz direktive o drugem stebru za globalno minimalno dejansko stopnjo obdavčitve.

„Sistem semaforja“ za olajšanje izpolnjevanja obveznosti pri določanju transfernih cen s povezanimi podjetji zunaj skupine BEFIT

V zvezi s transakcijami s povezanimi podjetji zunaj skupine BEFIT, tj. subjekti skupine, ki niso v Uniji ali ne dosegajo praga 75-odstotnega lastništva, je namen poglavja IV olajšati izpolnjevanje obveznosti z zagotavljanjem orodja za oceno tveganja („sistem semaforja“) z referenčnimi vrednostmi.

Ta značilnost BEFIT se osredotoča na poenostavitev izpolnjevanja obveznosti pri določanju transfernih cen in ne posega v materialna pravila za ugotavljanje, ali je bila cena za določeno transakcijo določena po običajnih tržnih pogojih. Poleg tega je njeno stvarno področje uporabe omejeno na dejavnosti z nizkim tveganjem, ki običajno ne vključujejo široke diskrecijske pravice pri določanju njihovih cen, saj ne ustvarjajo visokega preostalega dobička. Tukaj gre za jasno razlikovanje od direktive o transfernih cenah, ki se nanaša na materialna pravila in ima širše področje uporabe, ki lahko zajema celoten niz tem v zvezi z določanjem transfernih cen, in ima ločeno funkcijo. Direktiva o transfernih cenah tako podpira smernice OECD za določanje transfernih cen in je odskočna deska za države članice, da se dogovorijo o skupnih pristopih k specifičnim temam na področju določanja transfernih cen, zlasti tistim, pri katerih se je upravna praksa v EU doslej razlikovala.

Sistem semaforja se bo uporabljal za dejavnosti z nizkim tveganjem, opredeljene v členu 50: (i) distribucijske dejavnosti distributerjev z nizkim tveganjem in (ii) proizvodne dejavnosti pogodbenih proizvajalcev. Da bi bil distributer ali proizvajalec upravičen, mora uporabljati zanesljivo, enostransko metodo, ki temelji na smernicah OECD za določanje transfernih cen, v vsakem primeru pa ne more biti upravičen, če ima pravice intelektualne lastnine ali nekatera tveganja, povezana s proizvodi. Razlog za to je, da neopredmetena sredstva in tveganja pogosto nimajo primerljivih transakcij.

Za te dejavnosti je v predlogu predlagana uporaba „javnih referenčnih meril“, ki bodo indikatorji dobička, določeni na ravni Unije s pomočjo strokovne skupine (člen 53). Z operativnega vidika bodo transakcije distributerja ali pogodbenega proizvajalca z nizkim tveganjem ocenjene kot „visoko tvegane“, če je donosnost nizka v primerjavi s povprečnimi razponi te referenčne vrednosti, in obratno. Tako lahko transakcije spadajo v tri območja tveganja (nizko/srednje/visoko). Od davčnih uprav držav članic se pričakuje, da bodo svoja prizadevanja osredotočile na območja z visokim tveganjem (člen 51). V skladu z opisanim se ta sistem imenuje „sistem semaforja“.

Orodje kot tako bo državam članicam omogočilo učinkovitejšo uporabo njihovih virov in podjetjem zagotovilo višjo raven predvidljivosti glede sprejemljivosti njihovih transfernih cen pod pogojem, da upoštevajo vnaprej določene marže.

Upravljanje sistema: „vse na enem mestu“ in „ekipa za BEFIT“

Upravljanje sistema je opisano v poglavju V. Skupna materialna pravila zahtevajo tudi skupni upravni okvir. To bo omogočilo dodatno poenostavitev sedanjih sistemov in bi moralo postopno sprostiti vire za uprave in podjetja.

Točka „vse na enem mestu“ bo podjetjem omogočila, da svoje obveznosti glede vložitve izpolnijo pri enem samem organu v Uniji, kadar je to izvedljivo. „Vložniški subjekt“, ki je načeloma krovni matični subjekt, bo vložil eno informativno davčno napoved za celotno skupino BEFIT (v nadaljnjem besedilu: informativna davčna napoved BEFIT) samo pri svoji davčni upravi (v nadaljnjem besedilu: organ za vložitev), ta pa jo bo delila z drugimi državami članicami, v katerih posluje skupina (člen 57). Vsaka članica skupine BEFIT bo v svoji lokalni davčni upravi vložila tudi individualno davčno napoved, da bo pri svojem dodeljenem deležu uporabila nacionalno določene prilagoditve (člen 62). To bo skupaj z informativno davčno napovedjo BEFIT vsaki davčni upravi omogočilo, da čim učinkoviteje oceni davčne obveznosti svojih članic skupine BEFIT (člen 64).

Za vsako skupino BEFIT bo vzpostavljena tudi t. i. ekipa za BEFIT, v kateri bodo predstavniki vsake relevantne davčne uprave iz držav članic, v katerih posluje skupina (člen 60). Namesto da bi vsaka država članica ločeno namenila človeške vire za oceno davčnih obveznosti iste čezmejne skupine, bodo člani vsake ekipe za BEFIT izmenjevali informacije, usklajevali, zagotavljali določeno stopnjo zgodnje gotovosti o posameznih temah in reševali težave prek spletnega orodja za sodelovanje (člen 61).

Revizije bodo ostale na ravni držav članic, države članice pa bodo lahko zahtevale skupne revizije in druga stran jih bo morala sprejeti. Glede na izid revizije bo ekipa za BEFIT tudi olajšala popravke (člen 65).

Predlog zagotavlja tudi, da se lahko pritožbe zoper vsebino informativne davčne napovedi BEFIT vložijo pri upravnem organu v državi članici „organa za vložitev“. Prav tako je mogoče pritožbe zoper posamezne odločbe o odmeri davka vložiti pri upravnem organu države članice, v kateri je članica skupine BEFIT davčna rezidentka. Kadar taka pritožba vpliva na davčno osnovo BEFIT, se lahko po vsej skupini izvedejo potrebne spremembe z usklajenim postopkom, ki ga vzpostavijo „ekipe za BEFIT“ (členi 66–70).

2023/0321 (CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o poslovanju v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov (BEFIT)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 115 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta 22 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 23 ,

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V Uniji trenutno ni skupnega pristopa k izračunu davčne osnove za podjetja. Zato morajo podjetja Unije v vsaki državi članici, v kateri poslujejo, upoštevati drugačen sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb.

(2)27 različnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb v Uniji povzroča zapletenost izpolnjevanja davčnih obveznosti in nepošteno konkurenco za podjetja. To je postalo še bolj očitno, saj sta globalizacija in digitalizacija gospodarstva bistveno spremenili zaznavanje kopenskih meja in poslovne modele. Ker so se vlade poskušale prilagoditi tej novi stvarnosti, je razdrobljen odziv držav članic povzročil nadaljnja izkrivljanja na notranjem trgu. Različni pravni okviri neizogibno povzročajo tudi različne prakse davčnih uprav v državah članicah. To pogosto vključuje dolge postopke, za katere sta značilni nepredvidljivost in nedoslednost, skupaj z visokimi stroški izpolnjevanja obveznosti.

(3)Čeprav so sistemi obdavčitve dohodkov pravnih oseb zasnovani različno, so njihove temeljne značilnosti podobne, saj določajo pravila za doseganje istega cilja, tj. določitve davčne osnove za podjetja. V tem smislu bi bilo za podjetja, ki delujejo na notranjem trgu, pomembno, da države članice uvedejo skupni pravni okvir za uskladitev temeljnih značilnosti sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb, da se poenostavijo davčna pravila in zagotovi poštena konkurenca.

(4)9. junija 2023 se je 139 jurisdikcij, ki so članice vključujočega okvira OECD/G20, pridružilo izjavi iz oktobra 2021 o „dvostebrni rešitvi za obravnavo davčnih izzivov, ki jih prinaša digitalizacija gospodarstva“ 24 . Z navedeno izjavo so se države članice dogovorile (i) o pregledu, s katerim se izračuna potencialna minimalna davčna obveznost velikih mednarodnih skupin na podlagi finančnega računovodenja kot del drugega stebra, in (ii) da se obdavčljivi dobiček delno prerazporedi na podlagi dodelitve s formulo kot del stebra 1. Zasnova skupnega okvira za obravnavanje davčnih izzivov, ki jih prinašata digitalizacija in globalizacija, bi se morala zgledovati po dosežkih tega procesa. Ker so države članice z Direktivo Sveta (EU) 2022/2523 25 soglasno sprejele izvajanje drugega stebra, bi moral skupni okvir za obdavčitev dohodkov pravnih oseb v Uniji temeljiti na konceptih, kot sta področje uporabe in izračun davčne osnove, s katerimi so podjetja in države članice že seznanjeni.

(5)Poslovno okolje na notranjem trgu bi moralo postati privlačnejše, da bi spodbudili rast in naložbe v Uniji. Zato bi morala biti uvedba skupnega okvira pravil o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb prednostna naloga, da bodo podjetja lažje upoštevala ta pravila pri čezmejnem poslovanju, pa tudi da se podjetja, ki si želijo širitve v tujino, spodbudi, da to tudi storijo. Enoten sklop pravil o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb za mednarodno dejavnost bi moral prinesti večjo davčno gotovost in manj davčnih sporov, saj bi zmanjšal izkrivljanja in število primerov dvojne in čezmerne obdavčitve Ker je poleg tega vzdržnost prihodkov od davkov ključna za proračune držav članic, vključno z naložbami v infrastrukturo, raziskave in razvoj ter zagotavljanjem javnih storitev, bi bilo poleg tega ključnega pomena zagotoviti, da se bodo obdavčljivi dohodki družb v prihodnosti dodeljevali v skladu z orodjem, ki temelji na trdnih parametrih, ki jih ni mogoče zlorabiti.

(6)Dejansko je ključnega pomena, da se vzpostavi sistem, ki dosega določeno stopnjo enotnosti po vsej Uniji, vsaj pri tistih davčnih zavezancih, ki jim je predvsem namenjen. V skladu s tem in ob upoštevanju prizadevanj davčnih uprav in podjetij za uvedbo okvira globalne minimalne ravni obdavčitve bi bilo pomembno izkoristiti ta dosežek in oblikovati pravila, ki bodo kar najbolj podobna vzorčnim pravilom OECD/G20 in Direktivi (EU) 2022/2523. Na podlagi tega bi moral biti skupni okvir pravil obvezen za skupine z davčno prisotnostjo v Uniji, če njihovi skupni letni prihodki na podlagi njihovih konsolidiranih računovodskih izkazov presegajo 750 000 000 EUR. Tako bi bilo področje uporabe usmerjeno na podjetja, za katera je najbolj verjetno, da opravljajo čezmejne dejavnosti in bi jim zato lahko koristila poenostavitev, ki bi jo nudil skupni pravni okvir. Prag bi zagotovil tudi uskladitev z Direktivo (EU) 2022/2523 za dosleden pristop v Uniji.

(7)Čeprav bi bil prag določen na podlagi skupnih prihodkov skupine na svetovni ravni, bi bilo treba področje uporabe določb omejiti na člane skupine, ki poslujejo na notranjem trgu, saj se pravo Unije uporablja samo znotraj Unije in ne zavezuje držav nečlanic. Zato bi bilo treba zajeti le podsklop take skupine v Uniji. To bi vključevalo družbe, ki so rezidentke države članice za davčne namene, in njihove stalne poslovne enote, ki delujejo v državi članici, ter stalne poslovne enote družb iz iste skupine iz tretjih držav, ki poslujejo v Uniji. Kljub temu, da je pojem stalne poslovne enote obravnavan v dvostranskih davčnih sporazumih in nacionalnem pravu, in čeprav opredelitev vsebuje nekatera skupna načela, po vsem svetu še vedno obstajajo določene razlike. Zato bi bilo pragmatično, če bi se oprli na obstoječe sporazume o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in nacionalne predpise držav članic, namesto da bi poskušali doseči popolno uskladitev prek sekundarnega prava Unije.

(8)Za zagotovitev sorazmernosti in dobrega delovanja skupnega okvira bi bilo treba članice skupine, vključno z družbami s sedežem v državi članici, njihovimi stalnimi poslovnimi enotami in stalnimi poslovnimi enotami v Uniji, ki so članice skupine s sedežem zunaj Unije z omejeno dejavnostjo na notranjem trgu, izključiti s področja uporabe z uporabo praga pomembnosti.

(9)Cilj poenostavitve sedanjih pravil poudarja predvideno pobudo. Zato bi bilo treba pravila o izračunu davčne osnove oblikovati z uporabo omejenega niza davčnih prilagoditev v računovodskih izkazih vsake članice skupine. Te omejene prilagoditve bi predstavljale običajne prilagoditve, ki so potrebne za pretvorbo računovodskih izkazov v davčno osnovo. Glede na potrebo po uskladitvi z Direktivo (EU) 2022/2523 bi bilo treba prilagoditve uskladiti s tem okvirom, kar bi moralo državam članicam in podjetjem, ki so že seznanjena s splošnimi načeli, prav tako olajšati izvajanje.

(10)Glede na to, da se bodo zaradi poenostavitve kot izhodišče za izračun davčne osnove vsake članice skupine uporabljali finančni računi, je treba davčna pravila oblikovati tako, da bodo čim bližje finančnemu računovodenju. Kjer je to mogoče, se finančnoračunovodska obravnava sredstva ali obveznosti ne bi spremenila za namene obdavčitve in zato prilagoditve ne bi bile potrebne. V skladu s tem je prav tako treba druge elemente davčne osnove za davčne namene v skladu z logiko obdavčitve obravnavati drugače, kot so razvrščeni v finančnem računovodenju.

(11)Zato je bistveno obravnavati specifične sektorje dejavnosti, zlasti mednarodni ladijski promet, ki zahtevajo določene sektorske prilagoditve. Za članice skupine v tem sektorju bi bilo treba prilagoditi finančne račune, da se izključi znesek (dobička ali izgube), zajet v režimu davka na tonažo. Posebni davčni režimi za mednarodni ladijski promet, pogosto imenovani „režimi davka na tonažo“, bi običajno omogočali obdavčitev na podlagi tonaže (tj. nosilne zmogljivosti) ladij, ki jih upravlja članica skupine, in ne na podlagi dejanskih dobičkov ali izgub, ki jih ima članica skupine z dejavnostmi, upravičenimi do davka na tonažo. Izključitev takega zneska bi torej temeljila na različnih priznanih pristopih za izračun davčne osnove in bi zagotovila ustrezno skladnost z različnimi cilji politike notranjega trga.

(12)Da bi dosegli ključni cilj vzpostavitve poenostavljenega okvira za obdavčitev dohodkov pravnih oseb, bi bilo treba predhodne davčne izide vseh članic skupine združiti v eno skupno davčno osnovo, nato pa to osnovo dodeliti med upravičene članice skupine. Davčne prilagoditve v računovodskih izkazih bi zagotovile predhodne davčne izide za vsako članico skupine. Ti izidi bi se nato združili, kar bi omogočilo olajšavo za čezmejne izgube med članicami skupine BEFIT, nato pa bi se združena davčna osnova dodelila med članice skupine na podlagi prehodnega pravila o dodelitvi; to bi nato utrlo pot stalnemu mehanizmu. Ta stalni mehanizem bi lahko temeljil na dodelitvi s formulo, zato bi bila potreba po skladnosti transakcij znotraj skupine BEFIT z načelom običajnih tržnih pogojev odveč. Prednosti tega bi bile uporaba novejših podatkov o poročanju po državah in informacij, zbranih v prehodnem obdobju. To bo omogočilo tudi temeljitejšo oceno učinka, ki naj bi ga imelo izvajanje dvostebrnega pristopa na nacionalne davčne osnove in davčne osnove skupin BEFIT. Na ta način bi bilo še vedno mogoče uresničiti ključni cilj davčne nevtralnosti na notranjem trgu, kar bi zmanjšalo število primerov dvojne in čezmerne obdavčitve ter povečalo davčno gotovost, s ciljem, da se zmanjša število davčnih sporov.

(13)Združevanje davčnih izidov članic skupine ne bi bilo primeren ukrep za določene sektorje, kot so ekstraktivne dejavnosti ter mednarodni ladijski promet, prevoz po celinskih plovnih poteh in zračni promet. Zato bi bilo pomembno izključiti te sektorje iz združevanja, saj njihove značilnosti ne ustrezajo takemu okviru. Vsak znesek dobička ali izgube družb, ki poslujejo na področju mednarodnega prometa, ki ni zajet v režimu davka na tonažo (in je zato izključen iz predhodnih davčnih izidov), bi moral biti izključen iz združevanja, izračunal pa bi se z uporabo skupnih pravil o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb.

(14)Za zagotovitev prostora za rast in naložbe bi lahko države članice na področjih, ki niso zajeta v skupnem okviru, posamično uporabile tudi dodatne prilagoditve po dodelitvi (npr. davčna obravnava pokojninskih prispevkov). Države članice bi lahko tudi same dodatno prilagodile svoj dodeljeni delež brez zgornje meje, da se zagotovi, da lahko države članice sprejemajo svoje nacionalne odločitve na tem področju politike. Najpomembneje je, da bi Direktiva (EU) 2022/2523 dejansko določila zgornjo mejo, ki bi v resnici zagotovila, da dejanska davčna stopnja znaša vsaj 15 %.

(15)Nekatere države članice uporabljajo sisteme obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki temeljijo na načelih, ki se razlikujejo od najbolj običajnega pristopa, kot so sistemi davčne distribucije. Zato je izjemno pomembno, da se izvedejo potrebne prilagoditve, da se zagotovi izvedljiva interakcija s temi sistemi. Rešitev bi bilo mogoče poiskati pri nekaterih prilagoditvah po dodelitvi. To bi pomenilo, da je treba del, ki bi bil dodeljen članici skupine v okviru sistema davčne distribucije, spremeniti sorazmerno z distribucijami, izvršenimi v davčnem letu. Bistvo sistema davčne distribucije bi bilo v celoti ohranjeno, saj distribucija pomeni časovno točko za obdavčitev dodeljenega dela in v skladu s tem za določitev, kolikšen del tega bi bilo treba obdavčiti. V zvezi s tem bi bilo treba predvideti uporabo mehanizma prenosa v prihodnost, da se zagotovi, da bo dodeljeni del, ki ni obdavčen v tekočem letu, obdavčljiv v naslednjih letih.

(16)Ker so razmerja znotraj skupine le del poslovne dejavnosti skupine družb, so še en bistven vidik, ki ga je treba obravnavati, transakcije med članicami skupine in povezanimi podjetji zunaj skupine. Za obravnavo tega zunanjega vidika in glede na to, da se je v zadnjem času znatno povečalo število sporov v zvezi z določanjem transfernih cen, zlasti glede določanja cen za rutinske dejavnosti, bi bilo zelo koristno zagotoviti poenostavljen pristop k izpolnjevanju obveznosti pri določanju transfernih cen, kar bi znižalo stroške izpolnjevanja obveznosti za podjetja in izboljšalo učinkovitost davčnih uprav pri uporabi človeškega kapitala. V ta namen bi bilo pomembno uvesti skupni okvir za oceno tveganja za določanje transfernih cen na podlagi splošno sprejete primerjalne analize. Ta ocena bi preučila marže dobička pred obrestmi in davki za subjekte, ki delujejo neodvisno na notranjem trgu. Tako dobljeni indikatorji dobička bi morali biti nato objavljeni, da bi se uporabili kot orodje za samooceno tveganja in da bi lahko skupine, ki poslujejo na notranjem trgu, vnaprej vedele, kakšne donose v skladu z načelom običajnih tržnih pogojev naj bi dosegle pri transakcijah s povezanimi podjetji. Vsako transakcijo, ki spada na področje uporabe sistema, bi bilo treba oceniti kot transakcijo z nizkim, srednjim ali visokim tveganjem, odvisno od njene primerjave z indikatorji dobička, ki bodo določeni z izvedbenim aktom in objavljeni na spletišču Komisije.

(17)Skupni okvir za obdavčitev dohodkov pravnih oseb bi nujno vključeval sistem upravljanja, ki bi moral v idealnem primeru zagotavljati določeno stopnjo davčne gotovosti in poenostavitve. Za spodbujanje enotnosti bi moral sistem upravljanja izhajati iz pomena delovanja centralizirane referenčne točke za obravnavo številnih skupnih vprašanj, kot je informativna davčna napoved za celotno skupino, ter zagotavljanje ustrezne stopnje usklajevanja in sodelovanja med nacionalnimi davčnimi upravami. Hkrati bi moral sistem upravljanja v celoti spoštovati nacionalno davčno suverenost, saj bi morali lokalne davčne napovedi, revizije in reševanje sporov ostati predvsem na ravni držav članic.

(18)Za zagotovitev pravilnega izvajanja in izvrševanja pravil skupnega okvira bi morale države članice določiti pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih v skladu s to direktivo. Take kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračalne.

(19)Za optimizacijo koristi skupnega pravnega okvira za izračun osnove za davek od dohodkov pravnih oseb na notranjem trgu bi morala biti uporaba pravil prostovoljna za skupine, vključno s skupinami MSP, ki ustvarijo skupne letne prihodke v višini manj kot 750 000 000 EUR, če pripravljajo konsolidirane računovodske izkaze in imajo davčno prisotnost v Uniji. Če ostane uporaba pravil odprta za manjše skupine, bi lahko poenostavitev, ki jo nudi skupni okvir, izkoristilo več skupin s čezmejnimi strukturami in dejavnostmi.

(20)Za dopolnitev ali spremembo, odvisno od primera, določenih nebistvenih delov te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije po potrebi sprejme akte v zvezi s (i) spreminjanjem prilog I in II, in (ii) dopolnjevanjem z določitvijo dodatnih pravil za zavarovalnice, zlasti v zvezi z novim mednarodnim standardom računovodskega poročanja (MSRP) 17 Zavarovalne pogodbe. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 26 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(21)Na Komisijo bi bilo treba prenesti izvedbena pravila za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje in delovanje t. i. ekip za BEFIT, vzpostavljenih s to direktivo, ki združujejo predstavnike iz vsake relevantne davčne uprave iz držav članic, v katerih posluje skupina, ter za določitev profitnih marž za določene rutinske transakcije med članicami skupine BEFIT in njihovimi povezanimi podjetji zunaj skupine BEFIT. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 27 .

(22)Vsaka obdelava osebnih podatkov v okviru te direktive bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 28 . Države članice lahko osebne podatke na podlagi te direktive obdelujejo izključno za namene uporabe poglavja IV ter za namene preučitve vsebine informativne davčne napovedi BEFIT in dosego soglasja o njej ter za obdelavo in oceno individualnih davčnih napovedi v skladu s poglavjem V.

(23)Desetletno obdobje hrambe je upravičeno, da se državam članicam omogoči upoštevanje večine pravil o zastaralnih rokih.

(24)Informacije o davčnih določbah iz te direktive bi morale biti dostopne prek enotnega digitalnega vstopnega mesta v skladu z Uredbo (EU) 2018/1724 29 , da bi lahko podjetja neposredno uživala koristi notranjega trga brez nepotrebnega dodatnega upravnega bremena. Enotno digitalno vstopno mesto zagotavlja vse na enem mestu za čezmejne uporabnike za spletno zagotavljanje informacij, postopkov in storitev pomoči, pomembnih za delovanje notranjega trga.

(25)Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te direktive, temveč ga je zaradi obstoječih izzivov, ki jih povzroča vzajemno delovanje 27 različnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb, lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(26)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je neuradno mnenje podal 18. avgusta 2023 –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1
Predmet urejanja

1.Ta direktiva določa skupni okvir za obdavčitev dohodkov pravnih oseb v Uniji za določene skupine.

2.Za namene odstavka 1 ta direktiva določa pravila:

(a)o opredelitvi skupine za namene te direktive (v nadaljnjem besedilu: skupina BEFIT);

(b)za izračun združene davčne osnove (v nadaljnjem besedilu: davčna osnova BEFIT) za družbe in stalne poslovne enote skupine BEFIT (v nadaljnjem besedilu: članica skupine BEFIT);

(c)za dodelitev davčne osnove BEFIT med upravičene članice skupine BEFIT;

(d)za poenostavitev ocen tveganja pri določanju transfernih cen za transakcije s povezanimi podjetji zunaj skupine;

(e)za upravljanje skupnega pravnega okvira.

3.Za družbo ali stalno poslovno enoto, za katero se uporablja ta direktiva, preneha veljati nacionalna zakonodaja o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb v vseh državah članicah, v katerih je ustanovljena, v zvezi z vsemi zadevami, ki jih ureja ta direktiva, razen če je v tej direktivi določeno drugače.

Člen 2
Področje uporabe

1.Ta direktiva se uporablja za družbe, ki so rezidentke za davčne namene v državi članici, vključno z njihovimi stalnimi poslovnimi enotami v drugih državah članicah, in za stalne poslovne enote subjektov, ki so za davčne namene rezidenti tretje države (v nadaljnjem besedilu: subjekti iz tretjih držav), v državah članicah, ki izpolnjujejo naslednja merila:

(a)pripadajo domači skupini ali mednarodni skupini podjetij, ki pripravlja konsolidirane računovodske izkaze in je imela v vsaj dveh od zadnjih štirih davčnih let skupne letne prihodke v višini 750 000 000 EUR ali več;

(b)za družbe poleg tega veljajo naslednja merila:

(i)imajo eno od oblik iz Priloge I;

(ii)zavezane so plačilu enega od davkov od dohodkov pravnih oseb iz Priloge II ali naknadno uvedenega podobnega davka;

(iii)so krovni matični subjekt ali njihova sredstva, obveznosti, prihodke, odhodke in denarne tokove konsolidira krovni matični subjekt po posameznih postavkah;

(c)za stalne poslovne enote poleg tega veljajo naslednja merila:

(i)zavezane so plačilu enega od davkov od dohodkov pravnih oseb iz Priloge II ali naknadno uvedenega podobnega davka;

(ii)so stalne poslovne enote krovnega matičnega subjekta ali subjekta, katerega sredstva, obveznosti, prihodke, odhodke in denarne tokove konsolidira krovni matični subjekt po posameznih postavkah.

2.Z odstopanjem od odstavka 1 se ta direktiva ne uporablja za družbe ali stalne poslovne enote s krovnim matičnim subjektom zunaj Unije, kadar skupni prihodki skupine v Uniji ne presegajo 5 % skupnih prihodkov skupine na podlagi njenih konsolidiranih računovodskih izkazov ali zneska 50 milijonov EUR v vsaj dveh od zadnjih štirih davčnih let. To ne posega v pravico do prostovoljne vključitve iz odstavka 7.

3.Kadar se dve ali več skupin združijo v eno skupino, se šteje, da je prag 750 000 000 EUR iz odstavka 1 za katero koli davčno leto pred združitvijo dosežen, če vsota skupnih prihodkov skupin, ki se združujejo, za to davčno leto, kot so vključeni v vsakega od njihovih konsolidiranih računovodskih izkazov, znaša 750 000 000 EUR ali več. Za družbe in stalne poslovne enote, ki so članice te novoustanovljene skupine, začne ta direktiva veljati, če je bil ta prag dosežen v vsaj dveh od zadnjih štirih davčnih let.

4.Če družbo, ki ni članica skupine (v nadaljnjem besedilu: ciljni subjekt), prevzame druga družba ali skupina (v nadaljnjem besedilu: prevzemni subjekt) ter bodisi ciljni bodisi prevzemni subjekt v katerem koli od zadnjih štirih zaporednih poslovnih let neposredno pred davčnim letom prevzema ni konsolidiral računovodskih izkazov, se šteje, da je prag skupnih letnih prihodkov v višini 750 000 000 EUR iz odstavka 1 za to leto dosežen, če vsota prihodkov v računovodskih izkazih ali konsolidiranih računovodskih izkazih ciljnega in prevzemnega subjekta za to davčno leto znaša 750 000 000 EUR ali več. Za prevzemni subjekt se začne uporabljati ta direktiva, če je bil ta prag dosežen v vsaj dveh od štirih davčnih let neposredno pred davčnim letom, v katerem se je začela ta direktiva uporabljati za prevzemni subjekt.

5.Če pride do razdružitve skupine v dve ali več skupin (v nadaljnjem besedilu: razdružene skupine), se šteje, da je prag 750 000 000 EUR iz odstavka 1 za vsako od razdruženih skupin dosežen, če:

(a)ima vsaka od razdruženih skupin v prvem davčnem letu, ki se konča po razdružitvi, skupne letne prihodke v višini 750 000 000 EUR ali več;

(b)ima vsaka od razdruženih skupin v drugem do četrtem davčnem letu, ki se končajo po razdružitvi, v vsaj dveh od teh davčnih let skupne letne prihodke v višini 750 000 000 EUR ali več.

6.Če je eno ali več od štirih davčnih let iz tega člena daljše ali krajše od 12 mesecev, se navedeni pragi prihodkov za vsako od teh davčnih let sorazmerno prilagodijo.

7.Države članice zagotovijo, da se lahko družbe, ki so v državi članici rezidentke za davčne namene in izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1, točka (b), vključno z njihovimi stalnimi poslovnimi enotami v drugih državah članicah, ter stalne poslovne enote subjektov iz tretjih držav, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1, točka (c), v državah članicah, odločijo, da se ta direktiva uporablja zanje, če pripadajo mednarodni skupini podjetij ali domači skupini, ki pripravlja konsolidirane računovodske izkaze, vendar ne izpolnjuje pogojev iz odstavka 1, točka (a), glede praga 750 000 000 EUR.

8.Komisija je v skladu s členom 74 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi spremeni prilogi I in II tako, da upoštevata spremembe zakonodaje držav članic o oblikah družb in davkih od dohodkov pravnih oseb.

Člen 3
Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„skupina“ pomeni:

(a)zbirko subjektov, ki so povezani prek lastništva ali nadzora, kot je opredeljeno v sprejemljivem standardu finančnega računovodenja, v skladu s katerim krovni matični subjekt pripravi konsolidirane računovodske izkaze, vključno s katerim koli subjektom, ki je bil morda izključen iz konsolidiranih računovodskih izkazov krovnega matičnega subjekta izključno zaradi svoje majhnosti, majhnega pomena ali na podlagi dejstva, da je naprodaj, ali

(b)subjekt, ki v svoje računovodske izkaze vključuje čisti dohodek ali izgubo ene ali več stalnih poslovnih enot (v nadaljnjem besedilu: sedež), če ni del druge skupine, kot je opredeljena v točki (a);

(2)„domača skupina“ pomeni katero koli skupino, katere vsi subjekti se nahajajo v isti državi članici;

(3)„mednarodna skupina podjetij“ pomeni katero koli mednarodno skupino, ki vključuje vsaj en subjekt ali stalno poslovno enoto, ki se ne nahaja v jurisdikciji krovnega matičnega subjekta;

(4)„davčno leto“ pomeni obračunsko obdobje, za katero krovni matični subjekt pripravi svoje konsolidirane računovodske izkaze;

(5)„konsolidirani računovodski izkazi“ pomenijo računovodske izkaze, v katerih so sredstva, obveznosti, prihodki, odhodki in denarni tokovi subjekta in njegovih odvisnih družb, ki jih obvladuje subjekt, predstavljeni kot sredstva, obveznosti, prihodki, odhodki in denarni tokovi ene same gospodarske enote;

(6)„subjekt“ pomeni katero koli obliko pravne ureditve, ki pripravlja ločene finančne račune, ali katero koli pravno osebo;

(7)„krovni matični subjekt“ pomeni:

(a)subjekt, ki ima neposredno ali posredno v lasti obvladujoči delež v katerem koli drugem subjektu in ki ni neposredno ali posredno v lasti drugega subjekta, ki bi imel v njem obvladujoči delež, ali

(b)sedež skupine, kot je opredeljen v točki (1)(b);

(8)„lastniški delež“ pomeni vsak kapitalski delež s pravico do dobička, kapitala ali rezerv subjekta ali stalne poslovne enote;

(9)„obvladujoči delež“ pomeni lastniški delež v subjektu, pri katerem mora imetnik deleža konsolidirati sredstva, obveznosti, prihodke, odhodke in denarne tokove subjekta po posameznih postavkah;

(10)„vložniški subjekt“ pomeni eno od naslednjega:

(a)krovni matični subjekt v državi članici ali,

(b)če krovni matični subjekt ni v državi članici, subjekt v državi članici, ki ga je skupina BEFIT imenovala za izpolnjevanje obveznosti v zvezi z informativno davčno napovedjo skupine BEFIT iz člena 57 v imenu skupine BEFIT;

(11)„sprejemljivi računovodski standard v Uniji“ pomeni mednarodne standarde računovodskega poročanja, ki jih je Unija sprejela v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta 30 , in splošno sprejeta računovodska načela držav članic;

(12)„finančnoračunovodski čisti dohodek ali izguba“ pomeni čisti dobiček ali izgubo, ugotovljen za članico skupine BEFIT v skladu z enotnim skupnim sprejemljivim računovodskim standardom v Uniji pred morebitnimi konsolidacijskimi prilagoditvami za odpravo transakcij znotraj skupine BEFIT v skladu s členom 7;

(13)„zavarovalnica“ pomeni zavarovalnico, kot je opredeljena v členu 13, točka 1, Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta 31 ;

(14)„zavarovanje, vezano na indeks ali enoto premoženja“ pomeni police življenjskega zavarovanja, pri katerih se investicijski dobički in izgube ali obresti/dividende, ki izhajajo iz osnovnih naložb zavarovalnice, sčasoma v celoti dodelijo imetnikom polic;

(15)„ekonomski lastnik“ pomeni osebo, ki dejansko prejme vse koristi in nosi vsa tveganja, povezana z osnovnim sredstvom, ne glede na to, ali je ta oseba pravni lastnik tega sredstva. Davčni zavezanec, ki ima pravico do posedovanja, uporabe in odtujitve osnovnega sredstva ter nosi tveganje za njegovo izgubo ali uničenje, se v vsakem primeru obravnava kot njegov ekonomski lastnik;

(16)„izhodiščna dodelitev“ pomeni metodo za razdelitev davčne osnove BEFIT med članice skupine BEFIT v vsakem davčnem letu prehodnega obdobja v skladu s členom 45;

(17)„organ za vložitev“ pomeni pristojni organ države članice, v kateri je vložniški subjekt rezident za davčne namene ali, v primeru stalne poslovne enote davčnega zavezanca nerezidenta, države članice, v kateri je ta stalna poslovna enota.

POGLAVJE II
DOLOČITEV PREDHODNEGA DAVČNEGA IZIDA

Oddelek 1
Splošne določbe

Člen 4
Splošna načela

1.Predhodni davčni izid vsake članice skupine BEFIT se za vsako davčno leto določi na podlagi njenega finančnoračunovodskega čistega dohodka ali izgube, prilagojenega v skladu s členi 8 do 41 te direktive.

2.Odhodki, ki so vključeni v finančnoračunovodski čisti dohodek ali izgubo članice skupine BEFIT, so odbitni od njenega predhodnega davčnega izida samo v obsegu, v katerem nastanejo v njenem neposrednem poslovnem interesu.

Člen 5
Struktura skupine BEFIT

1.Skupina BEFIT nastane, kadar dve ali več družb ali stalnih poslovnih enot, ki spadajo na področje uporabe te direktive, izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)družba je krovni matični subjekt skupine ali katera koli druga družba skupine, v kateri ima krovni matični subjekt neposredno ali posredno vsaj 75 % lastniških pravic ali pravic, ki dajejo pravico do dobička;

(b)sedež stalne poslovne enote je krovni matični subjekt skupine ali kateri koli drugi član (družba ali subjekt) skupine, v kateri ima krovni matični subjekt neposredno ali posredno vsaj 75 % lastniških pravic ali pravic, ki dajejo pravico do dobička.

2.Za namene izračuna praga iz odstavka 1, točki (a) in (b), se lastniške pravice in pravice, ki dajejo pravico do dobička v družbi, ki pripada skupini, izračunajo s pomnožitvijo neposrednih in posrednih deležev v odvisnih družbah vsakega ranga.

Člen 6
Zahteve glede obdobja udeležbe

1.Članica skupine BEFIT dosega pragove iz člena 5(1) celotno davčno leto brez prekinitve.

2.Družba ali stalna poslovna enota postane članica skupine BEFIT na datum, ko so doseženi pragovi iz člena 5(1). Pragovi so doseženi vsaj devet zaporednih mesecev. Če družba ali, kakor je ustrezno, stalna poslovna enota v zahtevanem obdobju ne dosega pragov, se obravnava, kot da nikoli ni bila članica skupine BEFIT.

3.Družba ali stalna poslovna enota preneha biti članica skupine BEFIT na dan, ki sledi dnevu, na katerega ne dosega več pragov iz člena 5(1).

Člen 7
Finančni računi kot podlaga za izračun predhodnega davčnega izida

1.Predhodni davčni izid članice skupine BEFIT se izračuna z izvedbo prilagoditev iz členov 8 do 41 njenega finančnoračunovodskega čistega dohodka ali izgube za davčno leto, kot je določeno v skladu z enotnim skupnim sprejemljivim računovodskim standardom v Uniji pred morebitnimi konsolidacijskimi prilagoditvami za odpravo transakcij znotraj skupine BEFIT. 

2.Sprejemljivi računovodski standard v Uniji, ki ga članice skupine BEFIT uporabljajo za namene odstavka 1, je sprejemljivi računovodski standard v Uniji, ki se uporablja pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov krovnega matičnega subjekta, če je ta rezident države članice za davčne namene.

Kadar krovni matični subjekt ni rezident države članice za davčne namene, je sprejemljivi računovodski standard v Uniji standard, ki velja v državi članici, v kateri je vložniški subjekt rezident za davčne namene.

3.Če je članica skupine BEFIT stalna poslovna enota, je njen finančnoračunovodski čisti dohodek ali izguba bodisi:

(a)čisti dohodek ali izguba, zabeležen v njenih ločenih finančnih računih, kot je določeno v skladu z odstavkoma 1 in 2, ali

(b)če ni ločenih finančnih računov, čisti dohodek ali izguba, ki bi bila zabeležena v njenih ločenih finančnih računih, če bi bili pripravljeni samostojno in v skladu s sprejemljivim standardom v Uniji, določenim v skladu z odstavkoma 1 in 2.

4.Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko, kadar država članica uporablja nacionalno zakonodajo, ki skupinam omogoča pripravo, revizijo in objavo računovodskih izkazov na podlagi jurisdikcije, predhodni davčni izid in dodelitev davčne osnove BEFIT članic skupine BEFIT, ki so rezidentke za davčne namene v tej državi članici, izračunata tudi na podlagi jurisdikcije, če lahko skupina za vsako članico skupine BEFIT ločeno opredeli podatke, potrebne za izračun takih predhodnih davčnih izidov in izvedbo prilagoditev po dodelitvi skladu s to direktivo.

Oddelek 2

Prilagoditve finančnoračunovodskega čistega dohodka ali izgube

Člen 8
Dividende in druge oblike distribucije

Z izjemo finančnih sredstev v posesti za trgovanje iz člena 11(1) in naložb v korist imetnikov polic življenjskega zavarovanja, ki nosijo naložbeno tveganje v okviru police življenjskega zavarovanja, vezanega na indeks ali enoto premoženja, iz člena 14, se finančnoračunovodski čisti dohodek ali izguba članice skupine BEFIT prilagodi tako, da se izključi 95 % zneska dividend ali drugih oblik distribucije, prejetih ali vračunanih v davčnem letu, če je na dan distribucije lastniški delež več kot eno leto v lasti članice skupine BEFIT in ta delež pomeni pravico do več kot 10 % dobička, kapitala, rezerv ali glasovalnih pravic.

Člen 9
Dobički ali izgube iz odsvojitve delnic

Z izjemo finančnih sredstev v posesti za trgovanje iz člena 11(1) in naložb v korist imetnikov polic življenjskega zavarovanja, ki nosijo naložbeno tveganje v okviru police življenjskega zavarovanja, vezanega na indeks ali enoto premoženja, iz člena 14, se finančnoračunovodski čisti dohodek ali izguba članice skupine BEFIT prilagodi tako, da se izključi 95 % zneska dobička ali izgube iz odsvojitve lastniškega deleža, če je lastniški delež na dan odsvojitve več kot eno leto v lasti članice skupine BEFIT in ta delež pomeni pravico do več kot 10 % dobička, kapitala, rezerv ali glasovalnih pravic.

Člen 10
Spremembe poštene vrednosti

Z izjemo finančnih sredstev v posesti za trgovanje iz člena 11(1) in naložb v korist imetnikov polic življenjskega zavarovanja, ki nosijo naložbeno tveganje v okviru police življenjskega zavarovanja, vezanega na indeks ali enoto premoženja, iz člena 14, se finančnoračunovodski čisti dohodek ali izguba članice skupine BEFIT prilagodi tako, da se izključi znesek dobička ali izgube, ki izhaja iz sprememb poštene vrednosti lastniškega deleža, če je lastniški delež na dan odsvojitve več kot eno leto v lasti članice skupine BEFIT in ta delež pomeni pravico do več kot 10 % dobička, kapitala, rezerv ali glasovalnih pravic.

Člen 11
Finančna sredstva v posesti za trgovanje

1.Finančno sredstvo ali obveznost se obravnava kot v posesti članice skupine BEFIT za trgovanje, če zanj velja kateri od naslednjih pogojev:

(a)pridobljeno je bilo ali je nastalo predvsem z namenom prodaje ali ponovnega nakupa v kratkem roku;

(b)je del portfelja prepoznanih finančnih instrumentov, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki se upravljajo skupaj in za katere obstajajo dokazi o nedavnem dejanskem vzorcu kratkoročnega pobiranja dobičkov.

2.Kadar finančno sredstvo ali obveznost v posesti članice skupine BEFIT preide v sredstvo ali obveznost v posesti za trgovanje ali obratno, se finančnoračunovodski čisti dohodek ali izguba prilagodi tako, da vključuje vsako razliko med pošteno vrednostjo, izračunano na začetku davčnega leta ali na datum nakupa, če je ta poznejši, in pošteno vrednostjo, izračunano ob koncu istega davčnega leta.

Poštena vrednost finančnega sredstva ali obveznosti ob koncu davčnega leta, v katerem preide v sredstvo ali obveznost v posesti za trgovanje ali obratno, je hkrati tudi njegova poštena vrednost na začetku davčnega leta, ki sledi prehodu.

3.Obdobje posedovanja iz člena 9 se začne ali prekine, ko finančno sredstvo ali obveznost ni več v posesti za trgovanje oziroma preide v sredstvo ali obveznost za trgovanje.

Člen 12
Dohodek ali izguba stalne poslovne enote

Finančnoračunovodski čisti dohodek ali izguba članice skupine BEFIT se prilagodi tako, da se izključi znesek dohodka ali izgube, ki ga je mogoče pripisati njenim stalnim poslovnim enotam.

Člen 13
Pravilo o omejitvi obresti

1.Članica skupine BEFIT prilagodi svoj finančnoračunovodski čisti dohodek ali izgubo z vključitvijo zneska presežnih stroškov izposojanja iz člena 2 Direktive Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga 32 , ki se ne odbije za davčne namene v skladu s pravili o omejitvi obresti iz nacionalne zakonodaje o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb države članice, v kateri je rezidentka za davčne namene.

2.Odstavek 1 se ne uporablja za presežne stroške izposojanja, ki izhajajo iz transakcije med članicami skupine BEFIT.

Člen 14
Zavarovalnice

1.Kadar je članica skupine BEFIT zavarovalnica, ki ima dovoljenje za poslovanje v državi članici v skladu z Direktivo 2009/138/ES, se uporabljajo pravila iz odstavkov 2 do 4.

2.Znesek zavarovalno-tehničnih rezervacij zavarovalnic, določen v skladu z Direktivo Sveta 91/674/EGS 33 , ki so bile odbite pri finančnoračunovodskem čistem dohodku ali izgubi članice skupine BEFIT, se pregleda in prilagodi ob koncu vsakega davčnega leta. Že odbiti zneski se upoštevajo pri izračunu predhodnega davčnega izida v prihodnjih letih.

3.Komisija lahko sprejme delegirane akte v skladu s členom 74 za dopolnitev te direktive, s katerimi določi podrobnejša pravila o prilagoditvi predhodnega davčnega izida za zavarovalnice v okviru učinka novega mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 17 na zavarovalne pogodbe.

4.Življenjski zavarovatelji v okviru police življenjskega zavarovanja, vezanega na indeks ali enoto premoženja, vrednotijo sredstva po tržni vrednosti in oblikujejo rezervo v skladu z vrednotenjem osnovnih sredstev.

Člen 15
Dejavnosti ladijskega prevoza, za katere velja režim davka na tonažo

Finančnoračunovodski čisti dohodek ali izguba članice skupine BEFIT, ki opravlja dejavnosti ladijskega prevoza, se prilagodi tako, da se izključi znesek prihodkov, odhodkov in drugih odbitnih postavk, ki izhajajo iz takih dejavnosti, za katere velja režim davka na tonažo.

Člen 16
Globe, kazni in nezakonita plačila

Finančnoračunovodski čisti dohodek ali izguba članice skupine BEFIT se prilagodi tako, da vključuje znesek odhodkov, vračunanih za plačila, za katera je bilo na podlagi revizije ali preiskave pristojnega organa ugotovljeno, da so nezakonita, ter znesek glob in kazni, vključno s stroški zaradi zamude pri plačilu, ki se plačajo javnemu organu za kršitev katere koli zakonodaje.

Člen 17
Davek od dohodkov pravnih oseb

Finančnoračunovodski čisti dohodek ali izguba članice skupine BEFIT se prilagodi tako, da vključuje znesek vsakega davka od dohodkov pravnih oseb, podobnih davkov na dobiček in odloženih davkov, vračunanih za davčno leto, ter vse zneske, ki so v finančnih računih evidentirani kot tekoči davki v zvezi s plačilom povrhnjega davka, ki ga je treba plačati v skladu z Direktivo (EU) 2022/2523, ali z uporabo kvalificiranega domačega povrhnjega davka iz člena 11 navedene direktive.

Člen 18
Odložena olajšava za nadomestna sredstva

1.Če se prihodki od odsvojitve, vključno s povračilom škode, osnovnega sredstva, ki se amortizira, ali zemljišča pred koncem drugega davčnega leta po davčnem letu, v katerem je bilo sredstvo odsvojeno, ponovno vložijo v podobno sredstvo, ki se uporablja za enak ali podoben poslovni namen, se lahko znesek, za katerega ti prihodki od odsvojitve presegajo vrednost sredstva za davčne namene, odbije v letu odsvojitve. Prostovoljno odsvojeno sredstvo mora biti v lasti najmanj tri leta pred odsvojitvijo.

2.Nadomestno sredstvo iz odstavka 1 se lahko nabavi v davčnem letu pred odsvojitvijo. Če se nadomestno sredstvo ne nabavi pred koncem drugega davčnega leta po letu, v katerem je bilo sredstvo odsvojeno, in razen v primerih višje sile, se znesek, odbit v letu odsvojitve, povišan za 10 %, prišteje k predhodnemu davčnemu izidu v drugem davčnem letu po odsvojitvi.

Člen 19
Prihodki in odhodki v zvezi z osnovnimi sredstvi, ki se amortizirajo

1.Finančnoračunovodski čisti dohodek ali izguba članice skupine BEFIT se prilagodi tako, da se izključijo naslednji zneski:

(a)stroški pridobitve ali gradnje ter stroški, povezani z izboljšanjem osnovnih sredstev, ki se amortizirajo v skladu s pravili iz oddelka 3; in

(b)subvencije, ki so neposredno povezane s pridobitvijo, gradnjo ali izboljšanjem takih sredstev.

2.Finančnoračunovodski čisti dohodek ali izguba članice skupine BEFIT se prilagodi tako, da vključuje samo znesek odbitka v zvezi z amortizacijo osnovnih sredstev, kot je določeno v členih 22 do 28.

Člen 20
Dobiček ali izguba iz tečajnih razlik

Finančnoračunovodski čisti dohodek ali izguba članice skupine BEFIT se prilagodi tako, da se izključi naslednje:

(a)znesek vsakega nerealiziranega dobička ali izgube iz tečajnih razlik v zvezi z osnovnimi sredstvi in obveznostmi;

(b)znesek vseh rezervacij, evidentiranih za nerealizirano izgubo iz tečajnih razlik.

Člen 21
Prilagoditve v zvezi z določenimi postavkami (postavke, prepuščene državam članicam po dodelitvi)

Finančnoračunovodski čisti dohodek ali izguba članice skupine BEFIT se prilagodi tako, da se iz predhodnega davčnega izida izključijo vsi zneski, povezani s postavkami iz člena 48(1), točke (a) do (j).

Oddelek 3
Amortizacija

Člen 22
Metoda amortiziranja in trajanje

1.Finančnoračunovodski čisti dohodek ali izguba članice skupine BEFIT se prilagodi tako, da se v davčnem letu pridobitve izključijo vsa opredmetena osnovna sredstva, katerih knjigovodska vrednost pred amortizacijo je nižja od 5 000 EUR.

2.Kadar se odstavek 1 ne uporablja, se osnovna sredstva amortizirajo posamično po metodi enakomernega časovnega amortiziranja v njihovi dobi koristnosti. Doba koristnosti osnovnega sredstva je za:

(a)vse stavbe ter vse druge vrste nepremičnin in objektov, ki se uporabljajo za poslovanje: 28 let;

(b)vsa druga opredmetena osnovna sredstva: njihova doba koristnosti, kot je ocenjena v skladu s sprejemljivim računovodskim standardom v Uniji iz člena 7;

(c)osnovna neopredmetena sredstva, vključno s pridobljenim dobrim imenom: obdobje, v katerem je zagotovljeno pravno varstvo sredstva ali dodeljena pravica, ali 5 let, če navedenega obdobja ni mogoče določiti.

3.Rabljena osnovna sredstva se amortizirajo v skladu z odstavkom 2, razen če članica skupine BEFIT dokaže, da je ocenjena preostala doba koristnosti sredstva krajša, v tem primeru se amortizira v tem krajšem obdobju.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se rabljeno neopredmeteno osnovno sredstvo amortizira 5 let, razen če se lahko določi preostalo obdobje, v katerem je zagotovljeno pravno varstvo sredstva ali je dodeljena pravica, v tem primeru se amortizira v tem obdobju.

4.Amortizacija se odbije mesečno od meseca začetka uporabe osnovnega sredstva. V mesecu odsvojitve sredstva se amortizacija ne odbije.

5.Davčna vrednost osnovnega sredstva, ki je odsvojeno ali poškodovano v tolikšni meri, da ga ni mogoče več uporabiti pri poslovanju, in davčna vrednost kakršnih koli stroškov izboljšav, ki nastanejo v zvezi s tem sredstvom, se odštejeta od predhodnega davčnega izida v mesecu odsvojitve ali nastanka škode.

Člen 23
Pravica do obračuna amortizacije

1.Ob upoštevanju odstavka 3 amortizacijo odbije ekonomski lastnik.

2.Pri pogodbah, pri katerih se ekonomsko in pravno lastništvo razlikujeta, je do odbitka obresti plačil od predhodnega davčnega izida upravičen ekonomski lastnik, razen če ta element ni vključen v predhodni davčni izid ali davčno osnovo pravnega lastnika, odvisno od primera, glede na to, ali je pravni lastnik druga članica skupine BEFIT ali ne.

3.Če ekonomskega lastnika sredstva ni mogoče določiti, je do odbitka amortizacije upravičen pravni lastnik. V primeru pogodb o lizingu se obresti in glavnica zakupnin vključijo v predhodni davčni izid pravnega lastnika, če pa je zakupnica članica skupine BEFIT, se ta plačila izključijo iz njegovega predhodnega davčnega izida.

4.Osnovno sredstvo lahko v davčnem letu amortizira le en davčni zavezanec, razen če si pravno ali ekonomsko lastništvo deli več davčnih zavezancev ali če se je spremenil ekonomski ali pravni lastnik sredstva.

5.Članica skupine BEFIT se ne more odpovedati amortizaciji.

Člen 24
Amortizacijska osnova

1.Amortizacijska osnova vključuje stroške, ki so neposredno povezani s pridobitvijo, gradnjo ali izboljšavo osnovnega sredstva. Ti stroški ne vključujejo odbitnega davka na dodano vrednost, obresti ali izida kakršnega koli prevrednotenja ali oslabitve.

2.Amortizacijska osnova podarjenega sredstva je njegova tržna vrednost, kot je vključena v finančnih računih članice skupine BEFIT.

3.Amortizacijska osnova osnovnega sredstva, ki se amortizira, se zmanjša tako, da se odšteje znesek vsake javne subvencije, neposredno povezane s pridobitvijo, gradnjo ali izboljšavo sredstva, iz člena 19(1), točka (b).

4.Amortizacija osnovnih sredstev, ki niso na voljo za uporabo ali se niso uporabljala več kot 12 mesecev iz razlogov, na katere članica skupine BEFIT lahko vpliva, se ne upošteva.

Amortizacija preneha z mesecem, ki sledi mesecu, v katerem se je končalo obdobje iz prvega pododstavka, in se ponovno začne z mesecem, ki sledi mesecu, v katerem se je sredstvo ponovno začelo uporabljati.

5.Kadar je bilo osnovno sredstvo, ki se amortizira, odsvojeno in nadomeščeno v skladu s pravili iz člena 18, se amortizacijska osnova nadomestnega sredstva zmanjša za enak znesek, kot je bil odbit v letu odsvojitve.

Člen 25
Register osnovnih sredstev

1.Stroški pridobitve, gradnje ali izboljšav se za vsako osnovno sredstvo posebej skupaj z datumom začetka uporabe po pridobitvi, gradnji ali izboljšavah vnesejo v register osnovnih sredstev.

2.Kadar je osnovno sredstvo odsvojeno, se v register osnovnih sredstev vnesejo podatki o odsvojitvi, vključno z datumom odsvojitve in morebitnimi prihodki od odsvojitve ali nadomestili, prejetimi zaradi odsvojitve.

3.Register osnovnih sredstev se vodi na način, ki zagotavlja zadostne informacije za izračun predhodnega davčnega izida, vključno s podatki o amortizaciji, in zajema vsaj naslednje informacije:

(a)identifikacijo sredstva;

(b)mesec začetka uporabe;

(c)amortizacijsko osnovo;

(d)dobo koristnosti v skladu s členom 22;

(e)amortizacijo, nabrano v tekočem davčnem obdobju;

(f)skupno nabrano amortizacijo;

(g)amortizacijsko osnovo brez skupne nabrane amortizacije in brez izjemnih zmanjšanj vrednosti;

(h)mesec prenehanja ali ponovnega začetka zaračunavanja davčne amortizacije;

(i)mesec odsvojitve.

Člen 26
Amortizacija stroškov izboljšav

1.Stroški izboljšav se amortizirajo v skladu s pravili, ki se uporabljajo za izboljšano osnovno sredstvo, kot da bi bili povezani z novo pridobljenim osnovnim sredstvom, vključno z njegovo dobo koristnosti v skladu s členom 22(2).

Ne glede na prvi pododstavek se stroški izboljšav v zvezi z najetimi osnovnimi sredstvi amortizirajo v skladu s členom 22(3) in členom 23.

2.Če davčni zavezanec dokaže, da je ocenjena preostala doba koristnosti osnovnega sredstva, ki se amortizira, krajša od dobe koristnosti sredstva iz člena 22(2), se stroški izboljšav za to sredstvo amortizirajo v tem krajšem obdobju.

Člen 27
Sredstva, ki se ne amortizirajo

Naslednja sredstva se ne amortizirajo:

(a)opredmetena osnovna sredstva, ki se ne obrabijo in ne zastarijo, kot so zemljišča, umetniška dela, starine ali nakit;

(b)finančna sredstva.

Člen 28
Izjemno zmanjšanje vrednosti

1.Članica skupine BEFIT, ki dokaže, da se je vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, ki se ne amortizira, kot je navedeno členu 27, točka (a), ob koncu davčnega leta zmanjšala zaradi višje sile ali kriminalnih dejavnosti tretjih oseb, lahko od predhodnega davčnega izida odbije znesek, ki je enak temu zmanjšanju vrednosti.

2.Če se vrednost sredstva, ki se je v prejšnjem davčnem letu amortiziralo, kot je navedeno v odstavku 1, pozneje poveča, se k predhodnemu davčnemu izidu v letu, v katerem je prišlo do tega povečanja, prišteje znesek, ki je enak temu povečanju.

Vendar vse take prištete vrednosti skupaj ne presegajo zneska prvotno odobrenega odbitka.

Oddelek 4
Pravila glede rokov in količinske opredelitve

Člen 29
Zaloge in nedokončana proizvodnja

1.Finančnoračunovodski čisti dohodek ali izguba članice skupine BEFIT se prilagodi za razliko med vrednostjo zalog in nedokončane proizvodnje na začetku in koncu davčnega leta, razen zalog in nedokončane proizvodnje v zvezi z dolgoročnimi pogodbami, kot so opredeljene v členu 32.

2.Stroški zalog in nedokončane proizvodnje se dosledno merijo na podlagi metode „prvi noter, prvi ven“ ali metode ponderiranega povprečnega stroška.

3.Stroški zalog in nedokončane proizvodnje v zvezi z blagom, ki običajno ni zamenljivo, ter proizvedenim blagom ali opravljenimi storitvami, ločenimi za posebne projekte, se merijo ločeno.

4.Članica skupine BEFIT uporablja isto metodo za vrednotenje zalog in nedokončane proizvodnje, ki so podobne narave in se podobno uporabljajo.

5.Stroški zalog in nedokončane proizvodnje obsegajo vse stroške nakupa, neposredne stroške pretvarjanja in druge neposredne stroške, nastale ob spravljanju zalog in nedokončane proizvodnje na lokacijo, kjer se nahajajo, in v stanje, v kakršnem se nahajajo, v zadevnem davčnem letu. Stroški so brez odbitnega davka na dodano vrednost.

6.Zaloge in nedokončana proizvodnja se vrednotijo na zadnji dan davčnega leta po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po nižji izmed njiju. Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, določena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške, potrebne za omogočanje prodaje.

Člen 30
Rezervacije

1.Finančnoračunovodski čisti dohodek ali izguba članice skupine BEFIT se prilagodi tako, da se izključi znesek vseh rezervacij.

2.Z odstopanjem od odstavka 1 se znesek rezervacije vključi, če so ob koncu davčnega leta izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)članica skupine BEFIT ima pravno obveznost ali je mogoče razumno pričakovati, da ima pravno obveznost;

(b)taka obveznost izhaja iz dejavnosti ali transakcij, izvedenih v tem ali prejšnjih davčnih letih;

(c)znesek rezervacije, ki izhaja iz take obveznosti, je mogoče zanesljivo oceniti;

(d)ko bo znesek poravnan, bo odhodek, ki je po tej direktivi odbiten.

Ne glede na prvi pododstavek se finančnoračunovodski čisti dohodek ali izguba članice skupine BEFIT vedno prilagodi tako, da se izključi znesek vseh rezervacij, ki so bile evidentirane v zvezi s pogojnimi izgubami ali prihodnjimi povečanji stroškov.

3.Če se obveznost iz odstavka 1, drugi pododstavek, točka (a), nanaša na dejavnost ali transakcijo, ki se bo nadaljevala v naslednjih davčnih letih, se znesek rezervacije sorazmerno razporedi v času ocenjenega trajanja dejavnosti ali transakcije.

Rezervacije iz tega člena se pregledajo in prilagodijo ob koncu vsakega davčnega leta. Pri izračunu predhodnega davčnega izida v prihodnjih davčnih letih se upoštevajo zneski, ki so že bili odbiti v skladu s tem členom.

Člen 31
Slabe terjatve

1.Finančnoračunovodski čisti dohodek ali izguba članice skupine BEFIT se prilagodi tako, da se izključi znesek vsakega odbitka, evidentiranega v zvezi s slabo terjatvijo, razen če članica skupine BEFIT ob koncu leta ni uveljavljala odbitka v skladu s členom 28 in je izpolnjena ena od naslednjih zahtev:

(a)članica skupine je sprejela vse razumne ukrepe iz odstavka 2 za izterjavo plačila in je verjetno, da dolg ne bo v celoti ali delno poplačan; ali

(b)članica skupine ima veliko homogenih terjatev, ki izhajajo iz istega sektorja poslovne dejavnosti, in lahko zanesljivo oceni znesek slabe terjatve v odstotkih, če je vrednost vsake homogene terjatve nižja od 0,1 % vrednosti vseh homogenih terjatev. Da bi članica skupine BEFIT izvedla zanesljivo oceno, upošteva vse pomembne dejavnike, vključno s preteklimi izkušnjami.

2.Pri ugotavljanju, ali so bili izvedeni vsi razumni ukrepi za izterjavo plačila, članica skupine BEFIT upošteva katerega koli od naslednjih elementov, če temeljijo na objektivnih dokazih:

(a)ali so stroški izterjave nesorazmerni z dolgom;

(b)ali obstaja kakršna koli možnost uspešne izterjave, tudi v primerih, ko je bil dolžnik razglašen za insolventnega oziroma je bil sprožen sodni postopek oziroma je bil vpoklican izterjevalec dolga;

(c)ali je glede na okoliščine mogoče razumno pričakovati, da bo davčni zavezanec sprejel vse ukrepe za izterjavo.

3.Če se slaba terjatev nanaša na terjatev do kupcev, se poleg pogojev iz odstavka 1 znesek, ki ustreza terjatvi, vključi v predhodni davčni izid kot prihodek.

4.Ne glede na odstavek 1 se finančnoračunovodski čisti dohodek ali izguba članice skupine BEFIT prilagodi tako, da se izključi znesek vsake slabe terjatve, kadar je dolžnik druga članica skupine BEFIT, katero koli drugo povezano podjetje ali, če je dolžnik posameznik, kadar dolžnik, njegov zakonec ali prednik ali potomec sodeluje pri upravljanju ali nadzoru članice skupine BEFIT ali ima neposredno ali posredno v lasti kapital članice skupine BEFIT.

5.Če je članica skupine BEFIT predhodno odbila slabo terjatev, ki je poravnana v naslednjem davčnem letu, se njen finančnoračunovodski čisti dohodek ali izguba za davčno leto, v katerem je bila izvedena poravnava, poveča za izterjani znesek.

Člen 32
Dolgoročne pogodbe

1.Za namene tega člena dolgoročna pogodba pomeni pogodbo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)sklenjena je za namene proizvodnje, nameščanja ali gradnje ali za namene izvajanja storitev;

(b)njeno trajanje presega ali naj bi preseglo 12 mesecev.

2.Finančnoračunovodski čisti dohodek ali izguba članice skupine BEFIT se prilagodi tako, da vključuje samo prihodke, povezane z dolgoročno pogodbo, ki so bili vračunani za znesek, ki ustreza delu dolgoročne pogodbe, ki je bil zaključen v zadevnem davčnem letu.

Za ta namen se delež izpolnitve dolgoročne pogodbe določi na podlagi razmerja med stroški v zadevnem davčnem letu in celotnimi ocenjenimi stroški dolgoročne pogodbe.

3.Finančnoračunovodski čisti dohodek ali izguba članice skupine BEFIT se prilagodi tako, da se upoštevajo vsi stroški v zvezi z dolgoročnimi pogodbami, ki so nastali v davčnem letu.

Člen 33
Varovanje pred tveganjem

1.Članica skupine BEFIT obravnava dobiček in izgube pri instrumentu za varovanje pred tveganjem, ki izhajajo iz vrednotenja ali odsvojitve, enako kot ustrezen dobiček in izgube pri pred tveganjem varovani postavki.

Razmerje varovanja pred tveganjem obstaja, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)razmerje varovanja pred tveganjem je vnaprej uradno opredeljeno in dokumentirano;

(b)pričakuje se, da bo varovanje pred tveganjem zelo učinkovito, učinkovitost pa je mogoče zanesljivo izmeriti.

2.Če se razmerje varovanja pred tveganjem prekine ali če se finančni instrument, ki je že v posesti, naknadno obravnava kot instrument za varovanje pred tveganjem, zaradi česar preide na drug davčni režim, se morebitna razlika med novo tržno vrednostjo instrumenta za varovanje pred tveganjem ob koncu davčnega leta in tržno vrednostjo na začetku istega davčnega obdobja vključi v predhodni davčni izid članice skupine BEFIT.

Tržna vrednost instrumenta za varovanje pred tveganjem ob koncu davčnega leta, v katerem je ta instrument prešel na drug davčni režim, se ujema s tržno vrednostjo na začetku leta, ki sledi prehodu.

Oddelek 5
Vstop v skupino BEFIT in izstop iz nje ter prestrukturiranje podjetij

Člen 34
Pripoznanje, vrednotenje in časovni roki za amortizacijo sredstev in obveznosti 
ob vstopu v skupino BEFIT ali izstopu iz nje

1.Vsa sredstva in obveznosti se pripoznajo po njihovi vrednosti, izračunani v skladu s sprejemljivim računovodskim standardom v Uniji iz člena 7, neposredno pred datumom, ko se začne za članico skupine BEFIT uporabljati ta direktiva.

2.Sredstva in obveznosti družbe ali stalne poslovne enote, za katero se ta direktiva ne uporablja več, se pripoznajo po njihovi vrednosti, izračunani v skladu s to direktivo.

3.Amortizacija sredstev družbe ali stalne poslovne enote, ki med davčnim letom vstopi v skupino BEFIT ali izstopi iz nje, se izračuna sorazmerno s številom koledarskih mesecev, v katerih je družba ali stalna poslovna enota pripadala skupini BEFIT v tem davčnem letu.

Člen 35
Opredelitev osnovnih sredstev ob vstopu v skupino BEFIT

Ne glede na pravila iz poglavja II, oddelek 3, se v primeru prehoda družbe ali stalne poslovne enote iz sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb države članice v skupino BEFIT uporabljajo naslednja pravila:

(a)če osnovno sredstvo s knjigovodsko vrednostjo pod 5 000 EUR ni bilo delno ali v celoti amortizirano na datum vstopa v skupino BEFIT, članica skupine BEFIT prilagodi svoj finančnoračunovodski čisti dohodek ali izgubo tako, da izključi znesek, ki ustreza preostali čisti vrednosti osnovnega sredstva, navedeni v posameznih finančnih računih na datum vstopa;

(b)če ima eno ali več osnovnih sredstev na datum vstopa v skupino BEFIT v posameznih finančnih računih čisto vrednost, ki se razlikuje od čiste davčne vrednosti, se skupni znesek, ki ustreza taki razliki za vsa zadevna osnovna sredstva, združi za vsako članico skupine BEFIT v davčnem letu vstopa v skupino BEFIT in se v predhodnem davčnem izidu razporedi na obdobje petih let. Finančnoračunovodski čisti dohodek ali izguba vsake članice skupine BEFIT se ustrezno prilagodi.

Člen 36
Dolgoročne pogodbe ob vstopu v skupino BEFIT

1.Družba ali stalna poslovna enota, ki vstopi v skupino BEFIT, izvede prilagoditev tako, da v skladu s časovnimi roki iz nacionalne zakonodaje v svoj delež davčne osnove BEFIT, kakor je določena v skladu s pravili poglavja III, vključi znesek prihodkov in stroškov, za katere se v skladu s členom 32 šteje, da so bili vračunani ali so nastali pred začetkom uporabe te direktive, vendar še niso bili vključeni v njeno davčno osnovo v skladu s prej veljavno nacionalno zakonodajo o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb.

2.Družba ali stalna poslovna enota, ki vstopi v skupino BEFIT, v prvem davčnem letu od svojega deleža davčne osnove BEFIT, kot je določena v skladu s pravili poglavja III, odbije prihodke iz dolgoročne pogodbe, ki so bili predhodno obdavčeni v skladu z nacionalno zakonodajo o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, v znesku, ki je višji od zneska, ki bi bil vključen v njen predhodni davčni izid v skladu s členom 32.

3.Če je delež davčne osnove BEFIT članice skupine BEFIT v davčnem letu nižji od zneskov, ki se odbijejo, kot so določeni v odstavkih 1 in 2, članica skupine BEFIT vsak znesek, ki se ni odštel, prenese naprej in ga pobota s svojim deležem davčne osnove BEFIT v naslednjih davčnih letih.

Člen 37
Rezervacije, prihodki in odbitne postavke ob vstopu v skupino BEFIT

1.Rezervacije in odbitki slabih terjatev iz členov 30 in 31 so odbitni le, če so nastali zaradi dejavnosti ali transakcij, ki so bile izvedene po tem, ko so se za članico skupine BEFIT začela uporabljati pravila te direktive.

2.Prihodki, za katere se v skladu z veljavnim sprejemljivim računovodskim standardom v Uniji, ki se uporablja v skladu s členom 7, šteje, da so bili vračunani, preden se je za članico skupine BEFIT začela uporabljati ta direktiva, vendar niso bili vključeni v njeno davčno osnovo v skladu s prej veljavno nacionalno zakonodajo o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, se dodajo njenemu dodeljenemu delu v skladu s pravili o časovnih rokih iz ustrezne nacionalne zakonodaje o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb.

3.Odhodki, nastali po tem, ko se je za članico skupine BEFIT začela uporabljati ta direktiva, vendar v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki so bile izvedene prej in za katere v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb ni bil izveden odbitek, se odbijejo od njenega dodeljenega dela.

Če odhodki iz prvega pododstavka nastanejo več kot pet let po vstopu družbe ali stalne poslovne enote v skupino BEFIT, se ti odhodki odbijejo od njenega predhodnega davčnega izida pred združevanjem in dodelitvijo dobička.

Odhodki, ki so nastali v skladu z nacionalno zakonodajo o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb in še niso bili odbiti, ko se je za članico skupine BEFIT začela uporabljati ta direktiva, so odbitni le od dodeljenega deleža davčne osnove BEFIT, kot se izračuna v skladu s poglavjem III, in sicer v enakih zneskih, razporejenih na pet let. Odhodki, ki vključujejo stroške izposojanja, so odbitni v skladu s členom 13.

Če delež davčne osnove BEFIT, dodeljene članici skupine BEFIT v davčnem letu, ni dovolj visok za poln odbitek zneskov iz prvega in tretjega pododstavka, članica skupine BEFIT zneske, ki se niso odšteli, prenese naprej in jih pobota s svojim deležem davčne osnove BEFIT v naslednjih davčnih letih.

4.Noben znesek, odbit preden se je za članico skupine BEFIT začela uporabljati ta direktiva, se ne odbije ponovno.

Člen 38
Izgube pred vstopom

Kadar družba ali stalna poslovna enota vstopi v skupino BEFIT, se vse izgube, ki se niso odštele, nastale pred datumom vstopa, v skladu z zakonodajo o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb države članice, v kateri je rezidentka oziroma kjer se nahaja, odbijejo od njenega deleža davčne osnove BEFIT, kot je določena v skladu s poglavjem III.

Člen 39
Prenehanje obstoja skupine

1.Če skupina BEFIT preneha obstajati, se davčno leto konča, davčna osnova BEFIT za to davčno leto pa se dodeli vsem članicam skupine BEFIT v skladu s pravili iz poglavja III.

2.Amortizacija sredstev članic skupine BEFIT v davčnem letu prenehanja obstoja skupine BEFIT se izračuna sorazmerno s številom koledarskih mesecev, v katerih je skupina BEFIT poslovala v tem davčnem letu.

Člen 40
Reorganizacije podjetij

1.Brez poseganja v člen 9 članica skupine BEFIT, ki v davčnem letu odsvoji sredstva in obveznosti, vključi dobiček ali izgubo, ki izhaja iz take odsvojitve, v izračun svojega predhodnega davčnega izida.

Članica skupine BEFIT, ki pridobi sredstva in obveznosti, določi svoj dohodek ali izgubo v času odsvojitve na podlagi tržne vrednosti pridobljenih sredstev in obveznosti v času pridobitve.

2.Ne glede na odstavek 1, kadar se prenos sredstev in obveznosti izvede v okviru reorganizacije, kot je opredeljena v členu 2 Direktive Sveta 2009/133/ES 34 :

(a)članica skupine BEFIT, ki odsvoji sredstva in obveznosti, iz izračuna svojega predhodnega davčnega izida izključi vse iz tega nastale dobičke ali izgube;

(b)članica skupine BEFIT, ki pridobi sredstva in obveznosti, določi svoj predhodni davčni izid v tem davčnem letu in naslednjih davčnih letih z uporabo vrednosti za davčne namene, kakršna je ob prenosu in kot je opredeljena v členu 4 Direktive 2009/133/ES.

Člen 41
Izključitev davka oproščenih odsvojitev delnic

1.Ne glede na člen 9 se v primeru, ko članica skupine BEFIT zaradi odsvojitve delnic izstopi iz skupine BEFIT in je v tem ali prejšnjem davčnem letu v transakciji znotraj skupine BEFIT pridobila eno ali več osnovnih sredstev, znesek, ki ustreza dobičku ali izgubi, ki izhaja iz odsvojitve teh osnovnih sredstev znotraj skupine BEFIT, vključi v finančnoračunovodski čisti dohodek ali izgubo članice skupine BEFIT, ki je imela sredstva v lasti pred odsvojitvijo znotraj skupine BEFIT.

Prvi pododstavek se ne uporablja, če članica skupine BEFIT dokaže, da je bila transakcija znotraj skupine BEFIT izvedena iz utemeljenih poslovnih razlogov.

2.Znesek, ki ustreza dobičku ali izgubi, ki izhaja iz odsvojitve znotraj skupine BEFIT iz odstavka 1, je enak tržni vrednosti osnovnih sredstev v času izstopa članice skupine BEFIT iz skupine, zmanjšani za vrednost osnovnih sredstev za davčne namene ali stroške iz člena 29.

3.Za dobiček ali izgubo, ki izhaja iz odsvojitve znotraj skupine BEFIT, se šteje, da jo je prejela članica skupine BEFIT, ki je imela sredstva v posesti pred transakcijo znotraj skupine BEFIT iz odstavka 1.

POGLAVJE III
ZDRUŽEVANJE PREDHODNIH DAVČNIH IZIDOV in DODELITEV DAVČNE OSNOVE BEFIT

Oddelek 1
Davčna osnova BEFIT

Člen 42
Izračun davčne osnove BEFIT

1.Predhodni davčni izidi vseh članic skupine BEFIT, določeni v skladu s pravili iz poglavja II, se združijo, da se dobi davčna osnova BEFIT.

2.Če je davčna osnova BEFIT v danem letu:

(a)pozitiven znesek, se dobiček dodeli v skladu s členom 45;

(b)negativen znesek, se izguba prenese naprej in pobota z naslednjo pozitivno davčno osnovo BEFIT.

3.Za namene odstavka 1 se predhodni davčni izid vsake članice skupine BEFIT pretvori v eure (EUR) po menjalnem tečaju, ki ga objavi Evropska centralna banka, ki velja na zadnji dan koledarskega leta ali, če davčno leto ne sovpada s koledarskim letom, na zadnji dan davčnega leta.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se v primerih, ko je vložniški subjekt rezident za davčne namene v državi članici, ki ni prevzela eura, predhodni davčni izid vsake članice skupine BEFIT pretvori v valuto, ki je zakonito plačilno sredstvo v tej državi članici.

Člen 43
Davčni odtegljaji in drugi davki na viru

1.Države članice za transakcije znotraj skupine BEFIT ne naložijo davčnih odtegljajev ali drugih davkov na viru, razen če dejanski lastnik plačila ni članica skupine BEFIT.

2.Kadar država članica uporablja davčni odtegljaj v zvezi s plačilom licenčnin ali obresti s strani članice skupine BEFIT prejemniku, ki ni član iste skupine BEFIT, ali pri uporabi odstavka 1 v skladu z veljavnimi pravili nacionalne zakonodaje in konvencijami o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, se davčni odtegljaj za davčno leto, v katerem je zaračunan, razdeli med države članice z uporabo metode dodelitve iz člena 45.

Člen 44
Davčni odbitki za dohodek, obdavčen na viru

1.Kadar članica skupine BEFIT prejema dohodek, ki je bil obdavčen v drugi državi članici ali tretji državi, se odobri odbitek davka v skladu z veljavno konvencijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju ali nacionalno zakonodajo te druge države članice ali tretje države in se razdeli med članice skupine BEFIT z uporabo metode izhodiščne dodelitve iz člena 45.

2.Z odstopanjem od prvega pododstavka se odbitek davka ne odobri, če dohodek, ki ga prejema članica skupine BEFIT, ni vključen v njen finančnoračunovodski čisti dohodek ali izgubo v skladu s členi 8, 9 ali 12.

3.Odbitek davka iz odstavka 1 se izračuna za vsako državo članico ali tretjo državo in za vsako vrsto dohodka posebej. Ne presega zneska, dobljenega tako, da se za dohodek, pripisan članici skupine BEFIT, uporabi stopnja davka od dohodkov pravnih oseb države članice, v kateri je ta članica skupine BEFIT rezidentka za davčne namene ali prisotna v obliki stalne poslovne enote.

Pri izračunu odbitka davka iz odstavka 1 se znesek dohodka zmanjša za znesek povezanih odbitnih odhodkov.

Oddelek 2
Dodelitev davčne osnove BEFIT

Člen 45
Prehodno pravilo o dodelitvi

1.Za vsako davčno leto med 1. julijem 2028 in najpozneje 30. junijem 2035 (v nadaljnjem besedilu: prehodno obdobje) se davčna osnova BEFIT dodeli članicam skupine BEFIT v skladu z deležem izhodiščne dodelitve.

Za skupine, za katere začne ta direktiva veljati po koncu prvega davčnega leta, ko se začne uporabljati ta direktiva, se prehodno obdobje iz prvega pododstavka konča najpozneje 30. junija 2035.

2.Delež izhodiščne dodelitve za vsako članico skupine BEFIT je rezultat naslednjega izračuna:

Izhodiščna dodelitev = *100

pri čemer:

(a)je obdavčljivi izid članice skupine BEFIT povprečje obdavčljivih izidov v predhodnih treh davčnih letih.

V prvem davčnem letu, v katerem za skupino BEFIT velja ta direktiva, se ti obdavčljivi izidi določijo v skladu z nacionalnimi pravili o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb države članice, v kateri je članica skupine BEFIT rezidentka za davčne namene ali prisotna v obliki stalne poslovne enote.

V drugem davčnem letu, v katerem za skupino BEFIT velja ta direktiva, se ti obdavčljivi izidi določijo za prvo davčno leto, v katerem za skupino BEFIT velja ta direktiva, v skladu s poglavjem II te direktive in za dve predhodni davčni leti v skladu z nacionalnimi pravili zadevne države članice.

V tretjem davčnem letu, v katerem za skupino BEFIT velja ta direktiva, se ti obdavčljivi izidi določijo za prvi dve davčni leti, v katerih za skupino BEFIT velja ta direktiva, v skladu s poglavjem II te direktive in za davčno leto neposredno pred njima v skladu z nacionalnimi pravili zadevne države članice.

Od četrtega davčnega leta, v katerem za skupino BEFIT velja ta direktiva, se ti obdavčljivi izidi določijo v skladu s poglavjem II te direktive;

(b)je skupni obdavčljivi izid skupine BEFIT seštevek povprečja obdavčljivih izidov iz točke (a) vseh članic skupine BEFIT v predhodnih treh davčnih letih.

Za namene tega odstavka ima članica skupine BEFIT z negativnim obdavčljivim izidom delež izhodiščne dodelitve določen na nič.

3.Za namene odstavka 2 države članice svoj okvir za oceno tveganja za oblikovanje cen transakcij znotraj skupine BEFIT oblikujejo na naslednji način:

(a)območje z nizkim tveganjem: kadar se nastali odhodki ali zasluženi prihodki članice skupine BEFIT iz transakcij znotraj skupine BEFIT v davčnem letu povečajo za manj kot 10 % v primerjavi s povprečnimi odhodki ali prihodki iz transakcij znotraj skupine BEFIT iz preteklih treh davčnih let;

(b)območje z visokim tveganjem: kadar se nastali odhodki ali zasluženi prihodki članice skupine BEFIT iz transakcij znotraj skupine BEFIT v davčnem letu povečajo za 10 % ali več v primerjavi s povprečnimi odhodki ali prihodki iz transakcij znotraj skupine BEFIT iz preteklih treh davčnih let.

4.Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za oblikovanje svojega pristopa k ocenjevanju tveganja neizpolnjevanja obveznosti v skladu z naslednjimi načeli:

(a)območje z nizkim tveganjem: pristojni organi zadevnih držav članic domnevajo, da so cene transakcij znotraj skupine BEFIT s strani določene članice skupine BEFIT določene skladno z načelom običajnih tržnih pogojev;

(b)območje z visokim tveganjem: pristojni organi zadevnih držav članic domnevajo, da cene transakcij znotraj skupine BEFIT s strani določene članice skupine BEFIT niso določene v skladu z načelom običajnih tržnih pogojev in da se del povečanja, ki presega 10 %, ne prizna za namene izračuna deleža izhodiščne dodelitve te članice skupine BEFIT.

Ne glede na pravilo iz prvega pododstavka točke (b) ima članica skupine BEFIT pravico, da pristojnemu organu države članice, v kateri je rezidentka za davčne namene ali je v njej prisotna v obliki stalne poslovne enote, predloži dokaze, da je določitev cen zadevnih transakcij znotraj skupine BEFIT izvedena v skladu z načelom običajnih tržnih pogojev. V takem primeru se celotni znesek odhodkov iz zadevnih transakcij znotraj skupine BEFIT, ki je bil dokazan, pripozna za izračun deleža izhodiščne dodelitve te članice skupine BEFIT.

5.Ne glede na člen 13(2) se presežni stroški izposojanja iz člena 2 Direktive Sveta (EU) 2016/1164, ki izhajajo iz transakcije med članicami skupine BEFIT, ne pripoznajo za izračun deleža izhodiščne dodelitve članice skupine BEFIT, ki ima take stroške.

6.Če se struktura skupine BEFIT v prehodnem obdobju iz odstavka 1 spremeni, ker so se skupini pridružile nove članice ali so jo nekatere zapustile, se delež izhodiščne dodelitve ponovno izračuna v skladu z odstavkom 2. Za vsako članico skupine BEFIT se davčna osnova BEFIT dodeli v skladu z novim deležem izhodiščne dodelitve za čas, ki ostane do konca tega obdobja, razen če je zaradi naknadnih sprememb v strukturi skupine BEFIT potreben nov ponovni izračun deleža izhodiščne dodelitve.

7.Če se struktura skupine BEFIT v prehodnem obdobju iz odstavka 1 spremeni zaradi ustanovitve ene ali več novih družb, ki izpolnjujejo pogoje za članice skupine BEFIT, se v prvem davčnem letu pravila za dodelitev davčne osnove BEFIT iz odstavka 2 ne uporabljajo za nove članice skupine BEFIT. Za naslednja davčna leta do konca tega prehodnega obdobja se delež izhodiščne dodelitve novih članic skupine BEFIT izračuna v skladu z odstavkom 2.

8.Če začnejo za skupino veljati pravila iz te direktive po 1. juliju 2028, se izhodiščna dodelitev izračuna v skladu z odstavkom 2. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se davčna osnova BEFIT dodeli članicam skupine BEFIT v preostalem delu prehodnega obdobja iz odstavka 1.

9.Komisija izvede celovit pregled prehodnega pravila, v okviru katerega pripravi študijo o možni sestavi in teži izbranih dejavnikov v formuli ter Svetu do konca tretjega davčnega leta v prehodnem obdobju iz odstavka 1 predloži poročilo. Če Komisija meni, da je ob upoštevanju ugotovitev iz tega poročila primerno, lahko v prehodnem obdobju sprejme zakonodajni predlog za spremembo te direktive z uvedbo metode za dodelitev davčne osnove BEFIT z dodelitvijo s formulo in na podlagi dejavnikov.

10.Pravila iz odstavkov 1 do 8 se še naprej uporabljajo, dokler ne začnejo veljati spremembe direktive.

Člen 46
Dejavnosti višje v verigi

1.Z odstopanjem od členov 42 do 45 se, kadar članica skupine BEFIT opravlja svojo glavno dejavnost na področju ekstraktivnih dejavnosti, njeni prihodki, odhodki in druge odbitne postavke, ki izhajajo iz takih dejavnosti, pripišejo članici skupine BEFIT, ki se nahaja v državi članici, v kateri poteka ekstrakcija.

Če je davčna rezidentka države članice, v kateri poteka ekstrakcija, več kot ena članica skupine BEFIT, se prihodki, odhodki in druge odbitne postavke, ki izhajajo iz takih dejavnosti, pripišejo vsaki taki članici skupine BEFIT sorazmerno z njenim deležem izhodiščne dodelitve.

2.Z odstopanjem od členov 42 do 45 se, kadar v državi članici ekstrakcije ni članice skupine BEFIT ali če se ekstrakcija izvaja v jurisdikciji tretje države, prihodki, odhodki in druge odbitne postavke, ki izhajajo iz takih dejavnosti, pripišejo članici skupine BEFIT, ki so ji vračunani.

Člen 47
   Izjema za ladijski prevoz, za katerega ne velja režim davka na tonažo, prevoz po celinskih plovnih poteh in zračni promet

1.Z odstopanjem od členov 42 do 45 in brez poseganja v člen 15 se iz davčne osnove BEFIT izključijo prihodki, odhodki in druge odbitne postavke, ki izhajajo iz naslednjih dejavnosti, v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)upravljanje ladij v mednarodnem prometu, če obdavčljivi izid ni zajet v režimu davka na tonažo;

(b)upravljanje zrakoplovov v mednarodnem prometu;

(c)upravljanje plovil, ki opravljajo prevoz po celinskih plovnih poteh.

Prihodki, odhodki in druge odbitne postavke iz prvega pododstavka se pripišejo tej članici skupine BEFIT za vsako transakcijo posebej in zanje veljajo prilagoditve zaradi določanja cen v skladu z načelom običajnih tržnih pogojev.

2.Za namene člena 5 se upošteva vsaka udeležba članice skupine BEFIT in v njej iz odstavka 1.

Člen 48
Postavke, ki se odbijejo od dodeljenega dela

1.Članica skupine BEFIT poveča ali zmanjša svoj dodeljeni delež za naslednje postavke:

(a)izgube, ki se niso odštele, nastale, preden so se zanjo začela uporabljati pravila te direktive, v skladu s členom 38;

(b)prihodke in stroške, ki so bili vračunani ali so nastali, preden se je ta direktiva začela uporabljati za članico skupine BEFIT, vendar še niso bili vključeni v njeno davčno osnovo na podlagi predhodno veljavne nacionalne zakonodaje o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, v skladu s členom 36(1);

(c)prihodke iz dolgoročne pogodbe, ki so bili predhodno obdavčeni v skladu z nacionalno zakonodajo o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb v znesku, ki je višji od zneska, ki bi bil vključen v njen predhodni davčni izid v skladu s členom 32, v skladu s členom 36(2);

(d)prihodke, vračunane, preden se je ta direktiva začela uporabljati za članico skupine BEFIT, vendar še niso bili vključeni v njeno davčno osnovo na podlagi predhodno veljavne nacionalne zakonodaje o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, v skladu s členom 37(2);

(e)odhodke, nastale po začetku uporabe te direktive za članico skupine BEFIT, vendar v zvezi z dejavnostmi ali transakcijami, ki so bile izvedene prej in za katere v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb ni bil izveden odbitek, v skladu s prvim pododstavkom člena 37(3);

(f)odhodke, nastale na podlagi nacionalne zakonodaje o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, ki še niso bili odbiti, ko se je ta direktiva začela uporabljati za članico skupine BEFIT, v skladu s členom 37(3), tretji pododstavek;

(g)vse zneske, ki se niso odšteli, prenesene naprej v skladu s členom 36(3) in pododstavkom 4 člena 37(3);

(h)darila in donacije dobrodelnim subjektom, če so odbitne v skladu z zakonodajo o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb države članice, v kateri je članica skupine BEFIT rezidentka za davčne namene ali prisotna v obliki stalne poslovne enote;

(i)rezervacije za pokojnine, če so odbitne v skladu z zakonodajo o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb države članice, v kateri je članica skupine BEFIT rezidentka za davčne namene ali prisotna v obliki stalne poslovne enote;

(j)lokalne davke, če so odbitni v skladu z zakonodajo o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb države članice, v kateri je članica skupine BEFIT rezidentka za davčne namene ali prisotna v obliki stalne poslovne enote.

2.Poleg prilagoditev iz odstavka 1 lahko država članica dovoli, da se dodeljeni delež članic skupine BEFIT, ki so rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote v tej državi članici, poveča ali zmanjša z dodatnimi postavkami.

Člen 49
Sistemi davčne distribucije

1.Če je članica skupine BEFIT rezidentka za davčne namene ali prisotna v obliki stalne poslovne enote v državi članici, ki uporablja sistem obdavčitve dohodkov pravnih oseb, ki nalaga davek od dohodkov pravnih oseb na dobiček le, če se ta dobiček razdeli delničarjem ali se šteje, da je razdeljen med delničarje, ali kadar ima družba določene odhodke, ki so obdavčljivi v skladu z nacionalno zakonodajo (v nadaljnjem besedilu: sistem davčne distribucije), se del, ki je v skladu s členom 45 dodeljen tej članici skupine BEFIT, prilagodi z razdeljenimi zneski v davčnem letu.

2.Prilagoditev dodeljenega dela se izračuna na naslednji način:

pri čemer:

(a)se finančni dohodek nanaša na dohodek, ki je na voljo za razdelitev v okviru sistema davčne distribucije, vključno z rezervami, za davčno leto;

(b)se dodeljeni del nanaša na delež, dodeljen članici skupine BEFIT za davčno leto v skladu s členom 45, vključno z vsemi preostalimi deleži iz prejšnjih davčnih let, izračunanimi za članico skupine BEFIT v skladu z odstavkom 4;

(c)se razdelitve nanašajo na razdelitve in druge odhodke, ki jih članica skupine BEFIT ustvari v davčnem letu in so v skladu s sistemom davčne distribucije obdavčljivi.

3.Kadar je prilagojeni dodeljeni del članice skupine BEFIT, izračunan v skladu z odstavkom 2, nižji od njenega dodeljenega dela, se razlika med obema zneskoma prenese v naslednje davčno leto in doda delu, dodeljenemu članici skupine BEFIT v tem naslednjem davčnem letu v skladu s tem členom.

4.Prilagojeni dodeljeni del, izračunan v skladu z odstavkom 2, se poveča za neodbitne odhodke, ki so v okviru sistema davčne distribucije v davčnem letu takoj obdavčeni v državi članici, v kateri je članica skupine BEFIT rezidentka za davčne namene ali prisotna v obliki stalne poslovne enote.

POGLAVJE IV
Poenostavljen pristop k skladnosti glede določanja transfernih cen

Člen 50
Merila za določanje področja uporabe

1.Države članice določijo poenostavljen pristop k skladnosti glede določanja transfernih cen za naslednje dejavnosti, če se te izvajajo prek transakcij med članico skupine BEFIT in povezanim podjetjem zunaj skupine BEFIT:

(a)distribucijsko dejavnost, če se izvaja prek distributerja z nizkim tveganjem, kot je opisano v odstavku 2, ki je rezident za davčne namene ali prisoten v obliki stalne poslovne enote v državi članici;

(b)proizvodno dejavnost, če se izvaja prek pogodbenega proizvajalca, kot je opisano v odstavku 3, ki je rezident za davčne namene ali prisoten v obliki stalne poslovne enote v državi članici.

2.Za namene uporabe odstavka 1, točka (a), je distributer z nizkim tveganjem subjekt, ki distribuira blago, kupljeno od povezanih podjetij. Dejavnost distribucije ima naslednje značilnosti:

(a)je rezultat natančne zamejitve transakcije in izkazuje ekonomsko pomembne značilnosti, ki jim je mogoče zanesljivo določiti ceno z uporabo enostranske metode določanja transfernih cen, pri čemer je testna stranka distributer;

(b)distributer nima pravnega ali ekonomskega solastništva intelektualne lastnine, ki jo vsebujejo proizvodi in/ali storitve, ki se distribuirajo;

(c)dejavnost distribucije je prevladujoča funkcija, ki jo opravlja distributer;

(d)distributer ne nosi nobenih tveganj ali pa omejena v zvezi s trgom, zalogami in slabimi posojili.

3.Za namene uporabe točke (b) odstavka 1 je pogodbeni proizvajalec povezano podjetje, ki izvaja proizvodno dejavnost pod nadzorom glavnega zavezanca in ima naslednje značilnosti:

(a)proizvodna dejavnost, kot izhaja iz natančne zamejitve transakcije, izkazuje ekonomsko pomembne značilnosti, ki jim je mogoče zanesljivo določiti ceno z uporabo enostranske metode določanja transfernih cen, pri čemer je testna stranka proizvodni subjekt;

(b)proizvajalec nima pravnega ali ekonomskega solastništva intelektualne lastnine, ki jo vsebujejo proizvedeni proizvodi;

(c)proizvodna dejavnost je prevladujoča funkcija, ki jo opravlja proizvajalec;

(d)proizvajalec ne nosi nobenih tveganj ali pa omejena v zvezi s ceno, trgom, zalogami, izkoriščenostjo zmogljivosti in slabimi posojili.

4.Če povezano podjetje opravlja več kot eno gospodarsko dejavnost, ostane na področju uporabe poenostavljenega pristopa, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)gospodarske dejavnosti, ki niso distribucija ali proizvodnja, je mogoče ustrezno ločiti in zanje določiti ločeno ceno;

(b)gospodarske dejavnosti, ki niso distribucija ali proizvodnja, je mogoče šteti za pomožne in so bodisi nebistvene bodisi ne dodajajo večje vrednosti distribuciji oziroma proizvodnji.

Člen 51
Okvir za skladnost

1.Države članice svoj okvir za oceno tveganja za dejavnosti iz člena 50 oblikujejo tako, da je sestavljen iz treh območij tveganja v zvezi z določanjem transfernih cen.

2.Območja tveganja se določijo z uporabo interkvartilnega razpona donosnosti, ki izhaja iz javnih referenčnih vrednosti Unije iz člena 53.

3.Dejavnosti iz člena 50 se ocenijo kot dejavnosti z nizkim, srednjim ali visokim tveganjem, odvisno od tega, kako se njihova donosnost v danem letu, določena v skladu s členom 52, primerja z interkvartilnim razponom najnovejšega sklopa javnih referenčnih vrednosti, pripravljenih pred koncem tega leta.

4.Države članice uporabljajo naslednji okvir tveganja:

5.Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za oblikovanje svojega pristopa k ocenjevanju tveganja za skladnost v skladu z naslednjimi načeli:

(a)območje z nizkim tveganjem: pristojnim organom držav članic ni treba nameniti dodatnih virov za zagotavljanje skladnosti za nadaljnje pregledovanje rezultatov pri določanju transfernih cen. Ne glede na to pristojni organi držav članic ohranijo pravico do izvedbe prilagoditev profitnih marž pri določanju transfernih cen davčnega zavezanca, ki spada v območje z nizkim tveganjem;

(b)območje s srednjim tveganjem: pristojni organi držav članic lahko spremljajo rezultate z uporabo razpoložljivih podatkov in stopijo v stik z davčnim zavezancem, da bi bolje razumeli njegove okoliščine, preden se odločijo, ali bodo dodelili vire za preverjanje skladnosti za izvajanje ocen tveganja in revizij;

(c)območje z visokim tveganjem: pristojni organi držav članic lahko davčnemu zavezancu priporočijo, naj pregleda svoje politike določanja transfernih cen, in se lahko odločijo za začetek pregleda ali revizije.

Člen 52
Merjenje donosnosti

1.Države članice določijo ustrezen pravni okvir, tako da njihovi pristojni organi merijo donosnost dejavnosti distribucije iz člena 50(2), pri čemer kot kazalnik ravni dobička uporabljajo dobiček pred obrestmi in davki glede na prodajo.

2.Države članice določijo ustrezen pravni okvir, tako da njihovi pristojni organi merijo donosnost proizvodne dejavnosti iz člena 50(3), pri čemer kot kazalnik ravni dobička uporabljajo dobiček pred obrestmi in davki glede na skupni strošek.

Člen 53
Javne referenčne vrednosti

1.Območje tveganja za dejavnosti iz člena 50 se določi glede na javne referenčne vrednosti za dejavnosti distribucije oziroma proizvodne dejavnosti.

2.Javne referenčne vrednosti za dejavnost distribucije so reprezentativne za donosnost neodvisnih subjektov, ki poslujejo na notranjem trgu in opravljajo pretežno dejavnost distribucije s podobnimi značilnostmi, kot jih ima dejavnost iz člena 50(2).

3.Javne referenčne vrednosti za proizvodno dejavnost so reprezentativne za donosnost neodvisnih subjektov, ki poslujejo na notranjem trgu in opravljajo pretežno proizvodno dejavnost s podobnimi značilnostmi, kot jih ima dejavnost iz člena 50(3).

4.Območje tveganja se določi z uporabo interkvartilnega razpona petletne povprečne donosnosti neodvisnih subjektov, ki izhaja iz javnih referenčnih vrednosti.

5.Komisija z izvedbenim aktom, ki določa potrebne praktične ureditve, določi iskalne kriterije za identifikacijo primerljivk za določitev ustreznih referenčnih vrednosti za dejavnosti distribucije in pogodbene proizvodne dejavnosti z nizkim tveganjem. Rezultati referenčnih vrednosti se objavijo na spletni strani Komisije, da se davčnim zavezancem omogoči določitev območja tveganja za njihove dejavnosti. Referenčne vrednosti se posodobijo vsaka tri leta. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73.

POGLAVJE V
UPRAVLJANJE IN POSTOPKI

Oddelek 1
Splošne določbe

Člen 54
Nastanek in prenehanje obstoja skupine BEFIT

1.Ta direktiva velja za skupino BEFIT pet let, ta veljavnost pa se samodejno podaljša ob koncu petega leta, razen če je bilo izdano obvestilo o prenehanju obstoja, ker skupina ne izpolnjuje več pogojev iz člena 2(1).

2.Skupine, ki so se same odločile, da bo zanje veljala ta direktiva v skladu s členom 2(7), jih ta direktiva zavezuje za obdobje petih let. Ob koncu petletnega obdobja se pravila prenehajo uporabljati, razen če vložniški subjekt organ za vložitev obvesti o odločitvi, da podaljša možnost uporabe direktive. V ta namen vložniški subjekt organu za vložitev predloži dokaze, da so izpolnjene zahteve za upravičenost iz člena 2(7) in da ni razloga za izključitev iz podaljšanja.

Člen 55
Davčno leto

1.Vse članice skupine BEFIT imajo isto davčno leto, ki je obdobje 12 mesecev. Članica skupine BEFIT, ki se pridruži skupini BEFIT, uskladi svoje davčno leto z davčnim letom skupine BEFIT v istem letu, v katerem se ji pridruži.

2.Dodeljeni del članice skupine BEFIT za leto, v katerem se pridruži skupini BEFIT, se izračuna sorazmerno s številom koledarskih mesecev, ko je članica skupine BEFIT pripadala skupini BEFIT.

3.Dodeljeni del članice skupine BEFIT za leto, v katerem izstopi iz skupine BEFIT, se izračuna sorazmerno s številom koledarskih mesecev, ko je članica skupine BEFIT pripadala skupini BEFIT.

Člen 56
Sprememba vložniškega subjekta

Vložniški subjekt se ne sme spremeniti, razen če ne izpolnjuje več pogojev iz člena 3(10). Skupina nato imenuje nov vložniški subjekt v skladu s pogoji iz člena 3(10). Če skupina vložniškega subjekta ne imenuje v dveh mesecih po tem, ko je prejšnji vložniški subjekt prenehal izpolnjevati pogoje, imenuje vložniški subjekt za skupino BEFIT ekipa za BEFIT iz člena 60.

Oddelek 2
Informativna davčna napoved BEFIT

Člen 57
Vložitev informativne davčne napovedi BEFIT

1.Vložniški subjekt vloži informativno davčno napoved BEFIT skupine BEFIT pri organu za vložitev, razen če je skupina BEFIT domača skupina.

2.Informativna davčna napoved BEFIT se pri organu za vložitev vloži najpozneje štiri mesece po koncu davčnega leta.

3.Informativna davčna napoved BEFIT vključuje naslednje informacije:

(a)identifikacijo vložniškega subjekta in drugih članic skupine BEFIT, vključno z njihovimi davčnimi številkami, če obstajajo, in državo članico, v kateri so članice skupine BEFIT rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote;

(b)informacije o celostni korporativni strukturi skupine BEFIT, vključno z lastniškimi deleži članic skupine BEFIT v posesti drugih članic skupine BEFIT;

(c)davčno leto, na katerega se nanaša informativna davčna napoved BEFIT;

(d)informacije in izračun naslednjega:

(i)rezultata predhodnega davčnega izida vsake članice skupine BEFIT;

(ii)davčne osnove BEFIT;

(iii)dodeljenega dela za vsako članico skupine BEFIT;

(iv)informacije o „deležu izhodiščne dodelitve“, izračunanem v skladu s členom 45.

4.Organ za vložitev informativno davčno napoved BEFIT takoj posreduje pristojnim organom vseh držav članic, v katerih so članice skupine BEFIT rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote.

Člen 58
Obveščanje o napakah v informativni davčni napovedi BEFIT

1.Vložniški subjekt obvesti organ za vložitev o napakah v informativni davčni napovedi BEFIT v dveh mesecih po pravočasni predložitvi take napovedi.

2.Organ za vložitev takoj posreduje popravljeno informativno davčno napoved BEFIT pristojnim organom vseh držav članic, v katerih so članice skupine BEFIT rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote.

Člen 59
Nevložitev informativne davčne napovedi BEFIT

Če vložniški subjekt ne vloži informativne davčne napovedi BEFIT, organ za vložitev po posvetovanju s pristojnimi organi vseh držav članic, v katerih so članice skupine BEFIT rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote, izda informativno davčno napoved BEFIT na podlagi ocene, pri čemer upošteva razpoložljive informacije. Poleg tega organ za vložitev uporabi pravni okvir o kaznih v skladu s členom 72. Vložniški subjekt se lahko na to informativno davčno napoved BEFIT pritoži.

Oddelek 3
Ekipa za BEFIT

Člen 60
Ustanovitev ekipe za BEFIT

1.Ekipa za BEFIT se skliče v enem mesecu po vložitvi informativne davčne napovedi BEFIT iz člena 57 za izvedbo nalog iz člena 61. Poleg tega ekipa za BEFIT zagotovi okvir za komunikacijo in posvetovanje med pristojnimi organi držav članic, v katerih so članice iste skupine BEFIT rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote. Kadar se član ekipe za BEFIT posvetuje z drugimi člani, prejme odgovor v razumnem roku.

2.Ekipo za BEFIT sestavljajo po en ali več predstavnikov vsake ustrezne davčne uprave, ki bodo delovali kot delegati, na državo članico, v kateri so članice skupine BEFIT. Ekipi za BEFIT predseduje delegat organa za vložitev.

3.Informacije, ki se sporočajo med člani ekipe za BEFIT, se v največji možni meri zagotovijo v elektronski obliki z uporabo orodja za sodelovanje BEFIT.

4.Komisija za lažje delovanje in komunikacijo ekipe za BEFIT z izvedbenimi akti standardizira sporočanje informacij med člani ekipe za BEFIT z uporabo orodja za sodelovanje BEFIT. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73.

Člen 61
Vloga ekipe za BEFIT pri informativni davčni napovedi BEFIT

1.Ekipa za BEFIT preuči popolnost in točnost informacij, navedenih v informativni davčni napovedi BEFIT, kot jih zahteva člen 57, razen rezultata izračuna predhodnega davčnega izida vsake članice skupine BEFIT v skladu s točko (d)(i) člena 57(3).

2.Ekipa za BEFIT si prizadeva doseči soglasje o vsebini informativne davčne napovedi BEFIT v štirih mesecih od datuma, ko so bile sporočene vse informacije, zahtevane v skladu s členom 57. Brez poseganja v člen 65 v povezavi s členom 57(3), točke (a), (b), (c) in (d)(iv), soglasje ekipe za BEFIT pomeni, da teh točk v prihodnosti ni mogoče izpodbijati. Končna odločitev o informacijah iz člena 57(3), točke (d)(i), (d)(ii) in (d)(iii), ostane v izključni pristojnosti države članice, v kateri je članica skupine rezidentka za davčne namene ali prisotna v obliki stalne poslovne enote.

3.Če ekipa za BEFIT doseže soglasje o informativni davčni napovedi BEFIT, organ za vložitev, pri katerem je bila vložena prvotna informativna davčna napoved BEFIT, vložniški subjekt obvesti o informativni davčni napovedi BEFIT.

4.Če ekipa za BEFIT ne more doseči soglasja v skladu z odstavkom 2 v štirih mesecih od datuma, ko so bile predložene vse informacije, zahtevane v skladu s členom 57, se šteje, da je tako soglasje doseženo, če člani ekipe za BEFIT z navadno večino prisotnih članov v skladu z odstavkom 5 soglašajo z informativno davčno napovedjo BEFIT ob koncu petega meseca od datuma predložitve informacij. Organ za vložitev, pri katerem je bila vložena informativna davčna napoved BEFIT, obvesti vložniški subjekt o informativni davčni napovedi BEFIT.

5.Za namene doseganja navadne večine iz odstavka 4 se glasovalne pravice dodelijo vsakemu pristojnemu organu v ekipi za BEFIT sorazmerno s prihodki, ki so jih v zadevnem davčnem letu zaslužile članice skupine BEFIT, ki so rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote na njihovem ozemlju. Če je glasovanje neodločeno, ima odločilni glas organ za vložitev. Za sklepčnost sta potrebni vsaj dve tretjini članov ekipe za BEFIT. Če sklepčnost ni dosežena, je prvotno vložena informativna davčna napoved BEFIT osnova za individualne informativne davčne napovedi iz člena 62 in individualne davčne odmere iz člena 64. Organ za vložitev, pri katerem je bila vložena informativna davčna napoved BEFIT, obvesti vložniški subjekt, če ni sklepčnosti.

Oddelek 4
Individualne informativne davčne napovedi in odmere

Člen 62
Vložitev individualnih informativnih davčnih napovedi

1.Vsaka članica skupine BEFIT vloži svojo individualno informativno davčno napoved pri pristojnem organu države članice, v kateri je ta članica skupine BEFIT rezidentka za davčne namene ali prisotna v obliki stalne poslovne enote, najpozneje tri mesece po prejemu obvestila organa za vložitev v skladu s členom 61(3), (4) ali (5), v primeru domače skupine pa najpozneje osem mesecev po koncu davčnega leta.

2.Individualna informativna davčna napoved vključuje naslednje elemente:

(a)izračun predhodnega davčnega izida članice skupine BEFIT;

(b)del, dodeljen članici skupine BEFIT v skladu s členom 45;

(c)postavke, s katerimi se v skladu s členom 48 prilagodi dodeljeni del v državi članici, v kateri je članica skupine BEFIT rezidentka za davčne namene ali prisotna v obliki stalne poslovne enote;

(d)odbitki, ki se uporabljajo za olajšavo tujega davka, v državi članici, v kateri je članica skupine BEFIT rezidentka za davčne namene ali prisotna v obliki stalne poslovne enote.

3.Ne glede na določbe iz odstavka 1 se lahko članice iste skupine BEFIT, ki so rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote v isti državi članici, odločijo, da v tej državi članici vložijo eno kombinirano individualno informativno davčno napoved.

Člen 63
Obveščanje o napakah v individualnih informativnih davčnih napovedih

1.Članica skupine BEFIT pristojni organ države članice, v kateri je rezidentka za davčne namene ali prisotna v obliki stalne poslovne enote, obvesti o napakah v individualni informativni davčni napovedi v dveh mesecih po pravočasni predložitvi take napovedi.

2.Če so zaradi napak potrebne prilagoditve, ki vplivajo na davčno osnovo BEFIT skupine BEFIT, pristojni organ države članice, v kateri je članica skupine BEFIT vložila individualno informativno davčno napoved, prek ekipe za BEFIT nemudoma obvesti organ za vložitev in pristojne organe drugih držav članic, v katerih so članice iste skupine BEFIT rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote.

3.Organ za vložitev v enem mesecu izda popravljeno informativno davčno napoved BEFIT in jo prek ekipe za BEFIT takoj posreduje pristojnim organom vseh držav članic, v katerih so članice skupine BEFIT rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote. Organ za vložitev in pristojni organi vseh držav članic, v katerih so članice iste skupine BEFIT rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote, po potrebi izdajo spremenjene davčne odmere v skladu s členom 64.

4.Ne glede na odstavek 3 se spremenjena davčna odmera ne izda za prilagoditev davčne osnove BEFIT, če razlika med prvotno prijavljeno in popravljeno davčno osnovo BEFIT ne presega 10 000 EUR ali 1 % davčne osnove BEFIT, pri čemer se upošteva nižja vrednost.

Člen 64
Individualne davčne odmere

1.Pristojni organ države članice, v kateri je članica skupine BEFIT vložila individualno informativno davčno napoved, izda individualno davčno odmero v skladu z individualno informativno davčno napovedjo. Izvršbo davčne obveznosti ureja pravo te države članice.

2.Pristojni organ države članice, v kateri je članica skupine BEFIT vložila svojo individualno informativno davčno napoved, po potrebi izda spremenjeno davčno odmero. Če prilagoditve vplivajo na davčno osnovo BEFIT, pristojni organ države članice, v kateri je članica skupine BEFIT vložila individualno informativno davčno napoved, prek ekipe za BEFIT o tem nemudoma obvesti organ za vložitev in pristojne organe vseh drugih držav članic, v katerih so druge članice iste skupine BEFIT rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote.

3.Organ za vložitev po prejemu spremenjene davčne odmere v skladu z odstavkom 2 v enem mesecu izda popravljeno informativno davčno napoved BEFIT in jo prek ekipe za BEFIT takoj posreduje pristojnim organom vseh držav članic, v katerih so članice skupine BEFIT rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote. Organ za vložitev in pristojni organi drugih držav članic, v katerih so članice iste skupine BEFIT rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote, po potrebi izdajo spremenjene davčne odmere v skladu z odstavkom 2.

4.Ne glede na odstavek 3 se spremenjena davčna odmera ne izda za prilagoditev davčne osnove BEFIT, če razlika med prvotno prijavljeno in popravljeno davčno osnovo BEFIT ne presega 10 000 EUR ali 1 % davčne osnove BEFIT, pri čemer se upošteva nižja vrednost.

Oddelek 5
Revizije

Člen 65
Revizije

1.Pristojni organ države članice lahko začne in usklajuje revizije članic skupine BEFIT, ki so rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote v tej državi članici.

2.Pristojni organ države članice, v kateri je članica skupine BEFIT rezidentka za davčne namene ali prisotna v obliki stalne poslovne enote, je lahko s strani pristojnega organa druge države članice, v kateri je vsaj ena članica iste skupine BEFIT, zaprošen za skupno revizijo s tem organom. Skupne revizije se izvajajo v skladu s členom 12 Direktive Sveta 2011/16/EU 35 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja. Ne glede na to pravilo zaprošeni pristojni organ sprejme tako zahtevo in o tem obvesti ekipo za BEFIT.

3.Revizija (vključno s skupno revizijo) se izvede v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, v kateri se izvaja, pri čemer se izvedejo prilagoditve, ki so potrebne za zagotovitev ustreznega izvajanja te direktive. Te revizije lahko vključujejo kakršne koli poizvedbe, preglede ali preiskave za namene preverjanja skladnosti davčnega zavezanca s to direktivo.

4.Pristojni organ države članice, v kateri se izvaja revizija ali skupna revizija, obvesti ekipo za BEFIT o rezultatih revizije ali skupne revizije, ki vpliva na rezultat dodelitve davčne osnove BEFIT za davčno leto, na katero se nanaša. Drugi člani ekipe za BEFIT izrazijo svoje mnenje v treh mesecih.

5.Organ za vložitev po reviziji ali skupni reviziji, ki vpliva na rezultat dodelitve davčne osnove BEFIT iz odstavka 4, v enem mesecu izda popravljeno informativno davčno napoved BEFIT in jo prek ekipe za BEFIT takoj posreduje pristojnim organom vseh držav članic, v katerih so članice skupine BEFIT rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote. Organ za vložitev in pristojni organi drugih držav članic, v katerih so članice iste skupine BEFIT rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote, po potrebi izdajo spremenjene davčne odmere v skladu z odstavkom 64.

6.Ne glede na odstavek 5 se spremenjena davčna odmera ne izda za prilagoditev davčne osnove BEFIT, če razlika med prvotno prijavljeno in popravljeno davčno osnovo BEFIT ne presega 10 000 EUR ali 1 % davčne osnove BEFIT, pri čemer se upošteva nižja vrednost.

Oddelek 6
Pritožbe

Člen 66
Upravne pritožbe v zvezi z informativno davčno napovedjo BEFIT

1.Vložniški subjekt se lahko pritoži na vsebino informativne davčne napovedi BEFIT v skladu s členom 59 v dveh mesecih po tem, ko je bila izdana napoved ali obvestilo. Pritožbo obravnava upravni organ, ki je v skladu z zakonodajo države članice organa za vložitev pristojen za obravnavo pritožb na prvi stopnji. Upravno pritožbo ureja zakonodaja države članice organa za vložitev. Če v državi članici organa za vložitev ni takega upravnega organa, lahko članica skupine BEFIT pritožbo vloži neposredno pri sodišču.

2.Pri predložitvi stališč upravnemu organu se organ za vložitev po potrebi prek ekipe za BEFIT posvetuje z drugimi pristojnimi organi držav članic, v katerih so članice iste skupine BEFIT rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote.

3.Upravni organ iz odstavka 1 o pritožbi odloči v dveh mesecih. Če se odločba razlikuje od prvotne informativne davčne napovedi BEFIT, spremenjena odločba nadomesti prvotno informativno davčno napoved BEFIT. Če vložniški subjekt v tem obdobju ne prejme nobene odločbe, se šteje, da je bila informativna davčna napoved BEFIT potrjena.

4.Ne glede na člen 62(1) se rok za vložitev individualne informativne davčne napovedi začne, ko je sprejeta odločitev o pritožbi ali se šteje, da je informativna davčna napoved BEFIT potrjena v skladu z odstavkom 3.

Člen 67
Upravne pritožbe v zvezi z individualnimi davčnimi odmerami

1.Članica skupine BEFIT se lahko pritoži zoper vsebino individualne davčne odmere, pripravljene v skladu s členom 64, pri pristojnem organu države članice, v kateri je ta članica skupine BEFIT rezidentka za davčne namene ali prisotna v obliki stalne poslovne enote, v dveh mesecih po tem, ko je bila obveščena o odmeri davka. Upravno pritožbo obravnava upravni organ, ki je v skladu z zakonodajo države članice članice skupine BEFIT pristojen za obravnavo pritožb na prvi stopnji. Upravno pritožbo ureja zakonodaja države članice, v kateri je članica skupine BEFIT rezidentka za davčne namene ali prisotna v obliki stalne poslovne enote. Če v državi članici, v kateri je članica skupine BEFIT rezidentka za davčne namene ali prisotna v obliki stalne poslovne enote, ni takega upravnega organa, lahko članica skupine BEFIT pritožbo vloži neposredno pri sodišču.

2.Pri predložitvi stališč upravnemu organu se pristojni organ za članico skupine BEFIT po potrebi prek ekipe za BEFIT posvetuje z drugimi pristojnimi organi držav članic, v katerih so članice iste skupine BEFIT rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote.

3.Če odločba, sprejeta v skladu z odstavkom 1, vpliva na davčno osnovo BEFIT, pristojni organ države članice, v kateri je članica skupine BEFIT vložila svojo pritožbo, o tem prek ekipe za BEFIT obvesti organ za vložitev in pristojne organe drugih držav članic, v katerih so članice iste skupine BEFIT rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote. Organ za vložitev in drugi pristojni organi v državah članicah, v katerih so članice iste skupine BEFIT rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote, po potrebi izdajo spremenjene davčne odmere v skladu s členom 64.

4.Ne glede na odstavek 3 se spremenjena davčna odmera ne izda za prilagoditev davčne osnove BEFIT, če razlika med prvotno prijavljeno in popravljeno davčno osnovo BEFIT ne presega 10 000 EUR ali 1 % davčne osnove BEFIT, pri čemer se upošteva nižja vrednost.

Člen 68
Pritožbe pred sodiščem v zvezi z informativno davčno napovedjo BEFIT

1.Če je odločitev v skladu s členom 66 potrjena ali spremenjena, ima vložniški subjekt pravico, da se v dveh mesecih od prejema odločbe organa za upravne pritožbe pritoži neposredno pred sodišči države članice, v kateri je rezident za davčne namene ali prisoten v obliki stalne poslovne enote. Pritožbo pred sodiščem ureja zakonodaja države članice, v kateri je vložniški subjekt rezident za davčne namene ali prisoten v obliki stalne poslovne enote.

2.Pri predložitvi stališč sodišču se organ za vložitev po potrebi prek ekipe za BEFIT posvetuje z drugimi pristojnimi organi držav članic, v katerih so članice iste skupine BEFIT rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote.

3.Če se sprejme odločba v skladu z odstavkom 1, organ za vložitev prek ekipe za BEFIT nemudoma posreduje spremenjeno informativno davčno napoved BEFIT pristojnim organom vseh držav članic, v katerih so članice iste skupine BEFIT rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote. Organ za vložitev in drugi pristojni organi v državah članicah, v katerih so članice iste skupine BEFIT rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote, po potrebi izdajo spremenjene davčne odmere v skladu s členom 64.

4.Ne glede na odstavek 3 se spremenjena davčna odmera ne izda za prilagoditev davčne osnove BEFIT, če razlika med prvotno prijavljeno in popravljeno davčno osnovo BEFIT ne presega 10 000 EUR ali 1 % davčne osnove BEFIT, pri čemer se upošteva nižja vrednost.

Člen 69
Pritožbe pred sodiščem v zvezi z individualnimi davčnimi odmerami

1.Če je odločba v skladu s členom 67 potrjena ali spremenjena, ima članica skupine BEFIT pravico, da se v dveh mesecih po tem, ko je bila obveščena o odločbi organa za upravne pritožbe iz člena 67, pritoži pred sodišči države članice, v kateri je rezidentka za davčne namene ali prisotna v obliki stalne poslovne enote. Pritožbo pred sodiščem ureja zakonodaja države članice, v kateri je članica skupine BEFIT rezidentka za davčne namene ali prisotna v obliki stalne poslovne enote.

2.Pri predložitvi stališč sodišču se pristojni organ za članico skupine BEFIT po potrebi prek ekipe za BEFIT posvetuje z drugimi pristojnimi organi držav članic, v katerih so članice iste skupine BEFIT rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote.

3.Če odločba, sprejeta v skladu z odstavkom 1, vpliva na davčno osnovo BEFIT, pristojni organ države članice, v kateri je članica skupine BEFIT vložila svojo pritožbo, o tem prek ekipe za BEFIT obvesti organ za vložitev in pristojne organe drugih držav članic, v katerih so članice iste skupine BEFIT rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote. Organ za vložitev in drugi pristojni organi v državah članicah, v katerih so članice iste skupine BEFIT rezidentke za davčne namene ali prisotne v obliki stalne poslovne enote, po potrebi izdajo spremenjene davčne odmere v skladu s členom 64.

4.Ne glede na odstavek 3 se spremenjena davčna odmera ne izda za prilagoditev davčne osnove BEFIT, če razlika med prvotno prijavljeno in popravljeno davčno osnovo BEFIT ne presega 10 000 EUR ali 1 % davčne osnove BEFIT, pri čemer se upošteva nižja vrednost.

Člen 70
Zastaranje

Kadar izid upravne pritožbe ali pritožbe pred sodiščem zahteva spremembo individualne davčne odmere ene ali več članic skupine BEFIT, države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da take spremembe ostanejo možne ne glede na časovne roke v nacionalnih zakonodajah držav članic.

Oddelek 7
KONČNE DOLOČBE

Člen 71
Razkritje informacij in dokumentov

1.Za informacije, ki se na podlagi te direktive v kateri koli obliki sporočajo med državami članicami, velja obveznost varovanja uradne tajnosti, kot je določeno v nacionalni zakonodaji države članice, ki je prejela podatke. Te informacije se lahko uporabijo za izvajanje in izvrševanje zakonov držav članic s področja davkov iz te direktive.

2.Take informacije se lahko uporabijo tudi v zvezi s sodnimi in upravnimi postopki, ki lahko vključujejo kazni in so bili sproženi zaradi kršitev davčne zakonodaje, in sicer brez poseganja v splošna pravila in predpise, ki urejajo pravice tožencev in prič v takih postopkih.

Člen 72
Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Kazni in drugi ukrepi za zagotavljanje skladnosti morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

POGLAVJE VI
KONČNE DOLOČBE

Člen 73
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 36 .

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 74
Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 2(8) in člena 14(3) se na Komisijo prenese za nedoločen čas od [datuma začetka veljavnosti te direktive].

3.Prenos pooblastila lahko kadar koli prekliče Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem uradno obvesti Svet.

6.Delegirani akt začne veljati le, če Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Svetu o tem aktu ali če Svet pred iztekom tega roka obvesti Komisijo, da mu ne bo nasprotoval. Ta rok se na pobudo Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 75
Obveščanje Evropskega parlamenta

Komisija obvesti Evropski parlament o delegiranih aktih, ki jih sprejme Komisija, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom ali o preklicu pooblastila s strani Sveta.

Člen 76
Varstvo podatkov

1.Države članice lahko osebne podatke na podlagi te direktive obdelujejo izključno za namene uporabe poglavja IV ter za namene preučitve vsebine informativne davčne napovedi BEFIT in doseganja soglasja o njej ter za namene obdelave in ocene individualnih informativnih davčnih napovedi v skladu s poglavjem V. Pri obdelavi osebnih podatkov za namene te direktive se za upravljavce v smislu člena 4(7) Uredbe (EU) 2016/679 štejejo pristojni organi držav članic v okviru svojih dejavnosti na podlagi te direktive.

2.Informacije, vključno z osebnimi podatki, ki se obdelujejo v skladu s to direktivo, se hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za doseganje namenov te direktive, v skladu z nacionalnimi pravili o zastaranju, ki veljajo za posameznega upravljavca podatkov, v nobenem primeru pa ne dlje kot 10 let.

Člen 7
Pregled delovanja BEFIT s strani Komisije

1.Komisija pet let po začetku uporabe te direktive preuči in oceni njeno delovanje ter o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilo po potrebi spremlja predlog za spremembo te direktive.

2.Države članice Komisiji sporočijo ustrezne informacije za oceno direktive v skladu z odstavkom 3, vključno z zbirnimi podatki o članicah skupine BEFIT, ki so rezidentke za davčne namene v njihovi jurisdikciji, in njihovih stalnih poslovnih enotah, ki poslujejo v njihovi jurisdikciji, da bi se ustrezno ocenil učinek prehodnega pravila o dodelitvi in Direktive (EU) 2022/2523 ter ocenilo stanje v zvezi s prvim stebrom izjave o dvostebrni rešitvi za reševanje davčnih izzivov, ki izhajajo iz digitalizacije gospodarstva, o kateri se je 8. oktobra 2021 dogovorila skupina OECD/G20 v vključujočem okviru za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička.

3.Komisija z izvedbenimi akti določi informacije, ki jih morajo države članice zagotoviti za namene ocenjevanja delovanja te direktive iz odstavka 2, ter obliko in pogoje za sporočanje teh informacij.

4.Komisija informacije, ki so ji sporočene v skladu z odstavkom 2, obravnava kot zaupne v skladu z določbami, ki se uporabljajo za institucije Unije, in členom 76 te direktive.

5.Informacije, ki jih država članica sporoči Komisiji v skladu z odstavkom 2, in vsa poročila ali dokumenti, ki jih pripravi Komisija s pomočjo teh informacij, se lahko pošljejo drugim državam članicam. Za poslane informacije velja obveznost varovanja uradne skrivnosti, kot je določeno za podobne informacije v nacionalnem pravu države članice, ki jih je prejela.

Člen 78
Prenos direktive

1.Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. januarja 2028. Besedilo navedenih predpisov nemudoma sporočijo Komisiji.

2.Navedene predpise uporabljajo od 1. julija 2028.

3.Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

4.Takoj po začetku veljavnosti te direktive države članice zagotovijo, da je Komisija zaradi predložitve svojih pripomb dovolj zgodaj obveščena o vseh osnutkih zakonov in drugih predpisov, ki jih nameravajo sprejeti na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 79
Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 80
Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja 

Davčna politika 1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

 Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 37  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno

–    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

1.    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

1.ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Način(i) izvrševanja proračuna 38

 Neposredno upravljanje – Komisija:

– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

2.    prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

3. mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

– EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

4. organom iz členov 64 in 65 finančne uredbe,

– subjektom javnega prava,

5. subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

6. organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

(1)Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

2.    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

GD: TAXUD						2025 42		2026			2027																				SKUPAJ
□ Odobritve za poslovanje
03 04 01 – Sodelovanje na področju obdavčitve (Fiscalis)	obveznosti				(1a)				0,6			0,6												.			.			.
	plačila		(2a)			0,3
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 43
Odobritve za GD TAXUD SKUPAJ	obveznosti				= 1a + 1b + 3				0,6			0,6
	plačila		= 2a + 2b + 3			0,3
□ Odobritve za poslovanje SKUPAJ		obveznosti		(4)						0,6			0,6			0,6
		plačila		(5)			0,3
□ Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ				(6)
Odobritve iz RAZDELKA <….> večletnega finančnega okvira SKUPAJ		obveznosti		= 4 + 6						0,6			0,6			0,6
		plačila		= 5 + 6			0,3

Razdelek večletnega finančnega okvira

7

„Upravni odhodki“

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga 5 k Sklepu Komisije o notranjih pravilih za izvrševanje oddelka splošnega proračuna Evropske unije za Komisijo), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Odobritve iz RAZDELKA 7  večletnega finančnega okvira  SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

RAZDELEK 7  večletnega finančnega okvira
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Seštevek za RAZDELEK 7  večletnega finančnega okvira

Odobritve zunaj RAZDELKA 7 48 večletnega finančnega okvira
Človeški viri
Drugi upravni odhodki
Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 7  večletnega finančnega okvira

SKUPAJ

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

3.    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Predlog/pobuda:

–    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

–    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

–    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

4.    je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

5.    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

(a)    za lastna sredstva,

a.    za druge prihodke.

(b)navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice     

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    COM(2021) 251 final.

(2)    COM(2022) 548 final.

(3)    COM(2021) 566 final.

(4)    COM(2011) 121 final.

(5)    COM(2016) 685 final; COM(2016) 683 final.

(6)

   Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev.

(7)    Izjava o dvostebrni rešitvi za reševanje davčnih izzivov, ki jih prinaša digitalizacija gospodarstva, 8. oktober 2021, projekt OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička.

(8)    Direktiva Sveta (EU) 2022/2523 z dne 14. decembra 2022 o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v Uniji (UL L 328, 22.12.2022, str. 1).

(9)    Predlog DIREKTIVE SVETA o določitvi pravil o olajšavi za zmanjšanje naklonjenosti zadolževanju v razmerju do lastniškega kapitala in o omejitvi odbitka obresti za namene davka od dohodkov pravnih oseb (COM(2022) 216 final).

(10)    Predlog DIREKTIVE SVETA o določitvi pravil za preprečevanje zlorabe slamnatih subjektov za davčne namene in spremembi Direktive 2011/16/EU (COM(2021) 565 final).

(11)    Direktiva Sveta 2011/96/EU z dne 30. novembra 2011 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (prenovitev) (UL L 345, 29.12.2011, str. 8).

(12)    Direktiva Sveta 2003/49/ES z dne 3. junija 2003 o skupnem sistemu obdavčevanja plačil obresti ter licenčnin med povezanimi družbami iz različnih držav članic (UL L 157, 26.6.2003, str. 49).

(13)    Direktiva Sveta 2009/133/ES z dne 19. oktobra 2009 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med državami članicami.

(14)    Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

(15)    Direktiva Sveta (EU) 2016/881 z dne 25. maja 2016 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja (UL L 146, 3.6.2016, str. 8).

(16)    Direktiva Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (UL L 193, 19.7.2016, str. 1).

(17)     Izjava projekta OECD/G20 o eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička o izidu glede dvostebrne rešitve za reševanje davčnih izzivov, ki izhajajo iz digitalizacije gospodarstva, z dne 11. julija 2023 .

(18)    Poziv k predložitvi dokazov za oceno učinka – Ares(2022)7086603.

(19)    Ares(2023)3669156, 26. maj 2023.

(20)

   Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 326, 26.10.2012, str. 391).

(21)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (Besedilo velja za EGP) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(22)    UL C , , str. .

(23)    UL C , , str. .

(24)    Izjava o dvostebrni rešitvi za reševanje davčnih izzivov, ki jih prinaša digitalizacija gospodarstva, 8. oktober 2021, projekt OECD/G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička.

(25)    Direktiva Sveta (EU) 2022/2523 z dne 14. decembra 2022 o zagotavljanju globalne minimalne davčne stopnje za mednarodne skupine podjetij in velike domače skupine v Uniji (UL L 328, 22.12.2022, str. 1).

(26)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(27)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(28)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(29)    Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega vstopnega mesta za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1).

(30)    Uredba (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L 243, 11.9.2002, str. 1).

(31)    Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(32)    Direktiva Sveta (EU) 2016/1164 z dne 12. julija 2016 o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga (UL L 193, 19.7.2016, str. 1).

(33)    Direktiva Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL L 374, 31.12.1991, str. 7).

(34)    Direktiva Sveta 2009/133/ES z dne 19. oktobra 2009 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med državami članicami (UL L 310, 25.11.2009, str. 34).

(35)    Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

(36)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(37)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(38)    Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx

(39)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(40)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(41)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(42)    Leto začetka izvajanja predloga/pobude ni znano. Zato se za predpostavko šteje leto 2025.

(43)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(44)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(45)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(46)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(47)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(48)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(49)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(50)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(51)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(52)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 12.9.2023

COM(2023) 532 final

PRILOGI

k

Direktivi Sveta

o poslovanju v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov (BEFIT)

{SWD(2023) 308 final} - {SWD(2023) 309 final}

PRILOGA I: Seznam podjetij iz člena 2

(a) Družbe, ustanovljene v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2157/2001 z dne 8. oktobra 2001 o statutu evropske družbe (SE)( 6 ) in Direktivo Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev ( 7 ) ter zadruge, ustanovljene v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1435/2003 z dne 22. julija 2003 o statutu evropske zadruge (SCE) ( 8 ) in Direktivo Sveta 2003/72/ES z dne 22. julija 2003 o dopolnitvi statuta evropske zadruge glede udeležbe delavcev ( 9 );

(b) družbe v skladu z belgijsko zakonodajo: „société anonyme“/„naamloze vennootschap“, „société en commandite par actions“/„commanditaire vennootschap op aandelen“, „société privée à responsabilité limitée“/„besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid“, „société coopérative à responsabilité limitée“/„coöperatieve vennootschap met beperkte aansprakelijkheid“, „société coopérative à responsabilité illimitée“/ „coöperatieve vennootschap met onbeperkte aansprakelijkheid“, „société en nom collectif“/„vennootschap onder firma“, „société en commandite simple“/„gewone commanditaire vennootschap“, javna podjetja, ki so prevzela eno od zgoraj navedenih pravnih oblik, ter druge družbe, ustanovljene v skladu z belgijsko zakonodajo, zavezane belgijskemu davku od dobička pravnih oseb;

(c) družbe v skladu z bolgarsko zakonodajo: „събирателно дружество“, „командитно дружество“, „дружество с ограничена отговорност“, „акционерно дружество“, „командитно дружество с акции“, „неперсонифицирано дружество“, „кооперации“, „кооперативни съюзи“, „държавни предприятия“, ki so ustanovljene v skladu z bolgarsko zakonodajo in opravljajo gospodarske dejavnosti;

(d) družbe v skladu s češko zakonodajo: „akciová společnost“, „společnost s ručením omezeným“;

(e) družbe v skladu z dansko zakonodajo: „aktieselskab“ in „anpartsselskab“. Druge družbe, ki so v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb zavezanke za davek, če je njihov obdavčljivi dohodek izračunan in obdavčen v skladu s splošnimi predpisi davčne zakonodaje, ki veljajo za „aktieselskaber“;

(f) družbe v skladu z nemško zakonodajo: „Aktiengesellschaft“, „Kommanditgesellschaft auf Aktien“, „Gesellschaft mit beschränkter Haftung“, „Versicherungsverein auf Gegenseitigkeit“, „Erwerbs- und Wirtschaftsgenossenschaft“, „Betriebe gewerblicher Art von juristischen Personen des öffentlichen Rechts“, in druge družbe, ustanovljene v skladu z nemško zakonodajo, ki so zavezanke za nemški davek od dobička pravnih oseb;

(g) družbe v skladu z estonsko zakonodajo: „täisühing“, „usaldusühing“, „osaühing“, „aktsiaselts“, „tulundusühistu“;

(h) družbe, ustanovljene ali že obstoječe v skladu z irsko zakonodajo, telesa, registrirane v skladu z Industrial and Provident Societies Act, „building societies“, ustanovljene v skladu z Building Societies Acts ter „trustee savings banks“ v smislu Trustee Savings Banks Act iz leta 1989;

(i) družbe v skladu z grško zakonodajo: „ανώνυμη εταιρεία“, „εταιρεία περιορισμένης ευθύνης (Ε.Π.Ε.)“ in druge družbe, ustanovljene v skladu z grško zakonodajo, ki so zavezanke za grški davek od dobička pravih oseb;

(j) družbe v skladu s špansko zakonodajo: „sociedad anónima“, „sociedad comanditaria por acciones“, „sociedad de responsabilidad limitada“, tista telesa javnega prava, ki delujejo po zasebnem pravu. Druge družbe, ustanovljene v skladu s špansko zakonodajo, ki so zavezanke za španski davek od dobička pravnih oseb („Impuesto sobre Sociedades“);

(k) družbe v skladu s francosko zakonodajo: „société anonyme“, „société en commandite par actions“, „société à responsabilité limitée“, „sociétés par actions simplifiées“, „sociétés d’assurances mutuelles“, „caisses d’épargne et de prévoyance“, „sociétés civiles“, ki so samodejno zavezanke za davek od dobička pravnih oseb, „coopératives“, „unions de coopératives“, industrijske in gospodarske ustanove in podjetja ter druge družbe, ustanovljene v skladu s francosko zakonodajo, ki so zavezanke za francoski davek od dobička pravnih oseb;

(l) družbe v skladu z italijansko zakonodajo: „società per azioni“, „società in accomandita per azioni“, „società a responsabilità limitata“, „società cooperative“, „società di mutua assicurazione“ ter javni in zasebni subjekti, ki opravljajo izključno ali pretežno gospodarske dejavnosti;

(m) v skladu s ciprsko zakonodajo: „εταιρείες“, kot je opredeljena v zakonodaji o davku od dohodkov;

(n) družbe v skladu z latvijsko zakonodajo: „akciju sabiedrība“, „sabiedrība ar ierobežotu atbildību“;

(o) družbe, ustanovljene v skladu z litovsko zakonodajo;

(p) družbe v skladu z luksemburško zakonodajo: „société anonyme“, „société en commandite par actions“, „société à responsabilité limitée“, „société coopérative“, „société coopérative organisée comme une société anonyme“, „association d’assurances mutuelles“, „association d’épargne-pension“, „entreprise de nature commerciale, industrielle ou minière de l’Etat, des communes, des syndicats de communes, des établissements publics et des autres personnes morales de droit public“ in druge družbe, ustanovljene v skladu z luksemburško zakonodajo, ki so zavezanke za luksemburški davek od dobička pravnih oseb;

(q) družbe v skladu z madžarsko zakonodajo: „közkereseti társaság“, „betéti társaság“, „közös vállalat“, „korlátolt felelősségű társaság“, „részvénytársaság“, „egyesülés“, „szövetkezet“;

(r) družbe v skladu z malteško zakonodajo: „Kumpaniji ta“ Responsabilita „Limitata“, „Soċjetajiet en commandite li l-kapital tagħhom maqsum f’azzjonijiet“;

(s) družbe v skladu z nizozemsko zakonodajo: „naamloze vennootschap“, „besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid“, „open commanditaire vennootschap“, „coöperatie“, „onderlinge waarborgmaatschappij“, „fonds voor gemene rekening“, „vereniging op coöperatieve grondslag“, „vereniging welke op onderlinge grondslag als verzekeraar of kredietinstelling optreedt“ in druge družbe, ustanovljene v skladu z nizozemsko zakonodajo, ki so zavezanke za nizozemski davek od dobička pravnih oseb;

(t) družbe v skladu z avstrijsko zakonodajo: „Aktiengesellschaft“, „Gesellschaft mit beschränkter Haftung“, „Versicherungsvereine auf Gegenseitigkeit“, „Erwerbs- und Wirtschaftsgenossenschaften“, „Betriebe gewerblicher Art von Körperschaften des öffentlichen Rechts“, „Sparkassen“ in druge družbe, ustanovljene v skladu z avstrijsko zakonodajo, ki so zavezanke za avstrijski davek od dobička pravnih oseb;

(u) družbe v skladu s poljsko zakonodajo: „spółka akcyjna“, „spółka z ograniczoną odpowiedzialnością“, „spółka komandytowo-akcyjna“;

(v) gospodarske družbe ali družbe v skladu s civilnim pravom, ki imajo gospodarsko obliko, zadruge in javna podjetja, ustanovljena v skladu s portugalsko zakonodajo;

(w) družbe v skladu z romunsko zakonodajo: „societăți pe acțiuni“, „societăți în comandită pe acțiuni“, „societăți cu răspundere limitată“, „societăți în nume colectiv“, „societăți în comandită simplă“;

(x) družbe v skladu s slovensko zakonodajo: „delniška družba“, „komanditna družba“, „družba z omejeno odgovornostjo“;

(y) družbe v skladu s slovaško zakonodajo: „akciová spoločnosť“, „spoločnosť s ručením obmedzeným“, „komanditná spoločnosť“;

(z) družbe v skladu s finsko zakonodajo: „osakeyhtiö“/„aktiebolag“, „osuuskunta“/„andelslag“, „säästöpankki“/„sparbank“ in „vakuutusyhtiö“/ „försäkringsbolag“;

(aa) družbe v skladu s švedsko zakonodajo: „aktiebolag“, „försäkringsaktiebolag“, „ekonomiska föreningar“, „sparbanker“, „ömsesidiga försäkringsbolag“, „försäkringsföreningar“;

(ab) družbe v skladu s hrvaško zakonodajo: „dioničko društvo“, „društvo s ograničenom odgovornošću“ in druge družbe, ustanovljene v skladu s hrvaško zakonodajo, ki so zavezanke za hrvaški davek od dobička.

PRILOGA II: Seznam davkov iz člena 2

(a)Impôt des sociétés / vennootschapsbelasting v Belgiji,

(b)корпоративен данък v Bolgariji,

(c)daň z příjmů právnických osob na Češkem,

(d)selskabsskat na Danskem,

(e)Körperschaftsteuer v Nemčiji,

(f)tulumaks v Estoniji,

(g)corporation tax na Irskem,

(h)φόρος εισοδήματος νομικών προσώπων κερδοσκοπικού χαρακτήρα v Grčiji,

(i)impuesto sobre sociedades v Španiji,

(j)impôt sur les sociétés v Franciji,

(k)porez na dobit na Hrvaškem,

(l)imposta sul reddito delle società v Italiji,

(m)φόρος εισοδήματος na Cipru,

(n)uzņēmumu ienākuma nodoklis v Latviji,

(o)pelno mokestis v Litvi,

(p)impôt sur le revenu des collectivités v Luksemburgu,

(q)társasági adó, osztalékadó na Madžarskem,

(r)taxxa fuq l-income na Malti,

(s)vennootschapsbelasting na Nizozemskem,

(t)Körperschaftsteuer v Avstriji,

(u)podatek dochodowy od osób prawnych na Poljskem,

(v)imposto sobre o rendimento das pessoas colectivas na Portugalskem,

(w)impozit pe profit v Romuniji,

(x)davek od dobička pravnih oseb v Sloveniji,

(y)daň z príjmov právnických osôb na Slovaškem,

(z)yhteisöjen tulovero/inkomstskatten för samfund na Finskem,

(aa)statlig inkomstskatt na Švedskem.