EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 28.8.2023
COM(2023) 492 final
2023/0301(NLE)
Predlog
UREDBA SVETA
o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2024 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Baltskem morju, ter o spremembi Uredbe (EU) 2023/194 glede nekaterih ribolovnih možnosti v drugih vodah
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
V skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 1 o skupni ribiški politiki (v nadaljnjem besedilu: osnovna uredba o SRP) se mora izkoriščanje živih morskih bioloških virov izvajati na način, ki dovoljuje obnavljanje in ohranjanje populacij lovljenih vrst nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. Pomembno orodje za zagotavljanje tega je letno določanje ribolovnih možnosti v obliki celotnih dovoljenih ulovov (TAC) in kvot.
Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta 2 o vzpostavitvi večletnega načrta za Baltsko morje podrobneje določa ciljne razpone za ribolovno umrljivost. Ti razponi so v tem predlogu uporabljeni za doseganje ciljev skupne ribiške politike (SRP) ter zlasti za doseganje in ohranjanje največjega trajnostnega donosa.
Cilj tega predloga je določiti ribolovne možnosti za države članice za leto 2024 za gospodarsko najpomembnejše staleže rib v Baltskem morju. Njegov cilj je tudi urediti morski rekreacijski ribolov v obsegu, ki je potreben za ohranitev staležev rib, zajetih s to uredbo. Zaradi poenostavitve in pojasnitve odločitev o letnih TAC in kvotah so ribolovne možnosti v Baltskem morju od leta 2006 določene v ločeni uredbi.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Predlog določa TAC in kvote na ravneh, ki so skladne s cilji osnovne uredbe o SRP.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Predlog je skladen z drugimi politikami Unije, zlasti s politikami na področju okolja.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Pravna podlaga predloga je člen 43(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Predlog spada pod izključno pristojnost Unije iz člena 3(1)(d) PDEU. Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.
•Sorazmernost
S predlogom se državam članicam dodeljujejo ribolovne možnosti v skladu s cilji osnovne uredbe o skupni ribiški politiki in večletnega načrta za Baltsko morje. Države članice v skladu s členom 16(6), členom 16(7) in členom 17 osnovne uredbe o SRP določijo, kako se ribolovne možnosti, ki so jim dodeljene, dodelijo ribiškim plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo, v skladu z nekaterimi merili iz navedenih členov. Zato imajo države članice pri razdeljevanju dodeljenih TAC potrebno polje proste presoje, v skladu s socialno-ekonomskim modelom za uporabo ribolovnih možnosti, zajetih v predlogu.
•Izbira instrumenta
Uredba se šteje za najprimernejši instrument, saj omogoča določitev zahtev, ki se uporabljajo neposredno za države članice in zadevna podjetja. To bo pripomoglo k pravočasnemu in usklajenemu izvajanju zahtev ter s tem k večji pravni varnosti.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Posvetovanja z deležniki
Komisija se je posvetovala z deležniki, zlasti prek svetovalnega sveta za Baltsko morje, na podlagi sporočila Trajnostni ribolov v EU: trenutno stanje in usmeritve za leto 2024 (COM(2023) 303 final). Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) je zagotovil znanstveno podlago za predlog. V čim večji meri so bila upoštevana predhodna stališča, ki so jih o vseh zadevnih staležih rib izrazili deležniki, s katerimi so bila opravljena posvetovanja, in sicer tako, da niso v nasprotju z obstoječimi politikami in ne povzročajo poslabšanja stanja ranljivih virov.
Z državami članicami je na regionalnem forumu BALTFISH junija 2023 potekala tudi razprava o znanstvenem mnenju glede omejitev ulova in statusa staležev.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Komisija se je posvetovala z ICES o metodologiji, ki jo je treba uporabiti. Znanstveno mnenje ICES temelji na svetovalnem okviru, ki so ga oblikovale njegove strokovne skupine in organi odločanja, ter se izda v skladu z memorandumom o soglasju s Komisijo.
Unija ICES vsako leto zaprosi za znanstveno mnenje o stanju pomembnih staležev rib. Izdano mnenje zajema vse staleže v Baltskem morju, predlagani pa so TAC za gospodarsko najpomembnejše staleže 3 .
•Ocena učinka
Predlog je del dolgoročnega pristopa, s katerim se raven ribolova prilagodi trajnostnim dolgoročnim ravnem in na njih ohranja. S tem pristopom naj bi se sčasoma zagotovili: (i) stabilen ribolovni pritisk, (ii) višje kvote in s tem (iii) boljši dohodek za ribiče in njihove družine. Pričakuje se, da bo povečano iztovarjanje koristilo: ribiškemu sektorju, potrošnikom, predelovalni industriji in maloprodajnemu sektorju ter ostalim dejavnostim, vezanim na gospodarski in rekreacijski ribolov. Pri tem je treba poudariti povezavo med trajnostnim ribištvom in zdravim morskim okoljem v Baltskem morju v skladu s strategijo za biotsko raznovrstnost in drugimi sorodnimi pobudami, zlasti akcijskim načrtom EU za morske ekosisteme in ribištvo 4 .
Namen tega predloga je preprečiti kratkoročne pristope v korist dolgoročne trajnostnosti. Zato so v njem upoštevane pobude deležnikov in svetovalnih svetov, če sta jih preučila ICES in/ali Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) ter o njih dala pozitivno mnenje. Predlog Komisije za reformo SRP je temeljil na oceni učinka (SEC(2011) 891), v kateri je bilo navedeno, da je doseganje cilja največjega trajnostnega donosa sicer nujen pogoj za okoljsko, gospodarsko in socialno trajnostnost, vendar teh treh ciljev ni mogoče doseči ločeno.
Do leta 2019 je bila na podlagi odločitev, sprejetih glede ribolovnih možnosti v Baltskem morju, ribolovna umrljivost vseh staležev, za katere je bilo izdano mnenje na podlagi največjega trajnostnega donosa, usklajena z razponi največjega trajnostnega donosa v trenutku določitve TAC, razen za atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja. Te odločitve so očitno pripomogle tudi k obnovitvi staležev ter ponovnemu uravnoteženju ribolovne zmogljivosti in ribolovnih možnosti. Vendar je leta 2019 postalo jasno, da je trska iz vzhodnega Baltskega morja pod hudim pritiskom. Od takrat ocene ICES nakazujejo, da bo ta stalež najverjetneje tudi v prihodnjih letih ostal izčrpan. Leta 2021 se je izkazalo, da je tudi stalež trske iz zahodnega Baltskega morja že več let pod varnimi biološkimi mejami (tj. pod tako imenovano referenčno točko Blim), ICES pa je poudaril, da je tudi več populacij atlantskega lososa zelo šibkih. ICES je sicer do leta 2020 ocenjeval, da je biomasa atlantskega sleda iz osrednjega Baltskega morja pod zdravimi ravnmi (tj. pod tako imenovano referenčno točko Btrigger), vendar po novem ocenjuje, da je že od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja približno na Blim, že nekaj let pa pod Blim. Do leta 2022 je tudi ocenjeval, da se je atlantski sled iz Botnijskega zaliva zelo približal Btrigger, zdaj pa ocenjuje, da je stalež že od leta 2021 pod to mejo. Zato je treba stanje še izboljšati, da bi dosegli in ohranili največji trajnostni donos za vse staleže v Baltskem morju.
ICES je 31. maja 2023 objavil znanstveno mnenje za različne staleže v Baltskem morju. ICES ocenjuje, da je biomasa staleža atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja ter trske iz vzhodnega in zahodnega Baltskega morja še vedno pod Blim. Biomasa atlantskega sleda iz osrednjega Baltskega morja je zdaj tudi pod Blim, biomasa atlantskega sleda iz Botnijskega zaliva pa pod Btrigger. Za trsko iz vzhodnega in zahodnega Baltskega morja in atlantskega lososa iz Finskega zaliva je bilo izdano previdnostno mnenje. Za preostalih sedem staležev je mnenje na podlagi največjega trajnostnega donosa naslednje:
·papalina, atlantski sled iz Riškega zaliva in morska plošča so nad Btrigger;
·atlantski sled iz Botnijskega zaliva je padel pod Btrigger;
·atlantski sled iz zahodnega in osrednjega Baltskega morja je pod Btrigger;
·različne populacije atlantskega lososa iz osrednjega morskega bazena se še vedno v zelo različnem stanju (od stanja pod Rlim vse do stanja nad RMSY).
Ob upoštevanju navedenega se predlaga ohranitev uporabljenega pristopa za atlantskega lososa iz osrednjega morskega bazena ter obenem zmanjšanje TAC za 15 % v primerjavi z letom 2023. V skladu s predlogom se bodo ribolovne možnosti za atlantskega lososa iz Finskega zaliva povečale za 7 % v primerjavi z letom 2023. V skladu s predlogom se bodo ribolovne možnosti za atlantski sleda iz Riškega zaliva zmanjšale za 20 % v primerjavi z letom 2023. Komisija je za druge staleže ICES zaprosila za dodatne informacije o odnosih med vrstami in neizogibnem prilovu. Ko bo od ICES prejela informacije, bo predlog posodobila.
Zato v tej fazi ni mogoče oceniti gospodarskega učinka predloga za leto 2024, se pa bodo zmanjšale ribolovne možnosti v vseh državah članicah.
•Primernost in poenostavitev ureditve
Predlog ostaja prilagodljiv pri uporabi mehanizmov izmenjave kvot, ki so bili že določeni v uredbah o ribolovnih možnostih v Baltskem morju v prejšnjih letih. Za javne organe (na ravni EU ali na nacionalni ravni) ni predlaganih novih pravil ali upravnih postopkov, ki bi lahko povečali upravno breme.
Predlog zadeva letno uredbo za leto 2024, zato ne vključuje klavzule o reviziji.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlog ne vpliva na proračun Unije.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditve spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Spremljanje uporabe ribolovnih možnosti v obliki TAC in kvot je bilo vzpostavljeno z Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009 5 .
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Predlog določa ribolovne možnosti za leto 2024 za nekatere staleže rib ali skupine staležev rib za ribolov v Baltskem morju.
Za določitev kvot Unije za staleže, ki si jih Unija deli z Rusko federacijo, so se zadevne količine teh staležev odštele od ulova, ki ga je predlagal ICES. TAC in kvote, dodeljene državam članicam, so navedeni v Prilogi k predlogu.
ICES za trsko iz vzhodnega Baltskega morja še vedno ne more določiti vrednosti razponov FMSY. Zato je za leto 2024 izdal previdnostno mnenje. ICES že peto leto zapored svetuje nični ulov trske iz vzhodnega Baltskega morja. Ocenjuje, da je velikost staleža leta 2023 le 71 % Blim in da bo srednjeročno ostala pod to ravnjo, tudi ob popolni odsotnosti ribolova. Poleg tega ocenjuje, da je prirast še vedno nizka. Zaradi izčrpanja staleža so bili od leta 2019 sprejeti strogi ukrepi. Ciljno usmerjeni ribolov trske iz vzhodnega Baltskega morja je zaprt, razen za izključno znanstveni ribolov, TAC pa je omejen na neizogibni prilov, da se prepreči prepoved večine drugih vrst ribolova v Baltskem morju. Od leta 2019 so bili sprejeti dodatni popravni ukrepi, funkcionalno povezani z ribolovnimi možnostmi, v obliki prepovedi ribolova v času drstenja, kar zajema glavno sezono drstenja in potencialna drstišča ter drstitveno migracijo. Izjeme od prepovedi ribolova v času drstenja so bile sprejete za izključno znanstveni ribolov, nekatere vrste malega priobalnega ribolova, pri katerem se uporablja pasivno ribolovno orodje, in nekatere vrste ribolova atlantskega sleda za prehrano ljudi. Od leta 2020 je na glavnem območju razširjenosti prepovedan rekreacijski ribolov, saj bi bile ujete količine v primerjavi s prilovnim TAC znatne. Ker še ni preteklo dovolj časa, da bi se lahko s temi popravnimi ukrepi izboljšalo stanje staleža, Komisija v skladu s členom 16(4) osnovne uredbe o SRP predlaga, da se ohranijo, hkrati pa se za nekatere vrste ribolova atlantskega sleda opusti izjema od prepovedi ribolova v času drstenja, saj bo ciljno usmerjeni ribolov atlantskega sleda iz osrednjega Baltskega morja zaprt. Kar zadeva raven TAC, Komisija čaka na informacije od ICES o ravni neizogibnega prilova trske iz vzhodnega Baltskega morja pri drugih vrstah ribolova. Te informacije so nujne, saj so trenutno razpoložljive informacije iz leta 2020, razmere v ribištvu pa so se od takrat spremenile, zlasti zaradi izredno velike prirasti morske plošče v zadnjih letih.
Mnenje ICES za trsko iz zahodnega Baltskega morja je že več let precej negotovo. ICES je v mnenju za leto 2021 navedel, da je bil stalež v zadnjem desetletju večinoma pod Blim. Na podlagi tega je Svet leta 2021 odločil, da se ciljno usmerjeni ribolov zapre, razen za izključno znanstveni ribolov, in se TAC omeji na neizogibni prilov, da se prepreči prepoved drugih vrst ribolova. Prav tako je ohranil ali poostril druge že obstoječe popravne ukrepe, ki so funkcionalno povezani z ribolovnimi možnostmi. In sicer je ohranil prepoved ribolova v času drstenja, ki zajema obdobje največjega drstenja in morebitna območja drstenja, z izjemami za: (i) izključno znanstveni ribolov, (ii) nekatere vrste malega priobalnega ribolova, pri katerih se uporablja pasivno ribolovno orodje, (iii) nekatere vrste ribolova atlantskega sleda za prehrano ljudi in (iv) lovljenje školjk v nekaterih plitvih vodah. Poleg tega je Svet razširil prepoved ribolova v času drstenja na rekreacijski ribolov. Omejitev dnevnega ulova pri rekreacijskem ribolovu zunaj obdobja te prepovedi je zmanjšal na eno ribo na ribiča na dan. Ker še vedno obstajajo negotovosti, se je ICES odločil mnenje za leto 2024 popraviti navzdol na previdnostno mnenje podatkovne kategorije 3 in zmanjšati raven priporočenega celotnega ulova trske iz zahodnega Baltskega morja za 97 %. Navedel je, da je bila biomasa staleža zadnjih 15 let večinoma pod Blim, leta 2022 na rekordno nizki ravni. Čeprav se je od leta 2022 nekoliko zvišala, je še vedno močno pod Blim. Glede na mnenje o nizkem ulovu Komisija v skladu s členom 16(4) osnovne uredbe o SRP predlaga prekinitev rekreacijskega ribolova, ohranitev zaprtja ciljno usmerjenega ribolova, ohranitev prepovedi ribolova v času drstenja in opustitev izjeme za nekatere vrste ribolova atlantskega sleda, saj bo ciljno usmerjeni ribolov atlantskega sleda iz zahodnega in osrednjega Baltskega morja zaprt. Kar zadeva raven TAC, Komisija čaka na informacije od ICES o ravni neizogibnega prilova trske iz zahodnega Baltskega morja pri drugih vrstah ribolova, zlasti pri ribolovu bokoplut.
ICES je vsaj od devetdesetih let prejšnjega stoletja navajal, da je stanje rečnih staležev lososa na območju Baltskega morja heterogeno, pri čemer so nekateri zdravi, drugi pa zelo šibki. ICES je na podlagi primerjalne študije v mnenju za leto 2022 prvič navedel, da bi bilo treba ustaviti ves gospodarski in rekreacijski ulov atlantskega lososa v osrednjem morskem bazenu, ki je sam po sebi mešani ribolov atlantskega lososa iz zdravih in šibkih rečnih staležev, da bi se tako zaščitili šibki rečni staleži. Hkrati pa je tudi menil, da bi bilo nadaljevanje obstoječega ciljno usmerjenega ribolova v obalnih območjih Botnijskega zaliva in Alandskega morja (ICES podrazdelki 29N, 30 in 31) med poletno migracijo atlantskega lososa še vedno mogoče. Zato je Svet od leta 2021 odločil, da se ciljno usmerjeni ribolov atlantskega lososa v osrednjem morskem bazenu zapre in se določi prilovni TAC za neizogibni prilov razen za izključno znanstveni ribolov, ciljno usmerjeni ribolov atlantskega lososa pa med poletnim obdobjem v navedenih severnih obalnih območjih ostane odprt. Svet je od leta 2021 sprejel tudi dodatne popravne ukrepe, ki so funkcionalno povezani z ribolovnimi možnostmi, in je prepovedal ribolov s parangali več kot štiri morske milje od temeljnih črt. Poleg tega se je od leta 2021 odločil, da za rekreacijski ribolov velja omejitev dnevnega ulova enega lososa z obrezano plavutjo na ribiča, kjer in kadar je ciljno usmerjeni gospodarski ribolov zaprt, tehnike ribolova „ulovi in izpusti“ pa so prepovedane. ICES je v mnenju za leto 2024 ponovno poudaril, da bi bilo treba ustaviti ves gospodarski in rekreacijski ulov atlantskega lososa v osrednjem morskem bazenu, da se zaščiti šibek rečni stalež, medtem ko bi se lahko nekatere vrste ciljno usmerjenega ribolova lososa nadaljevale pod določenimi pogoji. Ker pa je en rečni stalež lososa v Botnijskem morju (podrazdelek ICES 30) pod ustrezno referenčno točko, ICES meni, da je ciljno usmerjeni ribolov na obalnih območjih v mesecih poletne migracije mogoč le v Botnijskem zalivu (podrazdelek ICES 31) in da bi bilo treba ustrezno zmanjšati raven celotnega ulova. Komisija na podlagi tega in v skladu s členom 16(4) osnovne uredbe o SRP predlaga: (i) omejitev ciljno usmerjenega ribolova na Botnijski zaliv, (ii) prilagoditev TAC ravni, ki jo priporoča ICES in (iii) ohranitev obstoječih popravnih ukrepov.
ICES je izdal previdnostno mnenje za atlantskega lososa iz Finskega zaliva za leto 2024. Komisija na tej podlagi predlaga TAC v skladu s členom 16(4) osnovne uredbe o SRP. Predlaga tudi ohranitev: (i) omejene medobmočne prožnosti med obema TAC za atlantskega lososa, (ii) prepovedi ribolova morske postrvi več kot štiri morske milje od obale in (iii) prepovedi uporabe parangalov za ribolov morske postrvi ali atlantskega lososa več kot štiri morske milje od obale.
Ocena atlantskega sleda iz Botnijskega zaliva je bila v zadnjih letih negotova. ICES je v mnenju za leto 2023 znižal svojo oceno biomase staleža in ocenil, da se je zmanjšala na raven tik nad Btrigger. Navedel je, da je ta razvoj verjetno posledica zmanjševanja velikosti atlantskega sleda, kar nekateri priobalni ribiči opažajo že nekaj časa. V mnenju za leto 2024 je svojo oceno biomase staleža še znižal, in sicer pod Btrigger. Poleg tega je tudi ob popolni odsotnosti ribolova verjetnost, da bo stalež leta 2025 padel pod Blim, 9-odstotna. Komisija na podlagi tega predlaga zaprtje ciljno usmerjenega ribolova v skladu s členom 4(6) večletnega načrta za Baltsko morje. Kar zadeva raven TAC, Komisija čaka na informacije od ICES o ravni neizogibnega prilova atlantskega sleda iz Botnijskega zaliva pri drugih vrstah ribolova, denimo pri ribolovu papaline.
Velikost staleža atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja naj bi bila leta 2023 po oceni ICES v mnenju za leto 2024 le 71 % Blim. ICES prav tako ocenjuje, da bo biomasa ostala pod Blim najmanj do leta 2025, tudi ob popolni odsotnosti ribolova. Prirast je že več let rekordno nizka. Ker nobeden od scenarijev ulova v bližnji prihodnosti biomase ne bi dvignil nad Blim, ICES že šesto leto zapored poudarja, da svetuje omogočanje ničelnega ulova. Svet je od leta 2021 odločil, da se ciljno usmerjeni ribolov zapre, razen za izključno znanstveni ribolov in mali priobalni ribolov, in se določi TAC za neizogibni prilov, da se prepreči prepoved drugih vrst ribolova. Ker še ni preteklo dovolj časa, da bi se lahko s temi popravnimi ukrepi izboljšalo stanje staleža, Komisija v skladu s členom 4(6) večletnega načrta za Baltsko morje predlaga, da se ohrani zaprtje ciljno usmerjenega ribolova in opusti izjema za mali priobalni ribolov. Kar zadeva raven TAC, Komisija čaka na informacije od ICES o ravni neizogibnega prilova atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja pri drugih vrstah ribolova. Te informacije so nujne, saj je treba zapreti mali ribolov, trenutno razpoložljive informacije pa ne zadostujejo za predlog ustreznega TAC.
Stanje biomase atlantskega sleda iz osrednjega Baltskega morja je v zadnjih letih negotovo. Zato je ICES leta 2023 opravil primerjalno študijo. ICES po novem ocenjuje, da je bila zadnjih 30 let, tudi v zadnjih letih, večinoma pod Blim. Tudi ob popolni odsotnosti ribolova je verjetnost, da bo stalež leta 2025 ostal pod Blim, 22-odstotna. Zato Komisija predlaga zaprtje ciljno usmerjenega ribolova v skladu s členom 4(6) večletnega načrta za Baltsko morje. Kar zadeva raven TAC, Komisija čaka na informacije od ICES o ravni neizogibnega prilova atlantskega sleda iz osrednjega Baltskega morja pri drugih vrstah ribolova, denimo pri ribolovu papaline.
V mnenju ICES za leto 2024 je tako kot v preteklih letih za atlantskega sleda iz Riškega zaliva navedeno, da se del atlantskega sleda iz osrednjega Baltskega morja seli iz osrednjega bazena v Riški zaliv, del atlantskega sleda iz Riškega zaliva pa se seli iz Riškega zaliva v osrednji morski bazen. Poleg tega ICES tako kot v prejšnjih letih predlaga, da se atlantski sled, ki se seli, prišteje k TAC za atlantskega sleda v Riškem zalivu oziroma od njega odšteje. Komisija za leto 2024 vseeno meni, da ne bi bilo primerno ulov atlantskega sleda iz osrednjega Baltskega morja prišteti k TAC za atlantskega sleda v Riškem zalivu, saj je stalež atlantskega sleda iz osrednjega Baltskega morja pod Blim in bi bilo treba zato čim bolj zmanjšati njegov ulov. Nasprotno pa meni, da je primerno še naprej odšteti količino atlantskega sleda iz Riškega zaliva, ki se seli iz Riškega zaliva, saj ni več prisoten v Riškem zalivu. Nastala točkovna vrednost FMSY za TAC za atlantskega sleda iz Riškega zaliva pomeni zmanjšanje za 23 %. Na podlagi tega in ker je stalež nad Btrigger, Komisija predlaga določitev TAC v zgornjem razponu v skladu s členom 4(5)(c) večletnega načrta za Baltsko morje, da se zmanjšanje TAC omeji na 20 %.
TAC za morsko ploščo temelji na kombinaciji: (i) mnenja na podlagi največjega trajnostnega donosa za stalež v podrazdelkih 21, 22 in 23 ter (ii) mnenja na podlagi največjega trajnostnega donosa za stalež v podrazdelkih 24 do 32, ki ga je ICES leta 2022 popravil navzgor na mnenje na podlagi največjega trajnostnega donosa podatkovne kategorije ICES 2. V skladu z mnenjem ICES za leto 2024 sta bila oba staleža v obdobju 2019–2021 deležna izjemne prirasti. Poleg tega se je skupni iztovor znatno zmanjšal, zavržki pa so se povečali. Upoštevati je treba tudi interakcije med različnimi vrstami, trska je denimo neizogibni prilov pri ribolovu morske plošče, ravni prilova pa so lahko precejšnje, zlasti če se ne uporablja selektivnejše ribolovno orodje. Kar zadeva raven TAC, Komisija čaka na informacije od ICES o ravni neizogibnega prilova trske pri ribolovu morske plošče.
Na podlagi mnenja ICES za leto 2024 je biomasa papaline nad Btrigger, čeprav je bil prejšnji ribolovni pritisk nad FMSY, prirast v letih 2021 in 2022 pa rekordno nizka. Kar zadeva raven TAC, Komisija čaka na informacije od ICES o ravni neizogibnega prilova različnih staležev atlantskega sleda pri ribolovu papaline.
Uredba Sveta (ES) št. 847/96 določa dodatne pogoje za upravljanje TAC iz leta v leto, vključno z določbami glede prilagodljivosti za staleže, za katere veljajo previdnostni in analitski TAC iz členov 3 in 4. V členu 2 Uredbe je določeno, da mora Svet pri določanju TAC odločiti, za katere staleže se člena 3 in 4 ne uporabljata, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Poleg tega člen 15(9) osnovne uredbe o SRP določa mehanizem vsakoletne prilagodljivosti za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi ogrozila načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov ter otežila doseganje ciljev SRP, bi bilo treba pojasniti, da se člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 uporabljata le, če države članice ne uporabljajo vsakoletne prilagodljivosti iz člena 15(9) osnovne uredbe o SRP.
Komisija predlaga tudi spremembo Uredbe Sveta (EU) 2023/194, s katero bi se določil TAC za norveškega moliča, za katerega se ribolovno leto začne 1. novembra 2023. Raven TAC je do objave mnenja ICES, predvidene 9. oktobra 2023, in posvetovanja z Združenim kraljestvom označena kot „pm“ (pro memoria).
2023/0301 (NLE)
Predlog
UREDBA SVETA
o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2024 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Baltskem morju, ter o spremembi Uredbe (EU) 2023/194 glede nekaterih ribolovnih možnosti v drugih vodah
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(3) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)V skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 6 se ohranitveni ukrepi sprejmejo ob upoštevanju razpoložljivih znanstvenih, tehničnih in gospodarskih mnenj, po potrebi vključno s poročili, ki jih pripravijo Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) in drugi svetovalni organi, ter mnenji svetovalnih svetov.
(2)Svet mora sprejeti ukrepe za določitev in dodelitev ribolovnih možnosti, po potrebi vključno z nekaterimi pogoji, ki so funkcionalno povezani s temi ribolovnimi možnostmi. Na podlagi člena 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se ribolovne možnosti določijo v skladu s cilji skupne ribiške politike (SRP), kot je določena v členu 2(2) navedene uredbe. V skladu s členom 16(1) Uredbe (EU) št. 1380/2013 se ribolovne možnosti državam članicam dodelijo tako, da zagotavljajo relativno stabilnost ribolovnih dejavnosti za vsako državo članico za vsak stalež ali ribištvo.
(3)Celotne dovoljene ulove (TAC) bi bilo zato treba v skladu z Uredbo (EU) št. 1380/2013 določiti na podlagi razpoložljivega znanstvenega mnenja, in sicer ob upoštevanju bioloških in socialno-ekonomskih posledic, pri čemer bi bilo treba zagotoviti pošteno obravnavo ribiških sektorjev, ter ob upoštevanju mnenj, izraženih med posvetovanji z deležniki.
(4)Uredba (EU) 2016/1139 Evropskega parlamenta in Sveta 7 določa večletni načrt za staleže trske, atlantskega sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže. Cilj tega načrta je zagotoviti, da se pri izkoriščanju živih morskih bioloških virov populacije lovljenih vrst obnavljajo in ohranjajo nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos (MSY). V Uredbi (EU) št. 1380/2013 je določeno, da je treba ribolovne možnosti za staleže, za katere veljajo posebni večletni načrti, določiti v skladu s pravili iz večletnih načrtov.
(5)V skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) 2016/1139 je treba ribolovne možnosti za staleže iz člena 1 navedene uredbe določiti tako, da se ribolovna umrljivost na ravni največjega trajnostnega donosa, izražena v razponih, doseže čim prej, a postopoma in z rastočim ritmom najkasneje do leta 2020. Omejitve ulova za zadevne staleže v Baltskem morju za leto 2024 bi bilo zato treba določiti v skladu s pravili in cilji večletnega načrta, določenega z navedeno uredbo.
(6)Mednarodni svet za raziskovanje morja (v nadaljnjem besedilu: ICES) je 31. maja 2023 objavil letno mnenje o staležih za staleže v Baltskem morju 8 .
(7)Za nekatere staleže je ICES priporočil nični ulov. Vendar če bi bili TAC za te staleže določeni na priporočeni ravni, bi obveznost iztovarjanja celotnega ulova, vključno s prilovom teh staležev pri mešanem ribolovu, privedla do pojava, imenovanega „vrsta, ki omejuje ribolov“. Da bi se doseglo ravnovesje med nadaljevanjem ribolova (zaradi morebitnih resnih socialno-ekonomskih posledic v primeru nenadaljevanja) in potrebo po doseganju dobrega biološkega statusa navedenih staležev ter ob upoštevanju, da je vse staleže pri mešanem ribolovu težko loviti pri največjem trajnostnem donosu, je primerno določiti posebne TAC za prilov navedenih staležev. Ravni navedenih TAC bi bilo treba določiti tako, da se zagotovi zmanjšanje umrljivosti navedenih staležev, spodbudi večja selektivnost in omogoči izogibanje prilovu teh staležev. Da bi se zmanjšal ulov staležev, za katere so določeni prilovni TAC, bi bilo treba ribolovne možnosti za ribolov, pri katerem se ujamejo ribe iz teh staležev, določiti na ravneh, ki pripomorejo k temu, da se biomasa ogroženih staležev obnovi na trajnostno raven. Da bi se preprečili nezakoniti zavržki rib, bi bilo treba prav tako določiti tehnične in nadzorne ukrepe, ki so neločljivo povezani z ribolovnimi možnostmi.
(8)Kar zadeva stalež trske iz vzhodnega Baltskega morja, ICES ocenjuje, da je biomasa staleža trske iz vzhodnega Baltskega morja še vedno pod mejno referenčno točko za biomaso drstitvenega staleža, pod katero se lahko zmanjša reproduktivna sposobnost (Blim), in se je v primerjavi z letom 2022 le malo povečala. Zato ICES že peto leto zapored odsvetuje ulov trske iz vzhodnega Baltskega morja 9 . V teh okoliščinah je v skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 primerno ohraniti zaprtje ciljno usmerjenega ribolova in funkcionalno povezane popravne ukrepe, obenem pa opustiti izjemo od prepovedi ribolova v času drstenja za nekatere vrste ribolova atlantskega sleda za prehrano ljudi, saj bo ciljno usmerjeni ribolov atlantskega sleda iz osrednjega Baltskega morja zaprt. Ribolovne možnosti za neizogibni prilov bi bilo treba določiti na nizki ravni, pri čemer bi bilo treba preprečiti pojav, imenovan „vrsta, ki omejuje ribolov“.
(9)Kar zadeva stalež trske iz zahodnega Baltskega morja, je ICES zaradi nenehnih negotovosti v mnenju svoje mnenje 10 popravil navzdol na previdnostno mnenje. Zdaj iz njega izhaja, da je stalež zadnjih 15 let večinoma pod Blim, leta 2022 pa je bil na rekordno nizki ravni. V skladu s previdnostnim mnenjem se priporoča izjemno nizek ulov. V teh okoliščinah je v skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 primerno ohraniti zaprtje ciljno usmerjenega ribolova in funkcionalno povezane popravne ukrepe, obenem pa opustiti izjemo za nekatere vrste ribolova atlantskega sleda za prehrano ljudi, saj bo ciljno usmerjeni ribolov atlantskega sleda iz osrednjega Baltskega morja zaprt. Poleg tega je primerno opustiti vsakršen rekreacijski ribolov. Ribolovne možnosti za neizogibni prilov bi bilo treba določiti na nizki ravni, pri čemer bi bilo treba preprečiti pojav, imenovan „vrsta, ki omejuje ribolov“.
(10)Kar zadeva atlantskega lososa v podrazdelkih ICES 22 do 31, je ICES ohranil svoje mnenje o ničnem ulovu, omejil možnost nadaljevanja ciljno usmerjenega priobalnega poletnega ribolova na podrazdelek ICES 31 in ustrezno navzdol popravil svoje mnenje o ulovu 11 . V teh okoliščinah je v skladu s členom 16(4) Uredbe (EU) št. 1380/2013 primerno prilagoditi ribolovno območje in raven ribolovnih možnosti v skladu z mnenjem ICES ter ohraniti funkcionalno povezane popravne ukrepe.
(11)Da bi se zagotovila popolna uporaba obalnih ribolovnih možnosti v podrazdelku ICES 32, je bila leta 2019 uvedena omejena prožnost med območji za atlantskega lososa med podrazdelki ICES 22 do 31 in podrazdelkom ICES 32 12 . Glede na spremembe ribolovnih možnosti za navedena staleža je primerno ohraniti to prožnost.
(12)Prepoved ribolova morske postrvi več kot štiri morske milje od temeljnih črt ter omejitev prilova te vrste na 3 % skupnega ulova morske postrvi in atlantskega lososa sta prispevali k občutnemu zmanjšanju prejšnjega znatnega napačnega poročanja ulova pri ribolovu atlantskega lososa, zlasti kot ulova morske postrvi. Zato je primerno ohraniti obstoječo določbo, da bi se ohranila nizka raven napačnega poročanja.
(13)Ukrepi v zvezi z rekreacijskim ribolovom trske in atlantskega lososa ter ukrepi za ohranjanje staležev morske postrvi in atlantskega lososa ne bi smeli posegati v strožje nacionalne ukrepe na podlagi členov 19 in 20 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
(14)ICES je biomaso staleža atlantskega sleda iz Botnijskega zaliva popravil navzdol, tako da je zdaj pod referenčno točko, pod katero je treba sprejeti posebne ustrezne ukrepe upravljanja (Btrigger) 13 . Poleg tega je po navedbah ICES tudi ob popolni odsotnosti ribolova verjetnost, da bo stalež leta 2025 padel pod Blim, 9-odstotna. V teh okoliščinah je primerno zapreti ciljno usmerjeni ribolov v skladu s členom 4(6) Uredbe (EU) 2016/1139 in ribolovne možnosti za neizogibni prilov določiti na nizki ravni, obenem pa preprečiti pojav, imenovan „vrsta, ki omejuje ribolov“.
(15)ICES ocenjuje, da se je biomasa staleža atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja sicer povečala, vendar je še vedno le 71 % Blim 14 . Poleg tega prirast ostaja na rekordno nizkih ravneh, biomasa pa se leta 2025 naj ne bi obnovila nad Blim. Zato ICES že šesto leto zapored odsvetuje ulov atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja. V teh okoliščinah je v skladu s členom 4(6) Uredbe (EU) 2016/1139 primerno ohraniti zaprtje ciljno usmerjenega ribolova in opustiti izjemo za male ribiče. Ribolovne možnosti za neizogibni prilov bi bilo treba določiti na nizki ravni, pri čemer bi bilo treba preprečiti pojav, imenovan „vrsta, ki omejuje ribolov“.
(16)ICES ocenjuje, da je bil stalež atlantskega sleda iz osrednjega Baltskega morja zadnjih 30 let, tudi v zadnjih letih, večinoma pod Blim 15 . Poleg tega je verjetnost, da bo stalež leta 2025 ostal pod Blim, tudi ob popolni odsotnosti ribolova 22-odstotna. V teh okoliščinah je primerno zapreti ciljno usmerjeni ribolov v skladu s členom 4(6) Uredbe (EU) 2016/1139 in ribolovne možnosti za neizogibni prilov določiti na nizki ravni, obenem pa preprečiti pojav, imenovan „vrsta, ki omejuje ribolov“.
(17)ICES ocenjuje, da je biomasa atlantskega sleda iz Riškega zaliva nad Btrigger, ribolovni pritisk pa na FMSY 16 ... Prav tako ocenjuje, da se ta stalež meša s sledom iz osrednjega Baltskega morja. Na podlagi ocen ICES se je to mešanje prej upoštevalo pri določanju ustreznih ribolovnih možnosti. Vendar se glede na status staleža atlantskega sleda iz osrednjega Baltskega morja količina atlantskega sleda iz osrednjega Baltskega morja, ki se seli v Riški zaliv, ne bi smela prišteti TAC za atlantskega sleda v Riškem zalivu za leto 2024. V teh okoliščinah je v skladu s členom 4(5), točka (c), Uredbe (EU) 2016/1139 primerno ribolovne možnosti določiti v zgornjem razponu, da se vsakoletne spremembe omejijo na največ 20 %.
(18)Kar zadeva morsko ploščo, ICES meni, da pri njenem ribolovu prihaja do prilova trske 17 . Poleg tega se je znatno povečala stopnja zavržkov morske plošče. Zato je primerno upoštevati te dejavnike in ustrezno določiti ribolovne možnosti za morsko ploščo.
(19)Kar zadeva papalino, ICES ocenjuje, da čeprav je biomasa nad Btrigger, od leta 2014 ni bilo močne prirasti. Poleg tega ocenjuje, da je bila prirast v letih 2021 in 2022 celo rekordno majhna 18 . Ribolov papaline je tudi pogosto mešani ribolov s sledom. Zato je primerno upoštevati te dejavnike in ustrezno določiti ribolovne možnosti za papalino.
(20)Za uporabo ribolovnih možnosti, določenih v tej uredbi, veljajo določbe Uredbe Sveta (ES) št. 1224/2009 19 , zlasti člena 33 navedene uredbe o evidentiranju ulova in ribolovnega napora in člena 34 navedene uredbe o prenosu podatkov o izčrpanju ribolovnih možnosti Komisiji. Zato bi bilo treba v tej uredbi določiti kode za iztovarjanje staležev, za katere velja ta uredba, ki jih morajo države članice uporabljati pri pošiljanju podatkov Komisiji.
(21)Uredba Sveta (ES) št. 847/96 20 določa dodatne pogoje za upravljanje TAC iz leta v leto, vključno z določbami glede prilagodljivosti za staleže, za katere veljajo previdnostni in analitski TAC iz členov 3 oziroma 4. V skladu s členom 2 navedene uredbe mora Svet pri določanju TAC odločiti, za katere staleže se člena 3 in 4 ne uporabljata, zlasti na podlagi biološkega statusa staležev. Poleg tega člen 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013 določa mehanizem vsakoletne prilagodljivosti za vse staleže, za katere velja obveznost iztovarjanja. Da bi se torej izognili prekomerni prilagodljivosti, ki bi ogrozila načelo razumnega in odgovornega izkoriščanja živih morskih bioloških virov, ovirala doseganje ciljev skupne ribiške politike in povzročila poslabšanje biološkega statusa staležev, bi bilo treba izrecno določiti, da se člena 3(2) in 3(3) ter 4 Uredbe (ES) št. 847/96 za analitske TAC uporabljata le, kadar se ne uporablja vsakoletna prilagodljivost iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.
(22)Biomasa staležev trske iz vzhodnega Baltskega morja, trske iz zahodnega Baltskega morja, atlantskega sleda iz zahodnega Baltskega morja in atlantskega sleda iz osrednjega Baltskega morja je pod Blim. Biomasa staleža atlantskega sleda iz Botnijskega zaliva je pod Btrigger in naj bi se leta 2024 zelo približala Blim. V letu 2024 sta dovoljena le prilov in znanstveni ribolov vseh teh staležev. Zato in glede na razmeroma majhno odpornost ekosistema Baltskega morja so se države članice, ki imajo delež kvot zadevnih TAC, zavezale, da v letu 2024 za te staleže ne bodo uporabljale vsakoletne prilagodljivosti iz člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013, da ulov v letu 2024 ne bo presegel ustreznih TAC. Poleg tega je v podrazdelkih 22 do 30 biomasa skoraj vseh rečnih staležev lososa pod mejno referenčno točko za proizvodnjo dveletnih lososov (Rlim), v letu 2024 pa sta dovoljenja le prilov in znanstveni ribolov. Zato so zadevne države članice sprejele podobno zavezo v zvezi z vsakoletno prilagodljivostjo, povezano z ulovom atlantskega lososa iz osrednjega morskega bazena leta 2024.
(23)[prostornik za norveškega moliča – Uredba Sveta (EU) 2023/194 21 določa ribolovne možnosti za norveškega moliča do 31. oktobra 2023 v razdelku ICES 3a, vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja 4 in vodah Združenega kraljestva območja 2a. Ribolovno obdobje za norveškega moliča traja od 1. novembra do 31. oktobra. Da se omogoči začetek ribolova 1. novembra 2023, pa tudi na podlagi novega znanstvenega mnenja in po posvetovanjih z Združenim kraljestvom, je treba določiti začasni TAC za norveškega moliča v razdelku ICES 3a, vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja 4 in vodah Združenega kraljestva razdelka ICES 2a od 1. novembra 2023 do 31. decembra 2023. Začasni TAC bi bilo treba določiti skladno z mnenjem ICES, objavljenim 9. oktobra 2023 22 .]
(24)[prostornik za druge spremembe].
(25)Zato bi bilo treba ustrezno spremeniti Uredbo (EU) 2023/194.
(26)Da bi se preprečila prekinitev ribolovnih dejavnosti, bi bilo treba določbe te uredbe v zvezi z Baltskim morjem uporabljati od 1. januarja 2024. Vendar pa bi se morala ta uredba uporabljati za norveškega moliča v razdelku ICES 3a, v vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja ICES 4 in vodah Združenega kraljestva razdelka ICES 2a od 1. novembra 2023 do 31. oktobra 2024, saj je to ribolovna sezona norveškega moliča. Zaradi nujnosti bi morala ta uredba začeti veljati takoj po objavi.
SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1 .
Predmet urejanja
Ta uredba določa ribolovne možnosti za nekatere staleže rib in skupine staležev rib v Baltskem morju za leto 2024 ter spreminja nekatere ribolovne možnosti v drugih vodah, določene z Uredbo (EU) 2023/194.
Člen 2
Področje uporabe
1.Ta uredba se uporablja za ribiška plovila Unije, ki lovijo v Baltskem morju.
2.Uporablja se tudi za rekreacijski ribolov, če je izrecno naveden v zadevnih določbah.
Člen 3
Opredelitve pojmov
V tej uredbi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 4 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
Poleg tega se uporabljajo še naslednje opredelitve pojmov:
(1)„podrazdelek“ pomeni podobmočje Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) v Baltskem morju, kot je opredeljeno v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 218/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 23 ;
(2)„celotni dovoljeni ulov“ (TAC) pomeni:
(a)za ribolov, za katerega velja izjema od obveznosti iztovarjanja iz člena 15(4) do (7) Uredbe (EU) št. 1380/2013, količino rib iz posameznega staleža, ki se lahko iztovori vsako leto;
(b)za vse druge vrste ribolova količino rib iz posameznega staleža, ki se lahko ulovi vsako leto;
(3)„kvota“ pomeni delež TAC, ki je dodeljen Uniji, državi članici ali tretji državi;
(4)„rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki morske biološke vire izkoriščajo za rekreacijo, turizem ali šport;
(5)„analitična ocena“ pomeni količinsko oceno trendov v danem staležu na podlagi podatkov o biologiji in izkoriščanju staleža, vključno s približki, ki so bili v znanstvenem pregledu označeni kot dovolj kakovostni za pripravo znanstvenega mnenja;
(6)„analitski TAC“ pomeni TAC, za katerega je na voljo analitična ocena.
POGLAVJE II
RIBOLOVNE MOŽNOSTI
Člen 4
TAC in dodelitve
TAC, kvote in po potrebi ukrepi, ki so z njimi funkcionalno povezani, so določeni v Prilogi.
Člen 5
Posebne določbe o dodelitvi ribolovnih možnosti
1.Dodelitev ribolovnih možnosti državam članicam, kot je določena v tej uredbi, ne posega v:
(a)izmenjave v skladu s členom 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013;
(b)odbitke in ponovne dodelitve na podlagi člena 37 Uredbe (ES) št. 1224/2009;
(c)dodatna iztovarjanja, dovoljena na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 847/96 in člena 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;
(d)količine, zadržane v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 847/96 ali prenesene v skladu s členom 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013;
(e)odbitke, izvedene v skladu s členi 105, 106 in 107 Uredbe (ES) št. 1224/2009.
2.Staleži, za katere velja previdnostni ali analitski TAC, so za namene vsakoletnega upravljanja TAC in kvot iz Uredbe (ES) št. 847/96 določeni v Prilogi k tej uredbi.
3.Če ni drugače določeno v Prilogi k tej uredbi, se za staleže, za katere velja previdnostni TAC, uporablja člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96, za staleže, za katere velja analitski TAC, pa člen 3(2) in (3) ter člen 4 navedene uredbe.
4.Člena 3 in 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporabljata, kadar država članica uporabi vsakoletno prilagodljivost, določeno v členu 15(9) Uredbe (EU) št. 1380/2013.
Člen 6
Pogoji za iztovarjanje ulova in prilova
Za namene odstopanja od obveznosti odštetja ulova od zadevnih kvot iz člena 15(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013 so staleži neciljnih vrst znotraj varnih bioloških meja iz navedenega člena opredeljeni v Prilogi k tej uredbi.
Člen 7
Prepovedi ribolova za zaščito trske v času drstenja
1.Ribolov s katero koli vrsto ribolovnega orodja v podrazdelkih 25 in 26 je prepovedan od 1. maja do 31. avgusta.
2.Prepoved iz odstavka 1 se ne uporablja v naslednjih primerih:
(a)za ribolovne operacije, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav, če se te raziskave izvajajo v skladu s pogoji iz člena 25 Uredbe (EU) 2019/1241;
(b)za ribiška plovila Unije s skupno dolžino manj kot 12 metrov, ki lovijo z zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami ali trislojnimi mrežami ali pridnenimi parangali, parangali, visečimi parangali, ročnimi ribiškimi vrvicami in opremo za jigging ali podobnim pasivnim ribolovnim orodjem na območjih, kjer je voda plitvejša od 20 metrov, v skladu s koordinatami uradne pomorske karte, ki jo izdajo pristojni nacionalni organi.
3.Ribolov s katero koli vrsto ribolovnega orodja v podrazdelkih 22 in 23 je prepovedan od 15. januarja do 31. marca ter v podrazdelku 24 od 15. maja do 15. avgusta.
4.Prepoved iz odstavka 3 se ne uporablja v naslednjih primerih:
(a)za ribolovne operacije, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav, če se te raziskave v celoti izvajajo v skladu s pogoji iz člena 25 Uredbe (EU) 2019/1241;
(b)za ribiška plovila Unije s skupno dolžino manj kot 12 metrov, ki lovijo z zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami ali trislojnimi mrežami ali pridnenimi parangali, parangali, visečimi parangali, ročnimi ribiškimi vrvicami in opremo za jigging ali podobnim pasivnim ribolovnim orodjem na območjih, kjer je voda plitvejša od 20 metrov, v skladu s koordinatami uradne pomorske karte, ki jo izdajo pristojni nacionalni organi;
(c)za ribiška plovila Unije, ki v podrazdelku 22, kjer je v skladu s koordinatami uradne pomorske karte, ki jo izdajo pristojni nacionalni organi, voda plitvejša od 20 metrov, lovijo školjke s strgačami.
5.Kapitani ribiških plovil Unije iz odstavka 2, točka (b), ter odstavka 4, točki (b) in (c), zagotovijo, da lahko nadzorni organi pristojne države članice kadar koli spremljajo njihovo ribolovno dejavnost.
Člen 8
Ukrepi v zvezi z rekreacijskim ribolovom trske v podrazdelkih 22–26
Rekreacijski ribolov trske je prepovedan v podrazdelkih 22 do 26.
Člen 9
Ukrepi v zvezi z rekreacijskim ribolovom atlantskega lososa v podrazdelkih 22 do 31
1.Rekreacijski ribolov atlantskega lososa je prepovedan v podrazdelkih 22 do 31. Vsak nenamerno ulovljeni primerek atlantskega lososa se takoj izpusti nazaj v morje.
2.Z odstopanjem od odstavka 1 se rekreacijski ribolov atlantskega lososa dovoli pod naslednjimi kumulativnimi pogoji:
(a)ne sme se ujeti in obdržati več kot en primerek atlantskega lososa z obrezano maščobno plavutjo na rekreacijskega ribiča na dan;
(b)rekreacijski ribič po ulovu prvega lososa z obrezano maščobno plavutjo za preostanek dneva preneha ribolov lososa;
(c)vsi primerki katere koli vrste rib, ki se obdržijo, se iztovorijo v celoti.
3.Z nadaljnjim odstopanjem od odstavka 1 se od 1. maja do 31. avgusta v podrazdelku 31 na območjih znotraj štirih navtičnih milj od temeljnih črt dovoli rekreacijski ribolov lososa.
4.Ta člen ne posega v strožje nacionalne ukrepe na podlagi členov 19 in 20 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
Člen 10
Ukrepi za ohranjanje staležev morske postrvi in atlantskega lososa v podrazdelkih 22 do 32
1.Ribiška plovila Unije ne izvajajo ribolova morske postrvi več kot štiri morske milje od temeljnih črt v podrazdelkih 22 do 32. Pri ribolovu atlantskega lososa več kot štiri morske milje od temeljnih črt v podrazdelku 32 prilov morske postrvi v nobenem trenutku, bodisi na krovu ali ob iztovoru ulova po vsakem ribolovnem potovanju, ne presega 3 % skupnega ulova atlantskega lososa in morske postrvi.
2.Ribolov morske postrvi ali atlantskega lososa s parangali več kot štiri morske milje od temeljnih črt v podrazdelkih 22 do 31 je prepovedan.
3.Ta člen ne posega v strožje nacionalne ukrepe na podlagi členov 19 in 20 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
Člen 11
Prenos podatkov
Kadar države članice Komisiji v skladu s členoma 33 in 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009 pošiljajo podatke v zvezi s količinami ulovljenih ali iztovorjenih staležev, uporabijo kode staležev, določene v Prilogi k tej uredbi.
POGLAVJE III
KONČNE DOLOČBE
Člen 12
Sprememba Uredbe (EU) 2023/194
Uredba (EU) 2023/194 se spremeni:
(1)V Prilogi IA, del B, se preglednica ribolovnih možnosti za norveškega moliča (Trisopterus esmarkii) v razdelku ICES 3a ter vodah Združenega kraljestva in Unije podobmočja ICES 4 in vodah Združenega kraljestva razdelka ICES 2a nadomesti z naslednjim:
„
|
Vrsta: |
norveški molič in z njim povezan prilov
|
Območje: |
3a; vode Združenega kraljestva in Unije območja 4; vode Združenega kraljestva območja 2a |
|||||||||||||||
|
|
Trisopterus esmarkii |
|
(NOP/2A3A4.) |
|
|
|||||||||||||
|
Leto |
2023 |
2024 |
|
Analitski TAC |
|
|||||||||||||
|
Danska |
46 929 |
(1)(3) |
pro memoria (pm) |
(1)(6) |
Člen 3(2) in (3) Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. |
|||||||||||||
|
Nemčija |
9 |
(1)(2)(3) |
pm |
(1)(2)(6) |
Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. |
|||||||||||||
|
Nizozemska |
35 |
(1)(2)(3) |
pm |
(1)(2)(6) |
||||||||||||||
|
Unija |
46 973 |
(1)(3) |
pm |
(1)(6) |
||||||||||||||
|
Združeno kraljestvo |
11 439 |
(2)(3) |
pm |
(2)(6) |
||||||||||||||
|
Norveška |
0 |
(4) |
pm |
(4) |
||||||||||||||
|
Ferski otoki |
0 |
(5) |
pm |
(5) |
||||||||||||||
|
TAC |
58 412 |
|
|
|
|
|
||||||||||||
|
(1) |
Do 5 % kvote lahko sestavlja prilov vahnje in mola (OT2/*2A3A4). Prilov vahnje in mola, ki se všteva v kvoto v skladu s to določbo, in prilov vrst, ki se všteva v kvoto v skladu s členom 15(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013, skupaj ne presegata 9 % kvote. |
|||||||||||||||||
|
(2) |
Kvota se lahko ulovi samo v vodah Združenega kraljestva in Unije območij 2a, 3a in 4. |
|||||||||||||||||
|
(3) |
Lahko se lovi le od 1. novembra 2022 do 31. oktobra 2023. |
|||||||||||||||||
|
(4) |
Uporablja se izločevalna rešetka. |
|||||||||||||||||
|
(5) |
Uporablja se izločevalna rešetka. Vključuje največ 15 % neizogibnega prilova (NOP/*2A3A4), ki se všteva v to kvoto. |
|||||||||||||||||
|
(6) |
Lahko se lovi od 1. novembra 2023 do 31. oktobra 2024. |
|
||||||||||||||||
“;
(2)[prostornik]
Člen 13
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja do 31. decembra 2024.
Z odstopanjem od drugega odstavka:
(a)člen 12, točka 1, se uporablja od 1. novembra 2023 do 31. oktobra 2024;
(b)[prostornik]
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 28.8.2023
COM(2023) 492 final
PRILOGA
k
Predlogu UREDBE SVETA
o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2024 za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v Baltskem morju, ter o spremembi Uredbe (EU) 2023/194 glede nekaterih ribolovnih možnosti v drugih vodah
PRILOGA
TAC, KI SE UPORABLJAJO ZA RIBIŠKA PLOVILA UNIJE NA OBMOČJIH, KJER OBSTAJAJO TAC, PO VRSTAH IN OBMOČJIH
V spodnjih tabelah so po staležih določeni TAC in kvote (v tonah žive teže, razen kadar je drugače določeno) ter ukrepi, ki so funkcionalno povezani z njimi.
Ribolovna območja pomenijo območja ICES.
Staleži rib so navedeni po abecednem redu znanstvenih imen vrst.
Korelacijska tabela znanstvenih in splošnih imen za namene te uredbe:
|
Znanstveno ime |
Tričrkovna koda |
Splošno ime |
|
Clupea harengus |
HER |
atlantski sled |
|
Gadus morhua |
COD |
trska |
|
Pleuronectes platessa |
PLE |
morska plošča |
|
Salmo salar |
SAL |
atlantski losos |
|
Sprattus sprattus |
SPR |
papalina |
|
Tabela 1 |
|||||||
|
Vrsta: |
atlantski sled |
|
|
Območje: |
podrazdelka 30 in 31 |
|
|
|
|
Clupea harengus |
|
|
(HER/30/31.) |
|
||
|
Finska |
|
pm |
(1) |
Analitski TAC |
|
|
|
|
Švedska |
pm |
(1) |
Člen 3(2) in (3) Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. |
||||
|
Unija |
pm |
(1) |
Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. |
||||
|
TAC |
|
pm |
(1) |
|
|
|
|
|
(1) |
Izključno za prilov. V okviru te kvote usmerjeni ribolov ni dovoljen. |
||||||
|
Z odstopanjem od prvega odstavka so lahko ribolovne operacije, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav, usmerjene v atlantskega sleda, če se te raziskave v celoti izvajajo v skladu s pogoji iz člena 25 Uredbe (EU) 2019/1241. |
|||||||
|
Tabela 2 |
|||||||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vrsta: |
atlantski sled |
|
|
Območje: |
podrazdelki 22 do 24 |
|
|
|
|
Clupea harengus |
|
|
(HER/3BC+24) |
|
||
|
Danska |
|
pm |
(1) |
Analitski TAC |
|
|
|
|
Nemčija |
pm |
(1) |
Člen 3(2) in (3) Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. |
||||
|
Finska |
pm |
(1) |
Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. |
||||
|
Poljska |
pm |
(1) |
|||||
|
Švedska |
pm |
(1) |
|||||
|
Unija |
pm |
(1) |
|||||
|
TAC |
pm |
(1) |
|||||
|
(1) |
Izključno za prilov. V okviru te kvote usmerjeni ribolov ni dovoljen. |
||||||
|
Z odstopanjem od prvega odstavka so lahko ribolovne operacije, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav, usmerjene v atlantskega sleda, če se te raziskave v celoti izvajajo v skladu s pogoji iz člena 25 Uredbe (EU) 2019/1241. |
|||||||
|
Tabela 3 |
|||||||
|
Vrsta: |
atlantski sled |
|
|
Območje: |
vode Unije podrazdelkov 25 do 27, 28.2, 29 in 32 |
||
|
|
Clupea harengus |
|
|
(HER/3D-R30) |
|
||
|
Danska |
|
pm |
Analitski TAC |
|
|
||
|
Nemčija |
pm |
Člen 3(2) in (3) Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. |
|||||
|
Estonija |
pm |
Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. |
|||||
|
Finska |
pm |
||||||
|
Latvija |
pm |
||||||
|
Litva |
pm |
||||||
|
Poljska |
pm |
||||||
|
Švedska |
pm |
||||||
|
Unija |
pm |
||||||
|
TAC |
|
Ni relevantno. |
|
|
|
|
|
|
Tabela 4 |
|||||||
|
Vrsta: |
atlantski sled |
|
|
Območje: |
podrazdelek 28.1 |
|
|
|
|
Clupea harengus |
|
|
(HER/03D.RG) |
|
||
|
Estonija |
|
16 862 |
Analitski TAC |
|
|
||
|
Latvija |
19 652 |
Uporablja se člen 6 te uredbe. |
|||||
|
Unija |
36 514 |
||||||
|
TAC |
|
36 514 |
|
|
|
|
|
|
Tabela 5 |
|||||||
|
Vrsta: |
trska |
|
|
Območje: |
vode Unije podrazdelkov 25 do 32 |
||
|
|
Gadus morhua |
|
|
(COD/3DX32.) |
|
||
|
Danska |
|
pm |
(1) |
Previdnostni TAC |
|
|
|
|
Nemčija |
pm |
(1) |
Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. |
||||
|
Estonija |
pm |
(1) |
|||||
|
Finska |
pm |
(1) |
|||||
|
Latvija |
pm |
(1) |
|||||
|
Litva |
pm |
(1) |
|||||
|
Poljska |
pm |
(1) |
|||||
|
Švedska |
pm |
(1) |
|||||
|
Unija |
pm |
(1) |
|||||
|
TAC |
Ni relevantno. |
(1) |
|||||
|
(1) |
Izključno za prilov. V okviru te kvote usmerjeni ribolov ni dovoljen. |
||||||
|
|
Z odstopanjem od prvega odstavka so lahko ribolovne operacije, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav, usmerjene v trsko, če se te raziskave v celoti izvajajo v skladu s pogoji iz člena 25 Uredbe (EU) 2019/1241. |
||||||
|
Tabela 6 |
|||||||
|
Vrsta: |
trska |
|
|
Območje: |
podrazdelki 22 do 24 |
|
|
|
|
Gadus morhua |
|
|
(COD/3BC+24) |
|
||
|
Danska |
|
pm |
(1) |
Previdnostni TAC |
|
|
|
|
Nemčija |
pm |
(1) |
Člen 3 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. |
||||
|
Estonija |
pm |
(1) |
|||||
|
Finska |
pm |
(1) |
|||||
|
Latvija |
pm |
(1) |
|||||
|
Litva |
pm |
(1) |
|||||
|
Poljska |
pm |
(1) |
|||||
|
Švedska |
pm |
(1) |
|||||
|
Unija |
pm |
(1) |
|||||
|
TAC |
pm |
(1) |
|||||
|
(1) |
Izključno za prilov. V okviru te kvote usmerjeni ribolov ni dovoljen. |
||||||
|
|
Z odstopanjem od prvega odstavka so lahko ribolovne operacije, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav, usmerjene v trsko, če se te raziskave v celoti izvajajo v skladu s pogoji iz člena 25 Uredbe (EU) 2019/1241. |
||||||
|
Tabela 7 |
|||||||
|
Vrsta: |
morska plošča |
|
|
Območje: |
vode Unije podrazdelkov 22 do 32 |
||
|
|
Pleuronectes platessa |
|
|
(PLE/3BCD-C) |
|
||
|
Danska |
|
pm |
Analitski TAC |
|
|
||
|
Nemčija |
pm |
Uporablja se člen 6 te uredbe. |
|||||
|
Poljska |
pm |
||||||
|
Švedska |
pm |
||||||
|
Unija |
pm |
||||||
|
TAC |
|
pm |
|
|
|
|
|
|
Tabela 8 |
|||||||
|
Vrsta: |
atlantski losos |
|
Območje: |
vode Unije podrazdelkov 22 do 31 |
|||
|
|
Salmo salar |
|
|
(SAL/3BCD-F) |
|
||
|
Danska |
|
11 183 |
(1)(2) |
Analitski TAC |
|
|
|
|
Nemčija |
1 244 |
(1)(2) |
Člen 3(2) in (3) Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. |
||||
|
Estonija |
1 137 |
(1)(2)(3) |
Člen 4 Uredbe (ES) št. 847/96 se ne uporablja. |
||||
|
Finska |
13 945 |
(1)(2) |
|||||
|
Latvija |
7 113 |
(1)(2) |
|||||
|
Litva |
836 |
(1)(2) |
|||||
|
Poljska |
3 393 |
(1)(2) |
|||||
|
Švedska |
15 116 |
(1)(2) |
|||||
|
Unija |
53 967 |
(1)(2) |
|||||
|
TAC |
Ni relevantno. |
||||||
|
(1) |
Izražen kot število posameznih rib. |
|
|
|
|||
|
(2) |
Izključno za prilov. V okviru te kvote usmerjeni ribolov ni dovoljen. |
||||||
|
Z odstopanjem od prvega odstavka so lahko ribolovne operacije, ki se izvajajo izključno za namen znanstvenih raziskav, usmerjene v atlantskega lososa, če se te raziskave v celoti izvajajo v skladu s pogoji iz člena 25 Uredbe (EU) 2019/1241. |
|||||||
|
Z odstopanjem od prvega odstavka se ribolov te kvote dovoli ribiškim plovilom Unije v podrazdelku ICES 31 na območjih največ štiri morske milje od temeljnih črt v obdobju od 1. maja do 31. avgusta. |
|||||||
|
(3) |
Posebni pogoj: največ 450 osebkov te kvote se lahko ulovi v vodah Unije podrazdelka 32 (SAL/*3D32). |
||||||
|
Tabela 9 |
|||||||
|
Vrsta: |
atlantski losos |
|
Območje: |
vode Unije podrazdelka 32 |
|||
|
|
Salmo salar |
|
|
(SAL/3D32.) |
|
||
|
Estonija |
|
1 040 |
(1) |
Previdnostni TAC |
|
|
|
|
Finska |
9 104 |
(1) |
|||||
|
Unija |
10 144 |
(1) |
|||||
|
TAC |
Ni relevantno. |
||||||
|
(1) |
Izražen kot število posameznih rib. |
|
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Tabela 10 |
|||||||
|
Vrsta: |
papalina |
|
|
Območje: |
vode Unije podrazdelkov 22 do 32 |
||
|
|
Sprattus sprattus |
|
|
(SPR/3BCD-C) |
|
||
|
Danska |
|
pm |
Analitski TAC |
|
|
||
|
Nemčija |
pm |
Uporablja se člen 6 te uredbe. |
|||||
|
Estonija |
pm |
||||||
|
Finska |
pm |
||||||
|
Latvija |
pm |
||||||
|
Litva |
pm |
||||||
|
Poljska |
pm |
||||||
|
Švedska |
pm |
||||||
|
Unija |
pm |
||||||
|
TAC |
|
Ni relevantno. |
|
|
|
|
|