EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.7.2023

COM(2023) 459 final

2023/0288(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o statistiki Evropske unije o podjetjih na trgu dela in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 530/1999 ter uredb (ES) št. 450/2003 in (ES) št. 453/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2023) 295 final} - {SWD(2023) 265 final} - {SWD(2023) 266 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Informacije, zbrane v več podatkovnih nizih statistike o podjetjih na trgu dela, so pristranske zaradi nepopolne pokritosti javnega sektorja (ali njegovih delov) in mikropodjetij. V več državah članicah podjetja z enim do devetimi zaposlenimi niso vključena v raziskavo o strukturi plačil ali raziskavo o stroških dela. To povzroča pristranskost v ključnih statističnih podatkih, kot so tisti o povprečnih plačilih in mediani plačil, ki se uporabljajo za izpeljavo plačilne vrzeli med spoloma ali za oceno ustreznosti minimalnih plač. Poleg tega je neobstoj pravne obveznosti glede zagotavljanja informacij o plačilni vrzeli med spoloma postal bolj sporen, saj je sedanje zbiranje podatkov prostovoljno in ne zajema vseh držav EU ali vseh zahtevanih spremenljivk. To predstavlja tveganje za spremljanje enakosti spolov in pravičnih delovnih pogojev.

•Skladnost z obstoječimi določbami politike na tem področju

•Skladnost z drugimi politikami EU

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Pozitivno je, da je iz ocene razvidno, da statistika o podjetjih na trgu dela omogoča zbiranje visokokakovostnih informacij, ki se pogosto uporabljajo za predvidene namene. Prednosti statistike o podjetjih na trgu dela so v njeni skladnosti, učinkovitosti, primerljivosti in dejstvu, da je dobro uveljavljena, zanesljiva ter da jo pogosto uporabljajo organizacije in oblikovalci politik na vseh ravneh. Ena od pomanjkljivosti sedanjega pravnega okvira je, da ne pokriva zbiranja podatkov o plačilni vrzeli med spoloma. Neobstoj pravne obveznosti glede zagotavljanja letnih informacij o plačilni vrzeli med spoloma je postalo še bolj sporno, saj prostovoljno zbiranje podatkov posega v njihovo kakovost in prinaša dejavnike tveganja pri spremljanju evropskega stebra socialnih pravic, spremljanju cilja 5, ki je del ciljev ZN za trajnostni razvoj, v EU ter spremljanju strategije za enakost spolov in direktive o preglednosti plačil. Nekatere države članice niso zagotovile letnih podatkov o plačilni vrzeli med spoloma.

Še ena slabost sedanjega pravnega okvira je, da ne zajema pomembnih akterjev gospodarstva EU, kot so mikropodjetja. Nekatere pomanjkljivosti statistike o podjetjih na trgu dela, ki so bile ugotovljene že ob sprejetju pravnih aktov, ostajajo. Te pomanjkljivosti so bile v obstoječem okviru obravnavane na različne načine (z zahtevo po študijah izvedljivosti, ki bi lahko privedle do spremembe zakonodaje, ali z zagotavljanjem finančne podpore za vzpostavitev potrebnih zmogljivosti), vendar pri nekaterih zbirkah podatkov niso bile odpravljene. Zato so zbrane informacije v več statističnih podatkih o podjetjih na trgu dela pristranske, zlasti zaradi nepopolne pokritosti nekaterih gospodarskih sektorjev ali mikropodjetij. Podatkov, ki se zagotavljajo Eurostatu, tako ni mogoče uporabljati v celoti: agregatov EU ni mogoče izračunati za celotno gospodarstvo, hkrati pa je otežena primerjava med državami.

Poleg tega bi bilo mogoče izboljšati pravočasnost in pogostost statističnih podatkov o podjetjih na trgu dela. Rezultati posvetovanja z deležniki kažejo, da pogostost raziskave o strukturi plač in raziskave o stroških dela za nekatere uporabnike ni več zadostna. Deležniki poleg tega menijo, da bi bilo mogoče izboljšati pravočasnost obeh raziskav in indeksa stroškov dela.

Še ena pomanjkljivost je, da je statistika o podjetjih na trgu dela zaradi večjega poudarka na z dokazi podprtem oblikovanju politik sčasoma postala pomembna za izboljšano analizo. Obstoječa zakonodaja je osredotočena na potrebe po podatkih za prednostne naloge politike v času, ko je bila pobuda prvotno oblikovana. Sčasoma so se te prednostne naloge razvile, sedanja statistika o podjetjih na trgu dela pa razčlembe politik ali spremenljivk ne pokriva več v zadostni meri. Vrzeli, potrjene na posvetovanju z deležniki, se nanašajo predvsem na vrsto spremenljivk, ki bi, če bi bile vključene v raziskavo o strukturi plačil, omogočile boljšo analizo mikropodatkov in izpeljane plačilne vrzeli med spoloma. Poleg tega je bilo ocenjeno, da so potrebni podrobnejši podatki o prostih delovnih mestih.

Dodatna pomanjkljivost sedanjega pravnega okvira je, da ni prilagojen za uporabo novih virov v državah članicah in na ravni EU. V predpisih o statistiki o podjetjih na trgu dela ni bila predvidena uporaba inovativnih podatkov kot možnega vira, saj takrat še niso bili na voljo. Sedanji okvir za poročanje o kakovosti zato ni primeren za ocenjevanje teh novih virov podatkov. Poleg tega bi bila zaradi povečane uporabe upravnih podatkov, ugotovljene v zadnjih letih, potrebna ustrezna dokumentacija, ki pa v okviru obstoječega poročanja o kakovosti ni mogoča.

•Posvetovanja z deležniki

V strategiji posvetovanja so bili opredeljeni profili ključnih deležnikov v treh glavnih skupinah: (i) ponudniki izvornih podatkov (kot so imetniki upravnih podatkov) in respondenti (ponudniki podatkov v podjetjih, ki neposredno sodelujejo pri zbiranju podatkov); (ii) pripravljavci statistike (predvsem nacionalni statistični uradi) ter (iii) uporabniki statistike.

Posvetovanje je vključevalo naslednje dejavnosti: javna in ciljno usmerjena posvetovanja, ciljno usmerjeno delavnico, razgovore s ključnimi deležniki in teoretične raziskave.

Posvetovanje z deležniki je uspešno doseglo predvidene skupine deležnikov (razen ponudnikov upravnih podatkov, posameznih podjetij, ki zaposlujejo manj kot deset ljudi, in medijskih organizacij). Obremenitev podjetij, povezana s statistiko o podjetjih na trgu dela, je bila ocenjena posredno prek nacionalnih statističnih uradov, svoja stališča pa so navedla tudi nekatera poslovna združenja. Glede na tehnično naravo teme se je štelo, da je splošno sodelovanje respondentov zadostno za podporo vzporedni oceni in oceni učinka statistike o podjetjih na trgu dela.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Predstavljen je bil pregled statistike o podjetjih na trgu dela in o njem se je razpravljalo s strokovnimi skupinami Komisije, da bi pridobili nasvete in mnenja o napredku pri ocenjevanju in oceni učinka. To so bila predvsem srečanja strokovnih skupin pod vodstvom Eurostata, na katerih so sodelovali strokovnjaki držav članic, in sicer delovne skupine za statistiko trga dela in skupine evropskih direktorjev na področju socialne statistike . O napredku je bil obveščen tudi Odbor za evropski statistični sistem 10 .

Eurostat je to oceno izvedel z uporabo študije, ki jo je naročil pri družbi ICF SA, Belgija. Ta podporna študija je zagotovila pripravo ocene in analize učinka, analizo javnega posvetovanja ter organizacijo in analizo dejavnosti posvetovanja z deležniki (razen javnega posvetovanja, ki ga je pripravil Eurostat).

•Ocena učinka

Splošni cilj, določen v oceni učinka, je pripraviti statistiko o podjetjih na trgu dela, ki je posodobljena, ustrezna, celovito pokriva vse gospodarske sektorje, je primerljiva med državami članicami in skladna s povezanimi statističnimi področji. Ta cilj je mogoče razdeliti na tri specifične cilje, usklajene z zgoraj opisanimi težavami, in sicer:

·prilagoditev regulativnega okvira, da se omogoči prožnost pri izpolnjevanju novih potreb, objavljajo pravočasnejši statistični podatki ter spodbuja uporaba inovativnih virov in metod (ustrezno ocenjene kakovosti);

·razširitev obsega statistične pokritosti na celotno gospodarstvo in zagotavljanje, da podatke o plačilni vrzeli med spoloma posredujejo vse države članice;

·izboljšanje skladnosti s povezanimi statističnimi področji.

Možnosti politike so bile razvite z združitvijo podrobnih ukrepov politike, ki obravnavajo specifične cilje.

Možnost 0 je osnovni scenarij.

V skladu z možnostjo 1 so zbirke podatkov, določene v treh obstoječih uredbah, vključene v novo enotno okvirno uredbo, ki zajema tudi plačilno vrzel med spoloma. Opredelitve, koncepti in pristopi so usklajeni, vzpostavljeno pa je tudi splošno načrtovanje za boljšo sinhronizacijo posredovanja podatkov. Razen nove pravne podlage za plačilno vrzel med spoloma bi vse izboljšave, ki presegajo zgolj prenovitev sedanje zakonodaje, ostale prostovoljne. Zato se z možnostjo 1 ne obravnavajo nove potrebe. Z njo bi le delno obravnavali obstoječe vrzeli v pokritosti ali nekoliko izboljšali pravočasnost statističnih podatkov o podjetjih na trgu dela za nekaj prostovoljno sodelujočih držav.

Pri možnosti 2 se pokritost razširi na mikropodjetja za raziskavo o strukturi plačil (samo za zbiranje glavnih informacij za omejitev bremena), ne pa tudi za raziskavo o stroških dela. Obseg obeh raziskav se razširi na področje NACE „Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti“, statistika o prostih delovnih mestih pa zajema celotno gospodarstvo v vseh državah. Pravočasnost se nekoliko izboljša za četrtletni indeks stroškov dela in za štiriletno raziskavo o strukturi plačil, ne pa tudi za raziskavo o stroških dela. Pogostost obeh raziskav ostaja enaka kot pri osnovnem scenariju. Del te možnosti je tudi razvoj pravne podlage za plačilno vrzel med spoloma in pokrivanje novih potreb. Ta možnost poleg tega zagotavlja boljše poročanje o kakovosti za vse zbirke podatkov ter boljšo usklajenost in načrtovanje prek integrirane okvirne uredbe.

V okviru možnosti 3 je izčrpno obravnavana potreba po izboljšanju in harmonizaciji vseh statističnih podatkov o podjetjih na trgu dela, kot so jo izrazili deležniki. Vključeni so vsi opredeljeni ukrepi politike ali najambicioznejši ukrepi, kadar so bili predvideni alternativni ukrepi. Ti ukrepi so povezani s pokritostjo, pravočasnostjo, visoko pogostostjo raziskav o strukturi plačil in stroškov dela, poročanjem o kakovosti, uporabo upravnih podatkov in inovativnih virov, uskladitvijo konceptov na vseh področjih statistike o podjetjih na trgu dela, uvedbo obveznega zbiranja podatkov o plačilni vrzeli med spoloma in pokritostjo nastajajočih potreb. To pomeni, da je zajetje obeh raziskav razširjeno na mikropodjetja in na področje NACE „Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti“, statistika o prostih delovnih mestih pa zajema celotno gospodarstvo. Pravočasnost raziskave o strukturi plačil bi se znatno izboljšala, pri raziskavi o stroških dela pa bi bilo izboljšanje zmerno. Izboljšala bi se tudi pravočasnost indeksa stroškov dela. V okviru te možnosti ima statistika o podjetjih na trgu dela koristi od izboljšanega poročanja o kakovosti ter boljše harmonizacije in načrtovanja na podlagi integrirane okvirne uredbe.

Opravljena je bila kvalitativna ocena štirih možnosti, izbranih za oceno učinka. Ocenjena je bila sorazmernost, nato pa še uspešnost, učinkovitost in skladnost.

Glede na ocene, ki temeljijo na informacijah nacionalnih statističnih uradov, možnost 3 znatno poveča breme za podjetja, zaradi česar se njihovi stroški za sodelovanje v raziskavi povečajo za 88 %. Možnost 2 poveča breme za podjetja za 11 %. Pri možnosti 3 se stroški za pripravljavce podatkov povečajo za 64 %, pri možnosti 2 pa za 12 %. Možnost 1 zanemarljivo poveča breme in stroške za podjetja in nacionalne statistične urade.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

(a)Združitev obstoječih treh okvirnih uredb v en pravni akt.

(b)Spodbujanje uporabe alternativnih upravnih virov in sodobnih digitalnih tehnik, vključno s spletnim žetjem in avtomatičnim prenosom podatkov o plačilnih listah, kar bo prispevalo k zmanjševanju bremena za podjetja na splošno ter zlasti za mala in srednja podjetja (MSP). To bi bilo mogoče doseči s pridobivanjem podatkov o plačilih in stroških dela iz plačilnih sistemov podjetij in oglasov za delovna mesta s spleta. Pri pokrivanju novih potreb naj bi pomagali tudi novi upravni in inovativni podatki.

(c)Zbiranje spremenljivk o vajencih samo v tistih državah, kjer predstavljajo znaten delež vseh zaposlenih (več kot 1 %).

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

2023/0288 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o statistiki Evropske unije o podjetjih na trgu dela in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 530/1999 ter uredb (ES) št. 450/2003 in (ES) št. 453/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 338(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske Komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 13 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 14 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Statistika o podjetjih na trgu dela v Evropski uniji je potrebna za oblikovanje, izvajanje in vrednotenje politik Unije, zlasti tistih, s katerimi se obravnavajo ekonomska, socialna in teritorialna kohezija, evropska strategija zaposlovanja, evropski steber socialnih pravic in evropski semester.

(2)Za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnotežij v skladu z Uredbo (EU) št. 1176/2011 15 ter spremljanje ustreznih minimalnih plač v skladu z Direktivo (EU) 2022/2041 Evropskega parlamenta in Sveta 16 so potrebne natančne informacije o razvoju stroškov dela na uro in ravni plač v državah članicah.

(3)Evropska centralna banka evropsko statistiko o podjetjih na trgu dela uporablja v okviru enotne monetarne politike za spremljanje inflacijskih in deflacijskih tveganj, ki izhajajo iz stroškov dela. Zato so potrebni natančni, pravočasni in primerljivi statistični podatki Unije o razvoju stroškov dela.

(4)Razširiti je treba pokritost s statistiko o prostih delovnih mestih in pravočasnost indeksa stroškov dela, saj se oba kazalnika uvrščata med glavne evropske ekonomske kazalnike (PEEI) 17 , ki so potrebni za spremljanje monetarne in ekonomske politike.

(5)Potrebna je pravna podlaga za ureditev posredovanja letnih podatkov o plačilni vrzeli med spoloma za spremljanje ciljev trajnostnega razvoja v okviru agende Združenih narodov (ZN) za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti cilja 5 o enakosti spolov.

(6)Za uresničevanje načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu 18 so potrebni primerljivi podatki o plačah, ki jih prejemajo moški in ženske. V skladu z Direktivo (EU) 2023/970 Evropskega parlamenta in Sveta o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske 19 morajo države članice Komisiji vsako leto pravočasno predložiti posodobljene podatke o plačilni vrzeli med spoloma. To obveznost bi bilo treba dopolniti z ustreznim potrebnim statističnim okvirom za zbiranje in posredovanje podatkov o plačilni vrzeli med spoloma.

(7)Da bi poenostavili obstoječo zakonodajo in spodbudili harmonizacijo področja uporabe, konceptov, opredelitev in poročanja o kakovosti, bi bilo treba s to uredbo zajeti vso evropsko statistiko o podjetjih na trgu dela.

(8)V tej uredbi bi bilo treba upoštevati nove potrebe, ki so se pojavile pri razvoju in poglabljanju Unije in euroobmočja, pod pogojem, da se z njenimi določbami ne ustvarja nesorazmerno breme za respondente ali nacionalne statistične organe.

(9)Nacionalni statistični organi bi morali za omejitev obremenitve podjetij, zlasti MSP, proučiti možnost uporabe upravnih in inovativnih virov, katerih glavni cilj ni zagotavljanje statistike, za nadomestitev ali dopolnitev statističnih raziskav, ob upoštevanju zahtev glede kakovosti za uradno statistiko. K temu cilju lahko prispeva najnovejši tehnološki in digitalni razvoj.

(10)Da bi izboljšali učinkovitost postopkov priprave statistike o trgu dela in zmanjšali statistično breme za respondente, bi morali imeti nacionalni statistični organi pravico, da v skladu s členom 17a Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 20 nemudoma in brezplačno dostopajo do vseh nacionalnih upravnih evidenc in jih uporabljajo ter da te upravne evidence vključijo v statistiko, kolikor je to potrebno za razvoj, pripravo in izkazovanje statistike Evropske unije o podjetjih na trgu dela.

(11)Uredba (ES) št. 223/2009 je referenčni okvir za to uredbo, tudi glede varstva zaupnih podatkov.

(12)Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve skupnega okvira za sistematično pripravo statistike Evropske unije o podjetjih na trgu dela, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi skladnosti in primerljivosti lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(13)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 21 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal [xxx].

(14)Za ustrezno izvajanje te uredbe v državah članicah je pred prvim zbiranjem podatkov treba počakati vsaj 12 mesecev po datumu začetka njene veljavnosti.

(15)Opravljeno je bilo posvetovanje z Odborom za evropski statistični sistem –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa skupni pravni okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje statistike o podjetjih na trgu dela v Uniji.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(1)„statistična enota“ pomeni subjekt, o katerem se zbirajo ali pripravljajo podatki;

(2)„podjetje“ pomeni sklop pravnih enot, kakor je opredeljeno v Uredbi Sveta (EGS) št. 696/93 22 ; To vključuje netržne proizvajalce in druge institucionalne enote, ki spadajo v sektor država;

(3)„lokalna enota“ pomeni podjetje ali del podjetja, ki je v geografsko opredeljenem kraju;

(4)„rezidenčno podjetje“ oziroma „rezidenčna lokalna enota“ pomeni podjetje oziroma lokalno enoto, ki opravlja gospodarske dejavnosti, ki prispevajo k bruto domačemu proizvodu (BDP);

(5)„zaposleni“ pomeni vsako osebo, ne glede na njeno državljanstvo, stalno prebivališče ali dolžino delovne dobe v državi članici, ki je zaposlena neposredno pri podjetju (formalno ali neformalno) in prejema plačilo, ne glede na vrsto opravljenega dela, število opravljenih ur (polni ali krajši delovni čas) in trajanje pogodbe (za določen ali nedoločen čas, tudi sezonsko); Plačilo zaposlenega je lahko v obliki plače, vključno z dodatki, plačili po učinku in za izmensko delo, nadomestili, honorarji, provizijami in nadomestili v naravi;

(6)„delodajalec“ pomeni podjetje ali lokalno enoto, ki ima z zaposlenim sklenjeno neposredno pogodbo o zaposlitvi (formalno ali neformalno);

(7)„področje“ pomeni enega ali več podatkovnih nizov, ki zajemajo eno ali več tem;

(8)„tema“ pomeni vsebino informacij, ki jih je treba zbrati o statističnih enotah v zbirki podatkov, pri čemer posamezna tema zajema več podrobnih tem;

(9)„podrobna tema“ pomeni podrobno vsebino informacij, ki jih je treba zbrati o statističnih enotah, povezanih s temo; vsaka podrobna tema zajema eno ali več spremenljivk;

(10)„spremenljivka“ pomeni značilnost statistične enote, ki lahko prevzame več kot en sklop vrednosti in je lahko absolutna številka, delež ali sklic na položaj v klasifikaciji;

(11)„razčlemba“ pomeni vnaprej določen diskretni, izčrpni in medsebojno izključujoči niz vrednosti, ki se lahko pripišejo spremenljivki, ki označuje statistične enote;

(12)„mikropodatki“ pomenijo podatke, ki se nanašajo samo na eno statistično enoto brez neposrednega identifikatorja;

(13)„zbirni podatki“ pomenijo podatke, ki se nanašajo na niz več statističnih enot;

(14)„statistična populacija“ pomeni niz statističnih enot, v zvezi s katerimi so potrebne informacije in ocene;

(15)„vzorčni okvir“ pomeni seznam, zemljevid ali drugo specifikacijo enot, ki določajo populacijo, ki naj bi bila v celoti popisana ali vzorčena;

(16)„vzorec“ pomeni podskupino vzorčnega okvira, katere elementi so izbrani na podlagi postopka z znano verjetnostjo izbora, zasnovan pa je tako, da omogoča izpeljavo veljavnih ocen za statistično populacijo;

(17)„respondent“ pomeni poročevalsko enoto, ki posreduje informacije organu, ki izvaja raziskavo;

(18)„podatki iz raziskave“ pomenijo podatke, zbrane na vzorcu respondentov in ekstrapolirane na statistično populacijo z uporabo ustreznih matematičnih metod;

(19)„upravne evidence“ pomenijo podatke, ki jih pripravi upravni subjekt, običajno javni organ, katerega glavni cilj ni zagotavljanje statistike;

(20)„drugi viri“ pomenijo podatke, ki jih pripravi neupravni subjekt, vključno z zasebnimi evidencami, spletnimi mesti in podatkovnimi zbirkami, katerih glavni cilj ni zagotavljanje uradne statistike;

(21)„statistična klasifikacija“ pomeni urejen seznam povezanih, vendar medsebojno izključujočih se kategorij z eno ali več ravnmi podrobnosti, ki se uporablja za strukturiranje informacij po podobnosti na danem statističnem področju;

(22)„referenčno obdobje“ pomeni obdobje, na katero se nanašajo podatki;

(23)„obdobje zbiranja podatkov“ pomeni obdobje, v katerem se podatki zbirajo;

(24)„metapodatki“ pomenijo informacije, ki so potrebne za uporabo in razlago statistike ter strukturirano opisujejo podatke;

(25)„predhodno preverjeni podatki“ pomenijo podatke, ki jih države članice preverijo na podlagi dogovorjenih skupnih validacijskih pravil;

(26)„poročilo o kakovosti“ pomeni poročilo, v katerem so posredovane informacije o kakovosti statističnega produkta ali postopka.

Člen 3

Viri in metode

1. Države članice za pripravo statističnih podatkov v skladu s to uredbo uporabijo ali ponovno uporabijo enega od naslednjih virov ali njihovo kombinacijo, če izpolnjujejo standarde kakovosti iz člena 8:

(a)podatke iz raziskav,

(b)upravne evidence,

(c)druge vire.

2. Raziskave, ki se uporabljajo za namene statistike o podjetjih na trgu dela, temeljijo na vzorcih, ki so reprezentativni za statistično populacijo. Vzorci podjetij ali lokalnih enot se vzamejo iz nacionalnih statističnih poslovnih registrov, kot so opredeljeni v členu 8(4) Uredbe (EU) 2019/2152.

3. Države članice Komisiji (Eurostatu) predložijo podrobne informacije o virih in metodah, uporabljenih v poročilih o kakovosti iz člena 8(4).

Člen 4

Zahteve glede podatkov

1. Statistika o podjetjih na trgu dela zajema naslednja področja in teme:

(a)plačila:

–(i) strukturo plačil;

–(ii) plačilno vrzel med spoloma;

(b)stroške dela:

–(i) strukturo stroškov dela;

–(ii) indeks stroškov dela;

(c)povpraševanje po delovni sili:

–(i) prosta delovna mesta.

Temi indeks stroškov dela iz točke (b)(ii) in prosta delovna mesta iz točke (c)(i) vključujejo ustrezne zgodnje ocene iz člena 5.

2. Za vsako temo iz odstavka 1 so podrobne teme, njihova ustrezna periodičnost, referenčna obdobja in roki za posredovanje podatkov določeni v Prilogi.

3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13 za spremembo seznama podrobnih vsebin, periodičnosti, referenčnih obdobij in rokov za posredovanje podatkov iz Priloge.

4. Komisija pri izvajanju pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov v skladu z odstavkom 3 zagotovi, da spremembe državam članicam in respondentom ne nalagajo znatnega in nesorazmernega bremena. V ta namen se začnejo izvajati študije izvedljivosti iz člena 9, njihovi rezultati pa se ustrezno ocenijo in upoštevajo.

5. Podatki se Komisiji (Eurostatu) posredujejo v obliki zbirnih podatkov, razen za temo struktura plačil iz odstavka 1, točka (a)(i), v zvezi s katero se posredujejo mikropodatki za posamezne zaposlene in lokalne enote.

6. Države članice predložijo predhodno preverjene podatke in z njimi povezane metapodatke v tehnični obliki, ki jo določi Komisija (Eurostat) za posamezni podatkovni niz. Za predložitev podatkov Komisiji (Eurostatu) se uporabijo storitve enotne vstopne točke.

7. Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih za vsako temo določi naslednje elemente:

(a)seznam in opis spremenljivk;

(b)statistične klasifikacije in razčlembe podatkov;

(c)cilje natančnosti;

(d)metapodatke, ki jih je treba posredovati z enako periodičnostjo, referenčnim obdobjem in roki kot podatke, na katere se nanašajo;

(e)obdobja zbiranja podatkov.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 14(2) najpozneje 12 mesecev pred začetkom ustreznega referenčnega leta.

Člen 5

Zgodnje ocene

1. Zgodnje ocene indeksa stroškov dela iz člena 4(1), točka (b)(ii), in prostih delovnih mest iz člena 4(1), točka (c)(i), posredujejo:

(a)države članice, katerih letno število zaposlenih pomeni več kot 3 % skupnega števila zaposlenih v EU, za vsako od zadnjih treh zaporednih let, in

(b)države članice euroobmočja, katerih letno število zaposlenih pomeni več kot 3 % skupnega števila zaposlenih v euroobmočju, za vsako od zadnjih treh zaporednih let.

2. Komisija (Eurostat) na podlagi razpoložljivih letnih podatkov iz raziskave o delovni sili EU oceni deleže zaposlenih v skupnem številu zaposlenih v EU in euroobmočju iz odstavka 1.

3. Če se seznam držav članic, katerih letno število zaposlenih presega pragove iz odstavka 1, točki (a) in (b), spremeni, Komisija (Eurostat) o tem uradno obvesti zadevne države članice v šestih mesecih po koncu obdobja, uporabljenega za oceno 3-odstotnega praga. Če posodobljeni deleži zaposlenih padejo pod ustrezne pragove iz odstavka 1, točki (a) in (b), lahko zadevne države članice prenehajo posredovati zgodnje ocene od referenčnega četrtletja prvega koledarskega leta po datumu uradnega obvestila. Če posodobljeni deleži presežejo te pragove, zadevne države članice posredujejo zgodnje ocene od prvega referenčnega četrtletja tretjega koledarskega leta po datumu uradnega obvestila.

Člen 6

Statistične enote in statistična populacija

1. Statistični podatki iz te uredbe se zbirajo za eno ali več naslednjih statističnih enot:

(a)podjetja,

(b)lokalne enote,

(c)zaposleni.

2. Za temi indeks stroškov dela iz člena 4(1), točka (b)(ii), in prosta delovna mesta iz člena 4(1), točka (c)(i), statistično populacijo sestavljajo vsa podjetja ali vse lokalne enote, ki so rezidentke države članice in izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)njihova glavna gospodarska dejavnost je vključena v katero koli področje klasifikacije NACE 23 , razen „Kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo“, „Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo“ in „Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles“ ter

(b)imajo enega ali več zaposlenih.

3. Za temi struktura plačil iz člena 4(1), točka (a)(i), in plačilna vrzel med spoloma iz člena 4(1), točka (a)(ii), kar zadeva podatke o delodajalcu, statistično populacijo sestavljajo vse lokalne enote, ki so rezidentke države članice in izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)njihova gospodarska dejavnost je vključena v katero koli področje klasifikacije NACE, razen „Kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo“, „Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo“ in „Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles“ ter

(b)imajo enega ali več zaposlenih.

Za temi struktura plačil in plačilna vrzel med spoloma je, kar zadeva podatke o zaposlenih, statistična populacija sestavljena iz vseh zaposlenih, katerih lokalna enota spada v statistično populacijo, opredeljeno v prvem pododstavku, točki (a) in (b).

4. Z odstopanjem od odstavka 3, točki (a) in (b), v zvezi s podatki o plačilni vrzeli med spoloma za referenčno obdobje 2026 posredovanje podatkov zajema vse lokalne enote, ki so del podjetij z desetimi ali več zaposlenimi in ki poleg dejavnosti, izključenih v odstavku 3, točka (a), ne spadajo v oddelek „Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti“ klasifikacije NACE.

5. Za temo struktura stroškov dela iz člena 4(1), točka (b)(i), statistično populacijo sestavljajo vse lokalne enote, ki so rezidentke države članice in izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)njihova gospodarska dejavnost je vključena v katero koli področje klasifikacije NACE, razen „Kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo“, „Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo“ in „Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles“ ter

(b)del podjetij z desetimi ali več zaposlenimi.

Člen 7

Zahteve glede ad hoc podatkov

1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, ki dopolnjujejo to uredbo v skladu s členom 13 z določitvijo informacij, ki jih morajo države članice predložiti ad hoc, kadar se v okviru področja uporabe te uredbe šteje, da je zbiranje dodatnih podatkov potrebno zaradi izpolnjevanja dodatnih potreb po statističnih podatkih. Ti delegirani akti določajo:

(a)podrobne teme, ki se zagotovijo v okviru zbiranja podatkov ad hoc, povezanih s področji in temami iz člena 4, ter razloge za take dodatne potrebe;

(b)referenčna obdobja in roke za prenos.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz odstavka 1, začenši z referenčnim letom 2028 in nato najmanj vsaki dve leti med posameznim zbiranjem ad hoc podatkov.

3. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ad hoc informacije iz odstavka 1 in metapodatke. Navedeni izvedbeni akti določajo naslednje tehnične elemente, kadar je ustrezno:

(a)seznam in opis spremenljivk,

(b)statistične klasifikacije in razčlembe podatkov;

(c)podrobne specifikacije zajetih statističnih enot;

(d)metapodatke, ki jih je treba poslati,

(e)obdobja zbiranja podatkov.

Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 14(2) najpozneje 24 mesecev pred začetkom ustreznega referenčnega obdobja.

Člen 8

Zahteve glede kakovosti in poročanje o kakovosti

1. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev kakovosti poslanih podatkov in metapodatkov.

2. Države članice zagotovijo, da podatki, pridobljeni iz virov iz člena 3, zagotavljajo popolno zajetje statističnih enot in prebivalstva, opredeljenih v členu 6, ter točne ocene v zvezi z njimi.

3. V tej uredbi se uporabljajo merila kakovosti iz člena 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009.

4. Države članice pošljejo poročila o kakovosti virov in metod za vsako temo iz člena 4.

5. Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi praktično ureditev za poročila o kakovosti in njihove vsebine. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 14(2).

6. Države članice Komisijo (Eurostat) obvestijo o kakršnih koli pomembnih informacijah ali spremembah v zvezi z izvajanjem te uredbe, ki bi lahko vplivale na kakovost poslanih podatkov. Informacije se predložijo v najkrajšem možnem času in najpozneje tri mesece po začetku veljavnosti vsake tovrstne spremembe.

7. Države članice Komisiji (Eurostatu) na ustrezno obrazloženo zahtevo predložijo vse dodatne informacije, potrebne za oceno kakovosti statističnih informacij.

8. Komisija (Eurostat) oceni kakovost posredovanih podatkov, uporabljenih virov in metod ter vzorčnih okvirov.

Člen 9

Študije izvedljivosti in pilotne študije

1. Da bi se izboljšala statistika o podjetjih na trgu dela ali omejilo breme za podjetja, lahko Komisija (Eurostat) začne izvajati študije izvedljivosti in pilotne študije. Namen tovrstnih študij vključuje izboljšanje kakovosti in primerljivosti, proučitev novih možnosti in uvajanje novih funkcij za odzivanje na potrebe uporabnikov, izboljšanje povezovanja med raziskavami in drugimi viri podatkov ter zmanjšanje bremena za respondente. V študijah se upoštevata tehnološki in digitalni razvoj.

2. Države članice lahko v teh študijah sodelujejo prostovoljno. V sodelovanju s Komisijo (Eurostatom) zagotovijo, da so študije reprezentativne na ravni Unije.

3. Komisija (Eurostat) v sodelovanju z državami članicami in glavnimi deležniki oceni rezultate teh študij. Komisija (Eurostat) v sodelovanju z državami članicami pripravi poročila o ugotovitvah študij.

Člen 10

Financiranje

1. Nacionalnim statističnim uradom in drugim nacionalnim organom iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009 se lahko dodelijo finančni prispevki iz proračuna Unije za:

(a)izboljšanje virov, vključno z vzorčnimi okviri, za statistiko o podjetjih na trgu dela od datuma začetka veljavnosti te uredbe do najpozneje 31. decembra 2029;

(b)izboljšanje metod za statistiko o podjetjih na trgu dela, vključno s študijami izvedljivosti in pilotnimi študijami iz člena 9.

Unija ne financira stroškov rednega zbiranja statističnih podatkov, ki se posredujejo v skladu s to uredbo.

2. Finančni prispevek Unije ne presega 90 % upravičenih stroškov.

Člen 11

Zaščita finančnih interesov Unije

1. Komisija sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da so pri izvajanju ukrepov, ki se financirajo na podlagi te uredbe, finančni interesi Unije zaščiteni z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim ravnanjem, z učinkovitimi pregledi in, kadar se ugotovijo nepravilnosti, izterjavo nepravilno izplačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi upravnimi in denarnimi kaznimi.

2. Komisija ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za izvajanje revizij na podlagi dokumentacije in pregledov na kraju samem pri vseh upravičencih do nepovratnih sredstev, izvajalcih in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije na podlagi te uredbe.

3. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, v skladu z določbami in postopki iz Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 24 in Uredbe Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 25 , da bi ugotovil, ali je v povezavi s sporazumom ali sklepom o dodelitvi nepovratnih sredstev ali pogodbo, financirano na podlagi te uredbe, prišlo do goljufije, korupcije ali drugega nezakonitega dejanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

4. Brez poseganja v odstavke 1 do 3 sporazumi o sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, pogodbe ter sporazumi in sklepi o nepovratnih sredstvih, ki so posledica izvajanja te uredbe, vsebujejo določbe, ki Komisijo, Računsko sodišče, Evropsko javno tožilstvo in OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takšnih revizij in preiskav v skladu z njihovimi pristojnostmi.

Člen 12

Odstopanja

1. Kadar uporaba te uredbe ali delegiranih ali izvedbenih aktov, sprejetih na njeni podlagi, zahteva večje spremembe nacionalnega statističnega sistema države članice, lahko Komisija z izvedbenimi akti državi članici odobri odstopanja za največ dve leti. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 14(2).

Komisija pri odobritvi odstopanj upošteva primerljivost statistik držav članic ter pravočasen izračun zahtevanih reprezentativnih in zanesljivih evropskih agregatov. Komisija zagotovi tudi, da se zahteve v zvezi s statistiko, metapodatki in kakovostjo iz te uredbe, ki so bile prej zajete v razveljavljenih uredbah, še naprej neprekinjeno izpolnjujejo.

2. Zadevna država članica Komisiji predloži ustrezno utemeljeno zahtevo v treh mesecih po datumu začetka veljavnosti te uredbe ali delegiranih ali izvedbenih aktov, sprejetih na njeni podlagi.

Člen 13

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se podeli Komisiji pod pogoji iz tega člena.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4(3) in 7(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [Urad za publikacije: vstaviti točen datum začetka veljavnosti Uredbe].

3. Prenos pooblastila iz členov 4(3) in 7(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 4(3) in 7(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom navedenega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 14

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicih na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 15

Razveljavitev

1. Uredbe (ES) št. 530/1999, (ES) št. 450/2009 in (ES) št. 453/2008 se razveljavijo z učinkom od 1. januarja 2026.

2. Sklici na razveljavljene uredbe se štejejo za sklice na to uredbo.

Člen 16

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2026.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani način(-i) izvrševanja proračuna

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

◻ Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 26

◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa

X Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejeno

–◻    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

x Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2023 in 2024,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani način(-i) izvrševanja proračuna 27

x Neposredno upravljanje – Komisija:

–x z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

–◻ organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–X    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

GD ESTAT				Leto  2025	Leto  2026	Leto  2027	Naslednja leta	SKUPAJ
• Odobritve za poslovanje
Proračunska vrstica 31 03 02 05	obveznosti	(1a)		1,000	1,000	1,000	0,000	3,000
	plačila	(2a)		0,400	0,400	1,000	1,200	3,000
Proračunska vrstica	obveznosti	(1b)
	plačila	(2b)
Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 32
Proračunska vrstica		(3)
Odobritve za GD ESTAT <…….>  SKUPAJ	obveznosti	= 1a + 1b + 3		1,000	1,000	1,000	0,000	3,000
	plačila	= 2a + 2b + 3		0,400	0,400	1,000	1,200	3,000

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov za poslovanje, ponovite zgornji odsek:

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k Sklepu Komisije o notranjih pravilih za izvrševanje oddelka splošnega proračuna Evropske unije za Komisijo), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Odobritve iz RAZDELKA 7  večletnega finančnega okvira  SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

1,245

1,245

1,245

0,000

3,735

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–x    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

RAZDELEK 7  večletnega finančnega okvira
Človeški viri	1,210	1,210	1,210	3,630
Drugi upravni odhodki	0,035	0,035	0,035	0,105
Seštevek za RAZDELEK 7  večletnega finančnega okvira	1,245	1,245	1,245	3,735

SKUPAJ

1,245

1,245

1,245

3,735

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–x    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

3 je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Predlog/pobuda:

–X    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

–◻    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

–◻    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–x    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–◻    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–X    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za druge prihodke.

–navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻    

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    Uredbe Sveta: št. 10/1960, št. 14/1961, št. 28/1962, št. 151/1962, št. 101/66/EGS, (EGS) št. 1899/68, (EGS) št. 2259/71, (EGS) št. 328/75, (EGS) št. 494/78, uredbe (EGS) št. 2053/69, (EGS) št. 3192/73 in (EGS) št. 494/78, (EGS) št. 1596/81, (EGS) št. 3149/83, (EGS) št. 1612/88, (EGS) št. 3949/92, št. 2744/95, (ES) št. 23/97.

(2)     https://ec.europa.eu/eurostat/web/sdi/overview

(3)     https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/economy-works-people/jobs-growth-and-investment/european-pillar-social-rights_sl

(4)    Direktiva (EU) 2022/2041 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji (UL L 275, 25.10.2022, str. 33).

(5)    Direktiva (EU) 2023/970 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje (UL L 132, 17.5.2023, str. 21).

(6)    Priporočilo Sveta z dne 20. septembra 2016 o vzpostavitvi nacionalnih odborov za produktivnost (UL C 349, 24.9.2016, str. 1).

(7)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o metodi proizvodnje statistike EU: vizija za naslednje desetletje (COM(2009) 404 final).

(8)    Uredba (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. oktobra 2019 o ustanovitvi skupnega okvira za evropsko statistiko v zvezi z osebami in gospodinjstvi na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci (UL L 261I, 14.10.2019, str. 1).

(9)    Uredba (EU) 2019/2152 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o evropski poslovni statistiki in razveljavitvi desetih pravnih aktov na področju poslovne statistike (UL L 327, 17.12.2019, str. 1).

(10)    Vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta.

(11)    SEC(2023) 295.

(12)    SWD(2023) 265; SWD(2023) 266.

(13)    UL C , , str. .

(14)    UL C , , str. .

(15)    Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (UL L 306, 23.11.2011, str. 25).

(16)    Direktiva (EU) 2022/2041 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji (UL L 275, 25.10.2022, str. 33).

(17)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o statistiki za euroobmočje z naslovom „Towards improved methodologies for eurozone statistics and indicators“ (Na poti k boljšim metodologijam za statistiko in kazalnike na euroobmočju (COM(2002) 661 final z dne 27. novembra 2002).

(18)    Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L 204, 26.7.2006, str. 23).

(19)    Direktiva (EU) 2023/970 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske s preglednostjo plačil in mehanizmi za izvrševanje (UL L 132, 17.5.2023, str. 21).

(20)    Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(21)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(22)    Uredba Sveta (EGS) št. 696/93 z dne 15. marca 1993 o statističnih enotah za opazovanje in analizo gospodarstva v Skupnosti (UL L 76, 30.3.1993, str. 1), PRILOGA – Oddelek III-A.

(23)    Uredba (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L 393, 30.12.2006, str. 1).

(24)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(25)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(26)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(27)    Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx .

(28)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(29)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(30)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(31)    Po uradni proračunski nomenklaturi.

(32)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(33)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(34)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(35)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(36)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(37)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(38)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 28.7.2023

COM(2023) 459 final

PRILOGA

k predlogu

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o statistiki Evropske unije o podjetjih na trgu dela in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 530/1999 ter uredb (ES) št. 450/2003 in (ES) št. 453/2008 Evropskega parlamenta in Sveta

{SEC(2023) 295 final} - {SWD(2023) 265 final} - {SWD(2023) 266 final}

PRILOGA

Področja, teme in podrobne teme; periodičnost zagotavljanja podatkov, referenčna obdobja in rok za posredovanje podatkov po temi

(1)Po koncu referenčnega obdobja „T“.

(2)Kadar zgoraj navedeni roki padejo na soboto ali nedeljo, je dejanski rok naslednji ponedeljek pred 12.00 (po srednjeevropskem času).