EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 5.7.2023

COM(2023) 432 final

2023/0260(NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Naprednega okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

S političnega vidika je napredni okvirni sporazum z Republiko Čile (v nadaljnjem besedilu: Čile) pomemben korak h krepitvi vloge Evropske unije v Južni Ameriki na podlagi skupnih univerzalnih vrednot, kot so demokracija in človekove pravice. Utira pot krepitvi političnega, regionalnega in globalnega sodelovanja med podobno mislečimi partnerji. Izvajanje naprednega okvirnega sporazuma bo vključevalo praktične koristi za obe strani, ki bodo podlaga za spodbujanje širših političnih interesov Evropske unije.

Od podpisa sedanjega sporazuma o pridružitvi pred 20 leti se je svet bistveno spremenil. Napredni okvirni sporazum se odziva na te spremembe in obravnava nove svetovne izzive. Sporazum o pridružitvi je posodobljen v času, ko se družbe in gospodarstva Čila in EU zaradi ruske invazije na Ukrajino soočajo s svetovnimi izzivi, kakršnih še ni bilo. Posledice vojne, vključno s svetovno inflacijo, motnjami v dobavnih verigah in energetsko krizo, kažejo, da je treba nujno okrepiti vzajemno koristne vezi s ključnimi podobno mislečimi zavezniki, da bi se pospešil energetski prehod, okrepile strateške dobavne verige in diverzificirali viri oskrbe.

Evropska komisija je leta 2006 sprejela strategijo Globalna Evropa, s katero je posodobila svojo agendo za trgovinsko politiko EU in si prizadevala za poglobljene trgovinske sporazume. EU je sklenila sporazume z drugimi državami v regiji (trgovinski sporazum s Kolumbijo, Ekvadorjem in Perujem, sporazum o pridružitvi s Srednjo Ameriko) in zunaj nje, med drugim s Kanado, Japonsko, Novo Zelandijo, Singapurjem in Vietnamom.

Čile je podpisal 26 sporazumov o prosti trgovini s 64 državami, med drugim z ZDA (2004), Kitajsko (2006) in Japonsko (2007). Pridružil se je tudi Pacifiški zvezi in čezpacifiškemu partnerstvu (zdaj Celostnemu in naprednemu sporazumu za čezpacifiško partnerstvo).

Zgoraj navedeni mednarodni sporazumi na večini področij močno presegajo ambicije in področje uporabe obstoječega sporazuma o pridružitvi med EU in Čilom. Zato sta obe pogodbenici izrazili zanimanje za posodobitev sporazuma o pridružitvi, da bi dodatno izboljšali svoje politične in gospodarske odnose ter poglobili sodelovanje in trgovino.

Na srečanju ob robu vrha EU-CELAC v Santiagu, ki je potekal 26. in 27. januarja 2013, so se voditelji iz EU in Čila strinjali, da bodo deset let po začetku veljavnosti sporazuma o pridružitvi preučili možnosti za njegovo posodobitev. Na šestem Pridružitvenem svetu EU-Čile 6. aprila 2015 je bila podprta ustanovitev skupne delovne skupine (v nadaljnjem besedilu: skupina) o posodobitvi sporazuma o pridružitvi. Cilj skupine je bil izvesti predhodno študijo za ocenitev ustrezne ravni ambicij s ciljem možnih pogajanj o posodobitvi sporazuma o pridružitvi na vseh področjih. Skupina je ustanovila dve podskupini, od katerih je bila ena odgovorna za politični dialog in sodelovanje, druga pa za trgovino. Podskupini sta svoje delo zaključili na 14. srečanju Pridružitvenega odbora EU-Čile, ki je potekalo 31. januarja 2017.

Svet je 13. novembra 2017 sprejel sklep o pooblastitvi Evropske komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko za začetek pogajanj o posodobljenem sporazumu s Čilom, ki bo nadomestil sporazum o pridružitvi 2 .

Pogajanja so se uradno začela 16. novembra 2017. Pogajanja so potekala v posvetovanju z Delovno skupino Sveta za Latinsko Ameriko in Karibe. O delih Sporazuma, ki se nanašajo na trgovino, so bila opravljena posvetovanja z Odborom za trgovinsko politiko. Evropski parlament je bil obveščen o izidu pogajanj.

EU in Čile sta 9. decembra 2022 v Bruslju dosegla politični zaključek pogajanj. Posodobitev obstoječega sporazuma o pridružitvi med EU in Čilom temelji na dveh pravnih instrumentih:

1.naprednem okvirnem sporazumu, priloženem temu predlogu, ki vključuje (a) politični steber in steber o sodelovanju ter (b) steber trgovine in naložb (vključno z določbami o zaščiti naložb), ter

2.Začasnem sporazumu o trgovini med Evropsko unijo in Republiko Čile (v nadaljnjem besedilu: začasni trgovinski sporazum), ki zajema liberalizacijo trgovine in naložb. Začasni trgovinski sporazum preneha veljati, ko začne veljati napredni okvirni sporazum.

Napredni okvirni sporazum zajema ustaljene klavzule EU o človekovih pravicah, Mednarodnem kazenskem sodišču, orožju za množično uničevanje, osebnem in lahkem orožju ter boju proti terorizmu. Zajema tudi sodelovanje na področjih, kot so zdravje, okolje, podnebne spremembe, upravljanje oceanov, energetika, davki, izobraževanje in kultura, delo, zaposlovanje in socialne zadeve, znanost in tehnologija ter promet. Napredni okvirni sporazum poleg tega obravnava pravno sodelovanje, pravno državo, pranje denarja in financiranje terorizma, organizirani kriminal in korupcijo. Trgovinski del naprednega okvirnega sporazuma razširja področje uporabe sedanjega dvostranskega trgovinskega okvira in ga prilagaja novim političnim in gospodarskim svetovnim izzivom, novi realnosti partnerstva med EU in Čilom ter ravni ambicij nedavno sklenjenih trgovinskih sporazumov in pogajanj, ki sta jih vodila EU in Čile.

Sporazum vzpostavlja institucionalni okvir, ki ga sestavljajo Skupni svet, Skupni odbor in pododbori ter drugi organi, ki pomagajo Skupnemu svetu. Prav tako vzpostavlja mehanizem, da se obravnava neizpolnjevanje obveznosti ene od pogodbenic, prevzetih na podlagi naprednega okvirnega sporazuma.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Napredni okvirni sporazum je popolnoma v skladu s splošno vizijo EU za partnerstvo z Latinsko Ameriko in Karibi, kot je navedena v Skupnem sporočilu Evropskemu parlamentu in Svetu – Evropska unija, Latinska Amerika in Karibi: s skupnimi močmi za skupno prihodnost, sprejetem 17. aprila 2019. Prav tako ustreza delovnemu programu Evropske komisije za leto 2023 (močnejša Evropa v svetu).

Poleg tega je del naprednega okvirnega sporazuma o trgovini in naložbah v celoti skladen s strategijo „Trgovina za vse“ iz oktobra 2015, saj trgovinsko in naložbeno politiko umešča v evropske in univerzalne standarde in vrednote skupaj z glavnimi gospodarskimi interesi, pri čemer daje večji poudarek trajnostnemu razvoju, človekovim pravicam, davčnim utajam, varstvu potrošnikov ter odgovorni in pravični trgovini.

Napredni okvirni sporazum zagotavlja posodobljen celovit pravni okvir za odnose med EU in Čilom ter nadomešča sedanji sporazum o pridružitvi, vključno s kakršnimi koli naknadnimi odločitvami njegovih institucionalnih organov. EU in Čile sta z leti sklenila več dvostranskih sektorskih sporazumov, vključno s Sporazumom o trgovini z vini in Sporazumom o trgovanju z žganimi pijačami in aromatiziranimi pijačami (v nadaljnjem besedilu: sporazuma o vinih in žganih pijačah) o vzajemnem priznavanju in zaščiti označb za vina in žgane pijače, ki sta bila podpisana v Bruslju. Sporazuma o vinih in žganih pijačah, ki sta bila prej priložena sporazumu o pridružitvi 3 , sta vključena v napredni okvirni sporazum.

 •Skladnost z drugimi politikami Unije

Poleg tega je naprednemu okvirnemu sporazumu in začasnemu trgovinskemu sporazumu priložena skupna izjava o trgovini in trajnostnem razvoju, v kateri je predvideno, da bosta pogodbenici ob začetku veljavnosti začasnega trgovinskega sporazuma začeli formalni postopek pregleda svojih trgovinskih vidikov in vidikov trajnostnega razvoja, da bi po potrebi preučili možnost vključitve dodatnih določb, ki bi jih lahko takrat šteli za pomembne, tudi v okviru razvoja njune domače politike in nedavne prakse v zvezi z mednarodnimi pogodbami. Take dodatne določbe se lahko nanašajo zlasti na nadaljnjo krepitev mehanizma izvrševanja poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, vključno z možnostjo uporabe faze skladnosti, in ustrezne protiukrepe kot zadnjo možnost. Brez poseganja v izid pregleda bosta pogodbenici preučili tudi možnost vključitve Pariškega sporazuma kot bistvenega elementa sporazumov v prihodnosti.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Materialna pravna podlaga

Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(6) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine Sporazuma. Če se v skladu z ustaljeno sodno prakso izkaže, da ima ukrep EU dva cilja ali da ima dva dela, pri čemer je eden glaven ali prevladujoč cilj ali del, drugi pa zgolj postranski, mora v skladu s sodno prakso ukrep temeljiti na samo eni pravni podlagi, in sicer tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj oziroma del.

Če se ugotovi, da ima ukrep hkrati več ciljev ali več sestavnih delov, ki so neločljivo povezani, ne da bi bil eden v razmerju do drugih postranski, tako da se lahko uporabijo različne določbe Pogodbe, mora ukrep izjemoma temeljiti na različnih ustreznih pravnih podlagah (glej v tem smislu sodbe z dne 10. januarja 2006, Komisija/Parlament in Svet, C-178/03, ECLI:EU:C:2006:4, točki 42 in 43; z dne 11. junija 2014, Komisija/Svet, C-377/12, ECLI:EU:C:2014:1903, točka 34; z dne 14. junija 2016, Parlament/Svet, C-263/14, ECLI:EU:C:2016:435, točka 44; in z dne 4. septembra 2018, Komisija/Svet (Kazahstan), C-244/17, ECLI:EU:C:2018:662, točka 40).

Člen 218(6)(a)(iii) PDEU določa, da pri sporazumih, ki z uvedbo postopkov sodelovanja vzpostavljajo poseben institucionalni okvir, Svet sprejme sklep o sklenitvi sporazuma po odobritvi Evropskega parlamenta.

Člen 218(8) PDEU določa, da Svet odloča s kvalificirano večino, razen v okoliščinah, navedenih v členu 218(8), drugi pododstavek, PDEU, ko odloča s soglasjem. Glede na dejstvo, da so prevladujoči deli sporazuma trgovinska politika, promet ter gospodarsko, finančno in tehnično sodelovanja s tretjimi državami, je pravilo glasovanja za ta primer torej kvalificirana večina.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Svet je 13. novembra 2017 sprejel sklep o pooblastitvi Evropske komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko za začetek pogajanj o posodobljenem sporazumu s Čilom, ki bo nadomestil sporazum o pridružitvi.

Deli naprednega okvirnega sporazuma, ki spadajo v pristojnost EU, deljeno z državami članicami, zajemajo področja politike in elemente, ki so primerni za zunanje delovanje na ravni Unije. Na področjih politike, na katerih je bil sprejet regulativni ukrep na ravni Unije, je zunanje izvajanje pristojnosti Unije neizogibno (člen 3(2) PDEU). Poleg tega je bilo za dosego plodnega sodelovanja in okrepitev pogajalskega položaja v zvezi s Čilom ocenjeno, da je delovanje na ravni Unije bolj zaželeno kot delovanje na ravni posameznih držav članic. Zato se je delovanje na ravni Unije štelo za učinkovitejše od ukrepanja na nacionalni ravni.

•Sorazmernost

Ta pobuda neposredno sledi ciljem Unije na področju zunanjega delovanja in prispeva k politični prednostni nalogi „EU kot močnejšega svetovnega akterja“. V skladu z usmeritvami globalne strategije EU je, da mora EU sodelovati z drugimi državami in obnoviti zunanja partnerstva na odgovoren način, da bi izpolnila svoje zunanje prednostne naloge. Prispeva k ciljem EU v zvezi s trgovinskim ter gospodarskim in tehničnim sodelovanjem s tretjimi državami.

Pogajanja o naprednem okvirnem sporazumu s Čilom so potekala v skladu s pogajalskimi smernicami, ki jih je določil Svet. Rezultat pogajanj ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev politike, določenih v pogajalskih smernicah.

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Te ocene so pokazale, da je bilo področje uporabe obstoječega trgovinskega stebra v tistem času sicer obsežno, vendar je mogoče še izboljšati pravila in doseči nadaljnji dostop do trga. Komisija je ugotovila tudi, da je treba sporazum o pridružitvi posodobiti glede na razvoj svetovne trgovine.

Poleg tega je Komisija naročila oceno učinka na trajnostni razvoj v podporo pogajanjem za posodobitev trgovinskega dela sporazuma o pridružiti s Čilom (Sustainability Impact Assessment in Support of the Negotiations for the Modernisation of the Trade Part of the Association Agreement with Chile), ki je bila zaključena maja 2019.

•Posvetovanja z deležniki

GD za trgovino se je v okviru ocene učinka o posodobitvi posvetoval z deležniki, vključno s podjetji, deležniki civilne družbe, nevladnimi organizacijami, sindikati in trgovinskimi združenji, gospodarskimi zbornicami ter drugimi zasebnimi interesi. Ta posvetovanja z deležniki so vključevala različne dejavnosti posvetovanja, vključno z odprtim javnim spletnim posvetovanjem.

Zunanje študije in posvetovanja, ki so potekala v okviru njihove priprave, so Komisiji zagotovili prispevek, ki je bil zelo pomemben pri pogajanjih o naprednem okvirnem sporazumu.

Med pogajanji so bila organizirana tudi srečanja za poročanje organizacijam civilne družbe o stanju pogajanj in izmenjavo mnenj o posodobitvi.

Pogajanja so potekala v posvetovanju z Delovno skupino Sveta za Latinsko Ameriko in Karibe o političnih vidikih in vidikih sodelovanja tega sporazuma ter v posvetovanju z Odborom za trgovinsko politiko o trgovinskih vidikih tega sporazuma kot posebnim odborom, ki ga je Svet imenoval v skladu s členom 218(4) PDEU. Tudi Evropski parlament in Evropski ekonomsko-socialni odbor sta bila redno obveščena prek Odbora za mednarodno trgovino (INTA), zlasti njegove skupine za spremljanje Čila, ter Odbora za zunanje zadeve. Besedila, ki so se postopoma oblikovala na podlagi pogajanj, so bila ves čas na voljo obema institucijama.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

 •Ocena učinka

Poleg tega ocena učinka na trajnostni razvoj, izvedena med pogajanji, zagotavlja celovito oceno možnih gospodarskih, socialnih in okoljskih učinkov povečane liberalizacije trgovine v okviru naprednega okvirnega sporazuma v EU in Čilu. V oceni učinka na trajnostni razvoj so analizirani tudi morebitni učinki posodobitve na človekove pravice ter na proizvodni, kmetijski in storitveni sektor.

•Primernost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Napredni okvirni sporazum vključuje tudi mehanizem za posvetovanje s civilno družbo, ki je razširjen na celoten sporazum, da se civilni družbi na obeh straneh omogoči, da se izreče o vseh določbah Sporazuma.

·politični dialog, zunanja politika, mednarodni mir in varnost, upravljanje in človekove pravice;

·pravosodje, svoboda in varnost;

·trajnostni razvoj;

·ekonomsko, socialno in kulturno partnerstvo;

·druga področja (makroekonomske politike, davčne zadeve, potrošniška politika, javno zdravje, šport in telesna dejavnost);

·modernizacija države in javnih storitev, decentralizacija, regionalna politika in medinstitucionalno sodelovanje.

Poudarek je na številnih ključnih vprašanjih, vključno z varstvom okolja, podnebnimi spremembami, trajnostno energijo, upravljanjem oceanov, pravno državo, človekovimi pravicami in pravicami žensk, odgovornim poslovnim ravnanjem, pravicami delavcev in zmanjševanjem tveganja nesreč. Določbe iz dela II bodo omogočile bolj usklajeno in skupno ukrepanje na novih področjih, kot so javno zdravje, posodobitev države, upravljanje migracijskih tokov, neširjenje orožja za množično uničevanje, pranje denarja ali financiranje terorizma in kibernetska kriminaliteta.

To bo privedlo do močnejšega partnerstva na svetovni ravni, npr. v zvezi z Agendo 2030, ukrepanjem proti podnebnim spremembam, upravljanjem oceanov ter vprašanji globalnega demokratičnega upravljanja in človekovih pravic, mednarodnih migracij, miru in varnosti.

Cilji določb tega protokola so preprečevanje korupcije v trgovini in naložbah z različnimi ukrepi, zlasti s spodbujanjem integritete v zasebnem in javnem sektorju, krepitvijo notranjih kontrol, zunanje revizije in računovodskega poročanja, ter okrepitev boja proti korupciji, ki se že izvaja v okviru mednarodnih konvencij, zlasti Konvencije Združenih narodov proti korupciji (MKZNPK).

Pogodbenici v zvezi s tem ponovno poudarjata svoje zaveze, da bosta korupcijo opredelili kot kaznivo dejanje za državne uradnike in da bosta razmislili tudi o opredelitvi korupcije kot kaznivega dejanja za podjetja. Obe strani sta se dogovorili o nekaterih ukrepih za boj proti pranju denarja.

Protokol spodbuja tudi dejavno sodelovanje civilne družbe pri preprečevanju korupcije in boju proti njej. Predvideva tudi mehanizem za posvetovanje v primeru nesoglasja glede razlage ali izvajanja protikorupcijskih določb.

V skladu s cilji, določenimi v pogajalskih smernicah, bodo koristi dela III naprednega okvirnega sporazuma naslednje:

·boljši dostop do trga za izvoz kmetijskih in ribiških proizvodov ter izboljšana pravila;

·poenostavljena pravila o poreklu;

·posodobljeni in poenostavljeni postopki na meji;

·zagotavljanje poštenih trgovinskih in poslovnih pogojev;

·zagotavljanje trajnostnosti;

·osredotočanje na potrebe manjših podjetij;

·priložnosti za ponudnike storitev in pravila za digitalno trgovino;

·spodbujanje naložb;

·dostop do čilskih javnih razpisov;

·vzpostavitev boljše zaščite za inovacije in ustvarjalno delo;

·zagotavljanje varne in trajnostne trgovine z agroživilskimi proizvodi;

·zagotavljanje, da so tehnični predpisi, standardi in postopki ugotavljanja skladnosti nediskriminatorni in ne ustvarjajo nepotrebnih ovir za trgovino;

·preglednost in dobre regulativne prakse;

·sodobni postopki reševanja sporov.

Glede na Sporazum je omogočena začasna uporaba Sporazuma v celoti ali njegovih delov. Sklene se za nedoločen čas ter nadomesti sporazum o pridružitvi in začasni trgovinski sporazum.

2023/0260 (NLE)

Predlog

SKLEP SVETA

o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Naprednega okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 91(1), člena 100(2), člena 207 in člena 212 v povezavi s členom 218(6)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju odobritve Evropskega parlamenta 7 ,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V skladu s Sklepom Sveta št. [XX] 8 je bil Napredni okvirni sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) podpisan [XX. XXX 2023] s pridržkom njegove poznejše sklenitve. Istega dne sta Evropska unija in Čile odobrila tudi Skupno izjavo o določbah za trgovino in trajnostni razvoj iz Naprednega okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: skupna izjava).

(2)Sporazum in Skupno izjavo bi bilo treba odobriti v imenu Unije.

(3)V skladu s členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije je primerno, da se Komisijo pooblasti, da v imenu Unije odobri stališče, ki se zastopa glede nekaterih sprememb Sporazuma, ki jih je treba sprejeti po poenostavljenem postopku v skladu s členoma 28.20 in 41.7(14) Sporazuma ter ki jih sprejme organ, ustanovljen s Sporazumom v skladu s členom 32.34 in pododstavkom (a)(x) člena 8.5(1) Sporazuma.

(4)Sporazum v skladu s členom 41.10 Sporazuma osebam ne podeljuje pravic ali nalaga obveznosti v okviru Unije, razen tistih, ki so ustvarjene med pogodbenicama v skladu z mednarodnim javnim pravom –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

1. Sporazum se odobri v imenu Unije.

2. Skupna izjava se odobri v imenu Unije.

3. Besedili Sporazuma in skupne izjave sta priloženi temu sklepu.

Člen 2

Za namene člena 28.20 Sporazuma spremembe ali popravke v zvezi s Prilogama 28-A in 28-B k Sporazumu odobri Komisija v imenu Unije.

Člen 3

Za namene člena 32.34 in pododstavka (a)(x) člena 8.5(1) Sporazuma spremembe Priloge 32-C k Sporazumu odobri Komisija v imenu Unije.

Člen 4

Za namene člena 41.7(14) Sporazuma spremembe dodatkov k Sporazumu o trgovini z vini v Prilogi V k Sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Čile na drugi strani z dne 18. novembra 2002 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum o pridružitvi), kakor je vključen v Sporazum, odobri Komisija v imenu Unije.

Za namene člena 41.7(14) Sporazuma spremembe dodatkov k Sporazumu o trgovini z žganimi pijačami in aromatiziranimi pijačami v Prilogi VI k Sporazumu o pridružitvi, kakor je vključen v Sporazum, odobri Komisija v imenu Unije.

Člen 5

Komisija je pooblaščena, da v imenu Unije imenuje osebe, pooblaščene, da pošljejo uradno obvestilo iz člena 41.5, odstavek 1, iz poglavja 41 Sporazuma, s katerim Unija izrazi soglasje, da jo Sporazum zavezuje.

Člen 6

Ta sklep začne veljati na […] dan sprejetja.

V Bruslju,

(1)    UL L 26, 31.1.2003.

(2)    JOIN/2017/019 final.

(3)    Sporazuma sta bila spremenjena leta 2005, 2006, 2009 in nazadnje leta 2022 (UL C 287/19 z dne 28. julija 2022).

(4)    Čile ni prejemnik uradne razvojne pomoči v skladu z merili, ki jih je za obdobje 2022 in 2023 določil Odbor za razvojno pomoč OECD.

(5)     https://policy.trade.ec.europa.eu/analysis-and-assessment/sustainability-impact-assessments_en#chile

(6)     https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:52017SC0173

(7)    UL C , , str. .

(8)    [Vstaviti sklic]

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 5.7.2023

COM(2023) 432 final

PRILOGA

k

Predlogu SKLEPA SVETA

o sklenitvi, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Naprednega okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani

NAPREDNI OKVIRNI SPORAZUM  MED EVROPSKO UNIJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI  NA ENI STRANI  TER REPUBLIKO ČILE  NA DRUGI STRANI

PREAMBULA

KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

IRSKA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA HRVAŠKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice)

in

EVROPSKA UNIJA,

   na eni strani

ter

REPUBLIKA ČILE (v nadaljnjem besedilu: Čile),

   na drugi strani

(v nadaljnjem besedilu skupaj: pogodbenici), STA SE –

OB UPOŠTEVANJU trdnih kulturnih, političnih in gospodarskih vezi ter vezi na področju sodelovanja, ki ju povezujejo;

OB PONOVNI POTRDITVI njune zavezanosti demokratičnim načelom, človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam, pravni državi in dobremu upravljanju ter doseganju trajnostnega razvoja in boju proti podnebnim spremembam, ki so osnova njunega partnerstva in sodelovanja;

OB STRINJANJU, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev tako med državnimi kakor nedržavnimi subjekti pomeni eno najresnejših groženj mednarodnemu miru in varnosti;

OB UPOŠTEVANJU znatnega prispevka Sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani, podpisanega 18. novembra 2002 v Bruslju, h krepitvi navedenih vezi;

OB POUDARJANJU celovite narave njunega odnosa in pomembnosti zagotavljanja skladnega okvira za njegovo nadaljnje spodbujanje;

OB UPOŠTEVANJU zavezanosti, da posodobita obstoječi Sporazum o pridružitvi z upoštevanjem novih političnih in gospodarskih okoliščin ter napredka v njunem partnerstvu;

OB PRIZNAVANJU pomena trdnega in učinkovitega večstranskega sistema, ki temelji na mednarodnem pravu, za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in okrepitev mednarodne varnosti ter pri obravnavanju skupnih izzivov;

OB POTRDITVI njune zavezanosti, da okrepita sodelovanje pri dvostranskih, regionalnih in mednarodnih vprašanjih skupnega pomena ter z vsemi razpoložljivi orodji spodbujata dejavnosti za razvoj dejavnega in vzajemnega mednarodnega sodelovanja;

OB POZDRAVLJANJU sprejetja in poziva k izvajanju Sendajskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030, sprejetega na tretji svetovni konferenci ZN 18. marca 2015 v Sendaju, akcijske agende iz Adis Abebe s tretje mednarodne konference o financiranju razvoja, sprejete med 13. in 16. julijem 2015 v Adis Abebi, Resolucije Generalne skupščine Združenih narodov št. 70/1 z dne 25. septembra 2015, ki vključuje končni dokument z naslovom „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 s 17 cilji trajnostnega razvoja“ (v nadaljnjem besedilu: Agenda 2030), Pariškega sporazuma v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, sklenjenega 12. decembra 2015 v Parizu (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), Nove urbane agende, sprejete na konferenci OZN o bivališčih in trajnostnem razvoju mest (Habitat III) 20. oktobra 2016 v Quitu (v nadaljnjem besedilu: Nova urbana agenda), ter zavez svetovnega humanitarnega vrha, sprejetih 23. in 24. maja 2016 na svetovnem humanitarnem vrhu v Istanbulu;

OB PONOVNI POTRDITVI njune zavezanosti spodbujanju trajnostnega razvoja v okviru gospodarskih, socialnih in okoljskih razsežnosti ter zavezanosti razvoju mednarodne trgovine na način, ki bo prispeval k trajnostnemu razvoju v okviru navedenih treh razsežnosti, za katere se priznava, da so tesno povezane in se medsebojno krepijo, ter zavezanosti doseganju ciljev iz Agende 2030;

OB PONOVNI POTRDITVI njune zavezanosti razširitvi in diverzifikaciji njunega trgovinskega odnosa v skladu z Marakeškim sporazumom o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, sklenjenim 15. aprila 1994 v Marakešu, ter specifičnimi cilji in določbami iz dela III tega sporazuma;

V ŽELJI po okrepitvi gospodarskih odnosov, zlasti trgovinskih in naložbenih, tako da se okrepi in izboljša dostop do trga ter prispeva h gospodarski rasti, pri tem pa upošteva potreba po ozaveščanju o gospodarskih in socialnih učinkih okoljske škode, netrajnostnih vzorcih proizvodnje in potrošnje ter povezanem vplivu na dobro počutje ljudi;

V PREPRIČANJU, da bo ta sporazum ustvaril razmere, ugodne za izboljšanje trajnostnih gospodarskih odnosov med pogodbenicama, zlasti na področju trgovine in naložb, ki so ključnega pomena za doseganje gospodarskega in družbenega razvoja, tehnoloških inovacij in modernizacije;

OB PRIZNAVANJU, da določbe tega sporazuma zagotavljajo zaščito naložbam in vlagateljem ter so namenjene spodbujanju vzajemno koristne poslovne dejavnosti, ne da bi bila pri tem ogrožena pravica pogodbenic do pravnega urejanja v javnem interesu na svojem ozemlju;

OB PRIZNAVANJU tesnega odnosa med inovacijami in trgovino ter pomembnosti inovacij za gospodarsko rast in socialni razvoj ter ob potrditvi njunega interesa za spodbujanje višjih ravni sodelovanja na področju inovacij, raziskav, znanosti, tehnologije, prevoza in drugih povezanih področjih ter tudi ob spodbujanju sodelovanja javnega in zasebnega sektorja;

OB POTRDITVI njune zavezanosti krepitvi sodelovanja na področju pravosodja, svobode in varnosti;

OB PRIZNAVANJU vzajemnih koristi okrepljenega sodelovanja na področju izobraževanja, okoljskih zadev, kulture, raziskav in inovacij zaposlovanja in socialnih zadev, zdravja ter drugih področjih skupnega interesa;

Z IZRAŽANJEM njune odločenosti, da bosta še naprej krepili svoje odnose z novimi sporazumi o sodelovanju, ter tudi njune odločenosti, da je treba tako sodelovanje izvajati v korist tretjih držav, kot je navedeno v memorandumu o soglasju za mednarodno sodelovanje, ki sta ga pogodbenici podpisali leta 2015, in z nadaljnjim sodelovanjem Čila pri regionalnih programih Evropske unije;

OB SKLICEVANJU na pomen različnih sporazumov, ki sta jih podpisala Evropska unija in Čile, ki so spodbujali politični dialog in sodelovanje na sektorskih področjih odnosa med pogodbenicama ter povečali trgovino in naložbe;

OB UGOTAVLJANJU, da določbe takih specifičnih prihodnjih sporazumov, ki jih pogodbenici skleneta sprejeti v okviru tega sporazuma na področju svobode, varnosti in pravice, ki jih lahko Evropska unija sklene v skladu z naslovom V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU), ne bi zavezovale Irske, razen če Evropska unija skupaj z Irsko glede na njune ustrezne prejšnje dvostranske odnose Čile uradno obvesti, da so taki specifični prihodnji sporazumi postali zavezujoči za Irsko kot del Evropske unije v skladu s Protokolom št. 21 o stališču Irske glede območja svobode, varnosti in pravice, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU) in PDEU. Podobno vsi naknadni notranji ukrepi Evropske unije, ki se lahko v skladu z naslovom V tretjega dela PDEU sprejmejo za izvajanje tega sporazuma, ne bi zavezovali Irske, razen če uradno sporoči, da želi sodelovati pri njih ali jih sprejeti v skladu s Protokolom št. 21. Prav tako se ugotavlja, da bi taki specifični prihodnji sporazumi ali naknadni notranji ukrepi Evropske unije spadali na področje uporabe Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen PEU in PDEU –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

DEL I

SPLOŠNA NAČELA IN CILJI

POGLAVJE 1

SPLOŠNA NAČELA IN CILJI

ČLEN 1.1

Cilji tega sporazuma

Cilji tega sporazuma so:

(a)    ponovno potrditi povezanost med pogodbenicama, ki temelji na okrepljenem partnerstvu, okrepljenem političnem dialogu in povečanem sodelovanju pri vprašanjih skupnega interesa, vključno z inovacijami na vseh področjih uporabe;

(b)    spodbujati povečanje trgovine in naložb med pogodbenicama z razširitvijo in diverzifikacijo njunih trgovinskih odnosov, kar bi moralo prispevati k večji gospodarski rasti in boljši kakovosti življenja, ter

(c)    okrepiti obstoječe vezi sodelovanja med pogodbenicama, vključno z mednarodnim sodelovanjem za trajnostni razvoj in s spodbujanjem skupnega dela, z namenom prispevanja k izvajanju Agende 2030.

ČLEN 1.2

Splošna načela

1.    Pogodbenici potrjujeta odločno podporo načelom Ustanovne listine Združenih narodov.

2.    Spoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot so določeni v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, ki jo je Generalna skupščina ZN sprejela 10. decembra 1948, in drugih pomembnih mednarodnih instrumentov o človekovih pravicah, h katerim sta pogodbenici pristopili, ter načel pravne države in dobrega upravljanja, ki sta temelj notranjih in mednarodnih politik obeh pogodbenic ter sta bistvena elementa tega sporazuma.

3.    Pogodbenici se strinjata, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, tako med državnimi kakor nedržavnimi akterji, zelo ogroža mednarodni mir in varnost.

4.    Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost nadaljnjemu spodbujanju trajnostnega razvoja v vseh njegovih razsežnostih in prispevanju k uresničitvi mednarodno dogovorjenih ciljev trajnostnega razvoja, vključno s sodelovanjem pri obravnavi globalnih okoljskih izzivov.

5.    Pogodbenici potrjujeta svojo zavezanost vključevanju načela enakosti spolov ter krepitvi vloge žensk in deklet.

6.    Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo podporo Deklaraciji Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev, sprejeti 13. septembra 2007, ter svoje zaveze spoštovanju kulturne raznolikosti in varstvu pravic domorodnih ljudstev.

7.    Pogodbenici izvajata ta sporazum na podlagi skupnih vrednot, vključno z načeli dialoga, vzajemnega spoštovanja, enakovrednega partnerstva, multilateralizma, soglasja in spoštovanja mednarodnega prava.

ČLEN 1.3

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu:

(a)    „Sporazum o pridružitvi“ pomeni Sporazum o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani, podpisan 18. novembra 2002 v Bruslju;

(b)    „Začasni trgovinski sporazum“ pomeni Začasni sporazum o trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani, ki se mora skleniti;

(c)    „tretja država“ pomeni državo ali ozemlje zunaj geografskega področja uporabe tega sporazuma, kot je določeno v členu 41.2, ter

(d)    „Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb“ pomeni Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb, sklenjeno 23. maja 1969 na Dunaju.

DEL II

POLITIČNI DIALOG IN SODELOVANJE

POGLAVJE 2

POLITIČNI DIALOG, ZUNANJA POLITIKA, MEDNARODNI MIR
IN VARNOST, UPRAVLJANJE IN ČLOVEKOVE PRAVICE

ČLEN 2.1

Politični dialog

1.    Pogodbenici krepita politični dialog in sodelovanje na vseh ravneh na podlagi izmenjav in posvetovanj v zvezi z dvostranskimi, regionalnimi, mednarodnimi in večstranskimi vprašanji z namenom, da bosta utrdili svoje partnerstvo.

2.    Cilj političnega dialoga je:

(a)    spodbujati razvoj dvostranskih odnosov in okrepiti njuno partnerstvo;

(b)    okrepiti sodelovanje na področju regionalnih in svetovnih izzivov ter vprašanj;

(c)    okrepiti njune institucionalne zmogljivosti, med drugim vključno z modernizacijo države, decentralizacijo in s spodbujanjem medinstitucionalnega sodelovanja.

3.    Politični dialog med pogodbenicama lahko poteka v naslednjih oblikah v skladu z dogovorom med pogodbenicama:

(a)    posvetovanja, srečanja in obiski na ravni vrhov;

(b)    posvetovanja, srečanja in obiski na ministrski ravni;

(c)    redna srečanja visokih uradnikov, vključno s političnim dialogom na visoki ravni;

(d)    sektorski dialogi, vključno z izmenjavo misij in izvedencev, o vprašanjih skupnega interesa;

(e)    izmenjave delegacij in drugi stiki med nacionalnim kongresom Čila in Evropskim parlamentom.

ČLEN 2.2

Preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje

1.    Pogodbenici menita, da širjenje orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev tako med državnimi kakor nedržavnimi subjekti pomeni eno najresnejših groženj mednarodni stabilnosti in varnosti. Pogodbenici zato soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev v okviru popolne skladnosti in nacionalnega izvajanja obstoječih obveznosti v skladu s pogodbami in sporazumi o mednarodnem razoroževanju in neširjenju orožja ter drugimi ustreznimi mednarodnimi obveznostmi. Pogodbenici se strinjata, da je odstavek bistveni element tega sporazuma.

2.    Pogodbenici se še strinjata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev s:

(a)    sprejetjem ukrepov za podpis, ratifikacijo ali za pristop k vsem drugim zadevnim mednarodnim instrumentom, če je to ustrezno, in za njihovo dosledno izvajanje;

(b)    vzpostavitvijo učinkovitega sistema za nadzor nacionalnega izvoza, s katerim nadzorujeta izvoz in tranzit blaga, povezanega z orožjem za množično uničevanje, vključno z nadzorom nad končno uporabo v zvezi s tehnologijami z dvojno rabo ter učinkovitimi sankcijami za kršitve nadzora izvoza.

ČLEN 2.3

Človekove pravice, pravna država in dobro upravljanje

1.    Pogodbenici ohranjata reden smiseln in široko zastavljen dialog o človekovih pravicah.

2.    Pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic, tudi v zvezi z ratifikacijo in izvajanjem mednarodnih instrumentov o človekovih pravicah, ter pri krepitvi demokratičnih načel in pravne države, spodbujanju enakosti spolov in boju proti diskriminaciji v vseh njenih oblikah in na vseh podlagah.

3.    Tako sodelovanje lahko zajema:

(a)    podporo razvoju in izvajanju akcijskih načrtov o človekovih pravicah;

(b)    spodbujanje človekovih pravic, tudi z izobraževanjem in prek medijev;

(c)    krepitev nacionalnih in regionalnih institucij, povezanih s človekovimi pravicami, pravno državo in dobrim upravljanjem;

(d)    okrepitev sodelovanja z organi Združenih narodov, ki spremljajo izvajanje pogodb o človekovih pravicah, in posebnih postopkov Sveta za človekove pravice v skladu s splošnimi načeli mednarodnega prava o človekovih pravicah;

(e)    okrepitev usklajevanja in sodelovanja znotraj institucij Združenih narodov, povezanih s človekovimi pravicami, ter zadevnih regionalnih in večstranskih forumov;

(f)    krepitev nacionalne, regionalne in decentralizirane zmogljivosti za uporabo demokratičnih načel in praks, vključno s spodbujanjem volilnega postopka, skladnega z mednarodnimi demokratičnimi standardi;

(g)    krepitev dobrega, neodvisnega in preglednega upravljanja na lokalni, nacionalni, regionalni in svetovni ravni, spodbujanje odgovornosti in preglednosti institucij ter podporo udeležbi državljanov in vključevanju civilne družbe;

(h)    sodelovanje in usklajevanje, če je ustrezno, tudi v tretjih državah, da bi se okrepila demokratična načela, človekove pravice in pravna država, kar vključuje obstoj neodvisnega pravosodnega sistema, enakost pred zakonom, dostop ljudi do učinkovitih pravnih javnih sredstev ter pravico do poštenega sojenja, dolžnega pravnega postopanja in dostop do pravnega varstva;

(i)    spodbujanje univerzalnosti mednarodnih pogodb o človekovih pravicah in spodbujanje tretjih oseb k izvajanju njihovih obveznosti na tem področju;

(j)     prizadevanje za zagotavljanje odgovornosti za kršitve in zlorabe človekovih pravic ter zagotavljanje dostopa do pravnega sredstva žrtvam takih kršitev in zlorab.

ČLEN 2.4

Enakost spolov ter opolnomočenje žensk in deklic

1.    Pogodbenici spodbujata enakost spolov, polno uveljavljanje človekovih pravic vseh žensk in deklet ter njihovo opolnomočenje. Priznavata nujnost enakosti spolov ter opolnomočenja žensk in deklet kot samostojen cilj ter kot gonilno silo demokracije, trajnostnega in vključujočega razvoja, miru in varnosti. Pogodbenici izmenjujeta najboljše prakse in proučita nadaljnje možnosti sodelovanja ter morebitne sinergije med zadevnimi pobudami, kot so politike in programi, v skladu z mednarodnimi standardi in zavezami, kot so Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), ki jo je 18. decembra 1979 sprejela Generalna skupščina ZN, splošna priporočila Odbora ZN za odpravo diskriminacije žensk, Pekinška deklaracija in izhodišča za ukrepanje, sprejeta na četrti svetovni konferenci o ženskah, ki je potekala od 4. do 15. septembra 1995 v Pekingu, akcijski program, sprejet na Mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju, ki je potekala od 5. do 13. septembra 1994 v Kairu, ter rezultati sklepnih konferenc o pregledu navedenih izhodišč, Agenda 2030, Resolucija Varnostnega sveta ZN (RVSZN) št. 1325 (2000) ter njegove naknadne resolucije o ženskah, miru in varnosti in drugi mednarodni sporazumi, ki obravnavajo enakost spolov in človekove pravice žensk in deklet, katerih pogodbenici sta.

2.    Tako sodelovanje lahko zajema:

(a)    sodelovanje za doseganje vseh ciljev trajnostnega razvoja, zlasti cilja št. 5 in njegovih ciljev;

(b)    spodbujanje, varstvo in uresničevanje človekovih pravic vseh žensk in deklet; preprečevanje in pregon vseh oblik nasilja, diskriminacije in nadlegovanja žensk in deklet v javni in tudi zasebni sferi ter boj proti njim in dejavno spodbujanje človekovih pravic žensk in deklet v skladu z ustreznim mednarodnim okvirom;

(c)    dejavno spodbujanje sistematičnega vključevanja vidika enakosti spolov; krepitev dialoga in sodelovanja na področju spodbujanja enakosti spolov in nediskriminacije, socialnega dialoga, zaščite in vključevanja, agende za dostojno delo in politike zaposlovanja;

(d)    podporo razvoju in izvajanju nacionalnega akcijskega načrta RVSZN št. 1325 (2000), pa tudi izvajanje agende o ženskah, miru in varnosti, ki jo sestavljata RVSZN št. 1325 (2000) in njene naknadne resolucije;

(e)    spodbujanje udeležbe žensk v politiki in žensk na vodilnih političnih položajih, dostopa do kakovostnega izobraževanja, krepitve ekonomskega opolnomočenja in vodilnega položaja ter njihove večje zastopanosti na vseh področjih življenja, vključno s politično, družbeno, gospodarsko in kulturno sfero;

(f)    krepitev nacionalnih in regionalnih institucij s specifičnimi ukrepi za obravnavo in reševanje vprašanj v zvezi z nasiljem nad ženskami in dekleti, vključno s preprečevanjem vseh oblik spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola in nadlegovanja ter zaščito pred njimi, s preiskovalnimi mehanizmi in mehanizmi odgovornosti, z zagotavljanjem oskrbe in podpore žrtvam ter s spodbujanjem pogojev varnosti in varovanja za ženske in dekleta;

(g)    učinkovito zagotavljanje spodbujanja, spoštovanja in varovanja človekovih pravic žensk in deklet, boj proti vsakršni obliki diskriminacije in nasilja nad njimi, vključno z nasiljem, ciljno usmerjenim v zagovornice človekovih pravic, zagotavljanje dostopa do pravnega varstva in ukrepanje za odpravo nekaznovanosti;

(h)    krepitev sodelovanja z ustreznimi organi Združenih narodov in drugimi mednarodnimi organizacijami;

(i)    dejavno spodbujanje analize glede na spol in sistematičnega vključevanja vidika spolov v vse zadeve, povezane z mirom in varnostjo, pri čemer se zagotovita vodilni položaj žensk in njihovo pomembno sodelovanje pri mirovnih procesih, mediacijskih prizadevanjih, reševanju sporov in vzpostavljanju miru ter civilnih in vojaških misijah in operacijah.

ČLEN 2.5

Mednarodna varnost in kibernetski prostor

Pogodbenici bosta krepili svoje sodelovanje in izmenjali mnenja na področju kibernetske varnosti in v zvezi z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v okviru mednarodnega miru in varnosti, vključno z normami, načeli odgovornega ravnanja držav, s spoštovanjem obstoječega mednarodnega prava v kibernetskem prostoru, z razvojem ukrepov za krepitev zaupanja in s krepitvijo zmogljivosti.

ČLEN 2.6

Boj proti terorizmu

1.    Pogodbenici ponovno poudarjata pomen boja proti terorizmu in v skladu z mednarodnimi konvencijami ter s svojo ustrezno zakonodajo in pravno državo sodelujeta pri preprečevanju in zatiranju terorizma. Sodelujeta zlasti:

(a)    v okviru popolnega izvajanja vseh ustreznih resolucij Varnostnega sveta ZN in Generalne skupščine ZN, mednarodnih konvencij in instrumentov;

(b)    s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami ZN za učinkovito izvajanje globalne protiteroristične strategije ZN, ki jo je Generalna skupščina ZN sprejela 8. septembra 2006;

(c)    z izmenjavo najboljših praks pri preprečevanju radikalizacije, ki vodi v nasilen ekstremizem, in boju proti terorizmu;

(d)    z izmenjavo informacij o terorističnih skupinah in njihovih podpornih omrežjih v skladu z nacionalnim in mednarodnim pravom in, če je izvedljivo, s podpiranjem regionalnih pobud za sodelovanje na področju kazenskega pregona v boju proti terorizmu, ob hkratnem spoštovanju človekovih pravic, pravice do zasebnost in pravne države.

ČLEN 2.7

Varnost državljanov

1.    Pogodbenici sodelujeta na področju varnosti državljanov. Priznavata, da varnost državljanov presega nacionalne in regionalne meje ter zahteva širši dialog in sodelovanje z regionalno in tudi dvostransko regionalno razsežnostjo.

Pogodbenici priznavata pomen boja proti organiziranemu kriminalu in nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami. Zavezani sta podpori dvostranskemu regionalnemu dialogu in sodelovanju na področju varnosti državljanov.

2.    Pogodbenici lahko izmenjujeta na dokazih temelječe izkušnje in najboljše prakse na področju oblikovanja in izvajanja politik, povezanih s preprečevanjem nasilja in kaznivih dejanj, ter tudi sistemov za merjenje in ocenjevanje nasilja, kaznivih dejanj in negotovosti.

Pogodbenici lahko izmenjujeta na dokazih temelječe najboljše prakse v zvezi z zaščito žrtev kaznivih dejanj v okviru varnosti državljanov.

3.    Kar zadeva preprečevanje, lahko pogodbenici spodbujata javne politike, usmerjene v preprečevanje nasilja, s posebnim poudarkom na mladih in spolu.

4.    Pogodbenici lahko izmenjujeta izkušnje in najboljše prakse na področjih, kot so spodbujanje kulture, v kateri se spodbujata mir in nenasilje, spoštovanje prava, rehabilitacija, ponovno vključevanje v družbo, sodno varstvo s pravnimi sredstvi. Mednarodni standardi in norme bi morali biti izraženi v pravu pogodbenic, ki ureja ustrezne kazenske sisteme.

ČLEN 2.8

Osebno in lahko orožje ter drugo konvencionalno orožje

1.    Pogodbenici se zavedata, da nedovoljena proizvodnja, prenos in dajanje v obtok osebnega in lahkega orožja ter drugega konvencionalnega orožja, vključno s strelivom zanj, ter pretirano kopičenje, slabo upravljanje, neustrezno zavarovane zaloge in nenadzorovano širjenje tega orožja še naprej resno ogrožajo mir in mednarodno varnost.

2.    Pogodbenici se strinjata, da bosta izvajali svoje obveznosti v zvezi z obravnavanjem vseh vidikov nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem ter drugim konvencionalnim orožjem, vključno s strelivom zanj, v skladu z veljavnimi mednarodnimi sporazumi, s Protokolom ZN o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, sprejetim z Resolucijo Varnostnega sveta ZN št. 55/255 z dne 31. maja 2001, in resolucijami Varnostnega sveta ZN ter svoje zaveze v okviru drugih mednarodnih instrumentov, ki se uporabljajo na tem področju, kot je Akcijski program ZN za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje vseh oblik nezakonite trgovine z osebnim in lahkim orožjem, ki je bil sprejet 20. julija 2001.

3.    Pogodbenici priznavata pomen notranjih sistemov nadzora pri prenosu konvencionalnega orožja v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi in predpisi. Pogodbenici priznavata, da je treba tak nadzor izvajati odgovorno kot prispevek k mednarodnim in regionalnim prizadevanjem za mir, varnost in stabilnost ter k zmanjševanju trpljenja ljudi in preprečevanju širjenja konvencionalnega orožja.

4.    Pogodbenici se v zvezi s tem zavezujeta, da bosta v celoti izvajali Pogodbo o trgovini z orožjem, sprejeto 2. april 2013 v New Yorku, ter sodelovali med seboj v okviru navedene pogodbe, tudi pri spodbujanju univerzalnosti in doslednega popolnega izvajanja navedene pogodbe s strani vseh držav članic ZN.

5.    Pogodbenici se zato zavezujeta, da bosta sodelovali in zagotovili usklajevanje, dopolnjevanje in sinergijo v svojih prizadevanjih za ureditev ali izboljšanje ureditve mednarodne trgovine s konvencionalnim orožjem ter preprečevanje, zatiranje in odpravo nezakonite trgovine s konvencionalnim orožjem.

ČLEN 2.9

Mednarodno kazensko sodišče

1.    Pogodbenici priznavata, da najhujša kazniva dejanja, ki zadevajo mednarodno skupnost, ne smejo ostati nekaznovana, ter si prizadevata zagotoviti, da se navedena kazniva dejanja učinkovito preiskujejo in preganjajo z izvajanjem ukrepov na nacionalni ravni in okrepitvijo mednarodnega sodelovanja, tudi z Mednarodnim kazenskim sodiščem (MKS).

2.    Pogodbenici spodbujata splošno ratifikacijo Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (v nadaljnjem besedilu: Statut) ali pristop k njemu in si prizadevata za učinkovito nacionalno izvajanje Statuta s strani držav pogodbenic MKS. Pogodbenici si izmenjata, kot je ustrezno, dobre prakse sprejemanja ustrezne zakonodaje in sprejmeta ukrepe za zaščito celovitosti Statuta.

ČLEN 2.10

Sodelovanje pri mednarodnem kriznem upravljanju

1.    Pogodbenici ponovno potrjujeta svojo zavezanost sodelovanju pri spodbujanju miru in mednarodne varnosti, vključno s sodelovanjem za razvoj vprašanja spolov na področju mednarodnega miru in varnosti.

2.    Pogodbenici usklajujeta dejavnosti kriznega upravljanja, vključno s sodelovanjem v operacijah kriznega upravljanja.

3.    Pogodbenici si prizadevata za izvajanje Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Čile o vzpostavitvi okvira za sodelovanje Republike Čile v operacijah Evropske unije za krizno upravljanje, podpisanega 30. januarja 2014 v Bruslju.

POGLAVJE 3

PRAVICA, SVOBODA IN VARNOST

ČLEN 3.1

Pravosodno sodelovanje

1.    Pogodbenici krepita obstoječe sodelovanje na področju medsebojne pravne pomoči in izročitve na podlagi zadevnih mednarodnih sporazumov. Pogodbenici utrjujeta obstoječe mehanizme in, če je primerno, proučita možnosti za razvoj novih mehanizmov za olajšanje mednarodnega sodelovanja na tem področju. Če je primerno, tako sodelovanje vključuje pristop k zadevnim mednarodnim instrumentom in njihovo izvajanje ter tesnejše sodelovanje z drugimi ustreznimi mrežami za mednarodno pravno sodelovanje.

2.    Pogodbenici razvijeta pravosodno sodelovanje zlasti v civilnih in gospodarskih zadevah glede pogajanj, ratifikacije in izvajanja večstranskih konvencij o pravosodnem sodelovanju v civilnih zadevah, vključno s konvencijami Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu na področju mednarodnega pravnega sodelovanja in sodnih postopkov ter zaščite otrok.

3.    Za namene mednarodnega pravosodnega sodelovanja pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju uporabe elektronskih sredstev za pošiljanje dokumentov, če je primerno, pa tudi visokih standardov varstva osebnih podatkov.

ČLEN 3.2

Svetovna problematika drog

1.    Pogodbenici sodelujeta pri zagotavljanju celovitega, uravnoteženega in na dokazih temelječega pristopa k vprašanjem, povezanim z drogami, da bi:

(a)    izvajali pobude za zmanjšanje povpraševanja in povezane ukrepe, vključno s preprečevanjem in zdravljenjem ter ponovnim vključevanjem v družbo, pa tudi drugimi zdravstvenimi težavami;

(b)    zagotovili razpoložljivost nadzorovanih snovi in dostopa do njih izključno v medicinske in znanstvene namene ob hkratnem preprečevanju njihove preusmeritve;

(c)    izvajali pobude za zmanjšanje ponudbe in povezane ukrepe, kot so učinkovit kazenski pregon in odzivi na kazniva dejanja, povezana z drogami, boj proti pranju denarja, trgovini s prepovedanimi drogami, vključno s trgovino z drogami, ki jo omogoča internet, ter spodbujanje pravosodnega sodelovanja;

(d)    se osredotočili na medsektorska vprašanja: droge in človekove pravice, mladi, otroci, spol, ženske in skupnosti, vključno z ukrepi za sodelovanje in povezovanje za spodbujanje razvoja programov in ukrepov za izobraževanje in ponovno vključevanje, kar omogoča zmanjšanje povpraševanja po drogah in psihotropnih snoveh;

(e)    izmenjali informacije in najboljše prakse o spreminjajoči se realnosti, trendih in obstoječih okoliščinah, nastajajočih in stalnih izzivih in grožnjah, vključno z novimi psihoaktivnimi snovmi; to lahko vključuje zmanjšanje povpraševanja po drogah in forenzično analizo materiala, kot so zasežene predhodne sestavine za droge;

(f)    krepili mednarodno sodelovanje, tudi da bi obravnavali preusmerjanje predhodnih sestavin za droge, ključnih kemikalij in proizvodov ali pripravkov, ki vsebujejo take sestavine in kemikalije, ki se uporabljajo za nezakonito proizvodnjo drog, psihotropnih snovi in novih psihoaktivnih snovi;

(g)    krepili alternativni razvoj, regionalno, medregionalno in mednarodno sodelovanje pri razvoju usmerjene uravnotežene politike za nadzor drog.

2.    Pogodbenici sodelujeta pri doseganju teh ciljev, po možnosti tudi s spodbujanjem tretjih držav, ki tega še niso naredile, naj ratificirajo in izvajajo obstoječe mednarodne konvencije in protokole za nadzor drog, katerih pogodbenice so. Pogodbenici ukrepata na podlagi svojih veljavnih zakonov in drugih predpisov, splošno sprejetih načel v skladu z zadevnimi konvencijami Združenih narodov za nadzor drog in priporočil iz končnega dokumenta posebnega zasedanja Generalne skupščine ZN o svetovni problematiki drog iz leta 2016 z naslovom „Skupna zaveza za učinkovito obravnavo svetovne problematike drog in boj proti njej“ kot najnovejšega mednarodnega soglasja o svetovni politiki na področju drog, da bi se ocenilo izvajanje sprejetih zavez glede skupnega obravnavanja in boja proti svetovni problematiki drog.

ČLEN 3.3

Mednarodne migracije in azil

1.    Pogodbenici sodelujeta in si izmenjujeta mnenja v okviru ustreznih zakonov, drugih predpisov in pristojnosti na področjih migracij, vključno z dovoljenimi in nedovoljenimi migracijami, trgovino z ljudmi in tihotapljenjem migrantov, migracijami in razvojem, azilom in mednarodno zaščito, vračanjem, ponovnim sprejemom, vključevanjem in vizumi ter upravljanjem meja.

2.    Pogodbenici sodelujeta, tudi v okviru možnega tehničnega sodelovanja, pri izmenjavi informacij in dobrih praks v zvezi s politikami, predpisi, institucijami in civilno družbo, vključno z izmenjavo podatkov in statističnih podatkov o migracijah.

3.    Pogodbenici sodelujeta za preprečevanje nedovoljenih migracij in boj proti tihotapljenju migrantov. Zato:

(a)    Čile na zahtevo države članice in brez nadaljnjih formalnosti ponovno sprejme vse svoje državljane, ki se nezakonito zadržujejo na ozemlju navedene države članice, razen če je v posebnem sporazumu določeno drugače;

(b)    vsaka država članica na zahtevo Čila in brez nadaljnjih formalnosti ponovno sprejme vse svoje državljane, ki se nezakonito zadržujejo na ozemlju Čila, razen če je v posebnem sporazumu določeno drugače;

(c)    države članice in Čile svojim državljanom za namene iz pododstavkov (a) in (b) zagotovijo ustrezne potne listine ali za namene vrnitve sprejmejo uporabo evropskih potnih listin;

(d)    pogodbenici se sporazumno dogovorita o pogajanjih o posebnem sporazumu, v katerem bodo določene obveznosti glede ponovnega sprejetja, vključno z dokazili o državljanstvu. Sporazum lahko v skladu z veljavnim pravom pogodbenic vključuje tudi obveznost glede ponovnega sprejetja oseb, ki so državljani tretjih držav.

4.    Pogodbenici se zavezujeta krepitvi mednarodnega sodelovanja na področju migracij v vseh njihovih razsežnostih, tudi v okviru Združenih narodov, zlasti pri obravnavanju vzrokov nedovoljenih migracij in prisilnega razseljevanja, ob hkratnem upoštevanju nacionalnih pristojnosti.

ČLEN 3.4

Konzularna zaščita

Diplomatski in konzularni organi katere koli zastopane države članice zagotavljajo zaščito kateremu koli državljanu države članice, ki nima stalnega predstavništva v Čilu, ki bi lahko učinkovito zagotovilo konzularno zaščito v konkretnem primeru pod enakimi pogoji kot državljanom navedene države članice.

ČLEN 3.5

Pranje denarja in financiranje terorizma

Pogodbenici sodelujeta z namenom preprečevanja uporabe svojih finančnih institucij ter določenih nefinančnih podjetij in poklicev za financiranje terorizma in pranje premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, ter boja proti temu. V ta namen si izmenjujeta informacije vsaka v okviru svoje zakonodaje ter sodelujeta za zagotovitev učinkovitega in popolnega izvajanja priporočil Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF). Tako sodelovanje lahko med drugim vključuje izterjavo, zaseg, zaplembo, izsleditev, identifikacijo in vrnitev materialnih ali finančnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj.

ČLEN 3. 6

Kazenski pregon ter boj proti korupciji in mednarodnemu organiziranemu kriminalu

1.    Pogodbenici sodelujeta in si izmenjujeta mnenja o preprečevanju mednarodnega organiziranega, gospodarskega in finančnega kriminala, nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami in trgovine s prepovedanimi drogami, trgovine z ljudmi in drugih povezanih oblik izkoriščanja, korupcije, ponarejanja, tihotapljenja in nezakonitih transakcij v skladu s svojimi mednarodnimi obveznostmi na tem področju, tudi v zvezi z medsebojno pravno pomočjo in učinkovitim sodelovanjem pri izterjavi materialnih ali finančnih sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj.

2.    Pogodbenici bosta izmenjevali na dokazih temelječe izkušnje in najboljše prakse na področju oblikovanja in izvajanja politik, povezanih z bojem proti korupciji in mednarodnemu organiziranemu kriminalu.

3.    Pogodbenici razvijata dialog in sodelovanje na področju kazenskega pregona, tudi na podlagi nadaljnjega strateškega sodelovanja z Europolom, ter na področju strateškega pravosodnega sodelovanja, tudi prek Eurojusta.

4.    Pogodbenici si prizadevata sodelovati na mednarodnih forumih, da bi spodbudili, kot je ustrezno, zavezanost Konvenciji ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, ki je bila 15. novembra 2000 sprejeta z Resolucijo ZN št. 55/25 in njenimi dopolnilnimi protokoli.

5.    Pogodbenici spodbujata izvajanje Konvencije ZN proti korupciji, ki je bila 31. oktobra 2003 sprejeta z Resolucijo ZN št. 58/4, in mehanizem za pregled izvajanja Konvencije ZN proti korupciji, vzpostavljen na konferenci držav pogodbenic Konvencije ZN proti korupciji v Dohi, ki je potekala od 9. do 13. novembra 2009 (v nadaljnjem besedilu: mehanizem pregleda), tudi z zavezo načelom preglednosti in sodelovanjem civilne družbe v mehanizmu pregleda.

6.    Pogodbenici priznavata pomen boja proti korupciji v mednarodni trgovini in naložbah ter se v ta namen dogovorita o podrobnejših določbah v Protokolu o preprečevanju korupcije in boju proti njej, priloženemu tem sporazumu.

7.    Pogodbenici se v zvezi z bojem proti korupciji dogovorita, da bosta zlasti:

(a)    izmenjevali ustrezne informacije in najboljše prakse v zadevah, kot so integriteta, javna preglednost in boj proti korupciji;

(b)    izmenjevali informacije in najboljše prakse, vključno s kampanjami ozaveščanja in izobraževalnimi metodami o boju proti korupciji.

ČLEN 3.7

Kibernetska kriminaliteta

1.    Pogodbenici priznavata, da je kibernetska kriminaliteta globalen problem, na katerega se je treba odzvati globalno.

2.    Pogodbenici bosta okrepili sodelovanje za preprečevanje kibernetske kriminalitete in boj proti njej. V ta namen bosta izmenjevali informacije ter dobre prakse v skladu s svojimi ustreznimi zakoni in mednarodnimi zavezami, kot je Konvencija Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti, podpisana 23. novembra 2001 v Budimpešti (v nadaljnjem besedilu: Budimpeška konvencija), tako, da bosta v celoti spoštovali človekove pravice in delovali v okviru svoje odgovornosti.

3.    Pogodbenici bosta izmenjevali informacije o izobraževanju in usposabljanju preiskovalcev in drugih strokovnjakov ali tožilcev, specializiranih za računalniško kriminaliteto in digitalno forenziko, izvajata pa lahko skupne dejavnosti usposabljanja v medsebojno korist ali korist tretjih oseb.

4.    Pogodbenici si po potrebi prizadevata sodelovati, da bi zagotovili pomoč in podporo drugim državam pri razvoju ustreznih zakonov, politik, praks, izobraževanja in usposabljanja, združljivih z Budimpeško konvencijo, ter da bi jo priznale kot mednarodni standard za preprečevanje kibernetske kriminalitete in boj proti njej.

ČLEN 3.8

Varstvo osebnih podatkov

1.    Pogodbenici priznavata pomen varstva temeljnih pravic do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Pogodbenici sodelujeta pri zagotavljanju spoštovanja teh temeljnih pravic, tudi na področju kazenskega pregona, ter pri preprečevanju terorizma in drugih hudih mednarodnih kaznivih dejanj in boju proti njim.

2.    Pogodbenici sodelujeta pri zagotavljanju visoke ravni varstva osebnih podatkov. Sodelovanje na dvostranski in večstranski ravni lahko vključuje gradnjo zmogljivosti, tehnično pomoč, izmenjavo informacij in strokovnega znanja ter sodelovanje prek regulativnih kolegov v mednarodnih organih, kot se dogovorita pogodbenici.

POGLAVJE 4

TRAJNOSTNI RAZVOJ

ČLEN 4.1

Trajnostni razvoj

1.    Pogodbenici vključujoče in uravnoteženo spodbujata vse tri razsežnosti trajnostnega razvoja, tj. družbeno, gospodarsko in okoljsko, z dialogom, s skupnim ukrepanjem, z izmenjavo najboljših praks, dobrim upravljanjem na vseh ravneh, s povezanimi nacionalnimi strategijami trajnostnega razvoja in z mobilizacijo finančnih virov, pri čemer čim bolj izkoriščata obstoječe in prihodnje instrumente.

2.    Pogodbenici obravnavata izzive, povezane z doseganjem ciljev trajnostnega razvoja, tako, da prednostno obravnavata potrebe obeh pogodbenic in nacionalno odgovornost, ob upoštevanju regionalnega in lokalnega konteksta, ter vzpostavljata sinergije in partnerstva z ustreznimi deležniki na tem področju, vključno s civilno družbo, lokalnimi vladami, zasebnim sektorjem ali neprofitnimi organizacijami in akademiki. Ob priznavanju osrednje vloge vlad pri spodbujanju razvoja bosta pogodbenici sodelovali tudi z namenom spodbujanja zasebnega sektorja, zlasti malih in srednjih podjetij, da pri svojih praksah upoštevajo trajnostni razvoj.

3.    Pogodbenici priznavata pomen načinov izvajanja, vključno s financiranjem, prenosom tehnologije, tehničnega sodelovanja in krepitve zmogljivosti, pri uresničevanju in spremljanju Agende 2030 z uporabo več virov, vključno z vladami, civilno družbo, zasebnim sektorjem in drugimi akterji. V zvezi s tem se zavezujeta nadaljnjim prizadevanjem za krepitev mednarodnega sodelovanja, vključno s spodbujanjem uporabe inovativnih orodij za doseganje trajnostnega razvoja.

4.    Pogodbenici sodelujeta pri izboljšanju trajnostnosti načinov porabe in proizvodnje ter si prizadevata sprejeti ukrepe, usmerjene v ločitev gospodarske rasti od degradacije okolja, tudi s krožnim gospodarstvom, javnimi politikami in poslovnimi strategijami.

5.    Pogodbenici bi morali spodbujati odgovorno, trajnostno in učinkovito uporabo naravnih virov.

6.    Pogodbenici bi morali ozaveščati o ekonomskih in socialnih stroških okoljske škode in povezanih vplivih na dobro počutje ljudi, tudi z uporabo znanstvenih dokazov.

7.    Pogodbenici vzdržujeta reden strukturiran politični dialog o trajnostnem razvoju in doseganju ciljev trajnostnega razvoja, da bi izboljšali usklajevanje politike o vprašanjih skupnega interesa ter kakovost in učinkovitost navedenega usklajevanja.

8.    Pogodbenici si skupaj prizadevata za vključevanje vidika spola v različne politike in instrumente.

9.    Razvojno sodelovanje se izvaja v skladu z ustreznimi mednarodno dogovorjenimi načeli in politikami, ki sta se jim zavezali obe pogodbenici.

ČLEN 4.2

Mednarodno sodelovanje

1.    Pogodbenici priznavata vzajemne koristi mednarodnega sodelovanja in njegove vrednosti za spodbujanje procesa trajnostnega razvoja.

2.    Pogodbenici bosta spodbujali tristransko sodelovanje s tretjimi državami pri zadevah skupnega interesa tako, da se v celoti spoštujejo strategije in prednostne naloge upravičencev. Spodbujata krepitev regionalnega povezovanja znotraj Latinske Amerike in Karibov ter priznavata strateški pomen vključujočega dvostranskega regionalnega sodelovanja.

ČLEN 4.3

Okolje

1.    Pogodbenici soglašata s potrebo po varovanju okolja ter ohranjanju, obnovi in trajnostnem upravljanju naravnih virov.

2.    Pogodbenici bosta sodelovali zlasti pri takih zadevah, kot so pravice dostopa do okoljskih zadev, biotska raznovrstnost in zavarovana območja, zemljišča in tla, voda, kakovost zraka, spremljanje stanja okolja, presoja vplivov na okolje, ravnanje z odpadki, razširjena odgovornost proizvajalca, recikliranje in ravnanje s kemičnimi snovmi, ocena učinka prevoza in njegovo upravljanje.

3.    Pogodbenici priznavata pomen svetovnega okoljskega upravljanja, vključno z izvajanjem večstranskih okoljskih sporazumov, katerih pogodbenici sta, in, če je primerno, resolucij Skupščine ZN za okolje in drugih ustreznih forumov, za obravnavanje okoljskih izzivov skupnega pomena. Vsaka pogodbenica ponovno potrjuje svojo zavezanost izvajanju večstranskih okoljskih sporazumov, katerih pogodbenica je.

4.    Pogodbenici krepita sodelovanje pri varovanju okolja in zdravja ljudi ter pri vključevanju okoljskih premislekov v vse sektorje sodelovanja, če je primerno, zlasti kar zadeva:

(a)    spodbujanje dobrega okoljskega upravljanja na skupno dogovorjenih prednostnih področjih;

(b)    spodbujanje izmenjave informacij, tehničnega strokovnega znanja in najboljših praks na področjih, kot so:

(i)    zeleno in krožno gospodarstvo ter najboljše razpoložljive tehnike;

(ii)    ohranjanje in trajnostna uporaba biotske raznovrstnosti, vključno s kartiranjem ter oceno ekosistemov in njihovih storitev, z njihovim vrednotenjem in vključevanjem teh ciljev na druga ustrezna področja politike;

(iii)    varstvo gozdov in trajnostno gospodarjenje z njimi;

(iv)    boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami, vključno z lesom in drugimi biološkimi viri;

(v)    dobro upravljanje kemikalij in odpadkov;

(vi)    vodni viri, politika na področju tal in rabe zemljišč;

(vii)    onesnaževanje zraka in zmanjšanje kratkoživih onesnaževal;

(viii) ohranjanje in upravljanje obalnega in morskega okolja;

(ix)    socialni in gospodarski učinki degradacije okolja;

(x)    vpliv gospodarskih dejavnosti na okolje in možnosti ekologizacije podjetij;

(xi)    dostop do informacij, udeležba in dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah;

(xii)    skupne akademske raziskave na področju okoljskih zadev.

ČLEN 4.4

Podnebne spremembe

1.    Pogodbenici priznavata, da so zaradi neposredne grožnje podnebnih sprememb potrebni skupni ukrepi za razvoj z nizkimi emisijami, ki je odporen proti podnebnim spremembam.

2.    Pogodbenici priznavata pomen mednarodnih pravil in sporazumov na področju podnebnih sprememb, zlasti Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, podpisane 9. maja 1992 v New Yorku (UNFCCC), Pariškega sporazuma in Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja, podpisanega 11. decembra 1997 v Kjotu.

3.    Pogodbenici si skupaj prizadevata za krepitev sodelovanja v skladu z UNFCCC, za izvajanje Pariškega sporazuma in njunih nacionalno določenih prispevkov.

4.    Tako sodelovanje lahko zajema:

(a)    sodelovanje za izvajanje obveznosti pred letom 2020 in ukrepov za krepitev vzajemnega zaupanja med pogodbenicama;

(b)    lažje nadaljnje ukrepanje pogodbenic, ki ga spodbujajo njune nacionalne razprave ali politična analiza;

(c)    podporo gospodarskemu razvoju z nizkimi emisijami toplogrednih plinov v skladu s Pariškim sporazumom;

(d)    podporo vsem konstruktivnim dialogom in prizadevanjem v skladu z UNFCCC, zlasti tistim, ki so bili oblikovani za oceno skupnega napredka pri doseganju ciljev Pariškega sporazuma, kot je pregled globalnega stanja;

(e)    razvoj političnega dialoga in sodelovanja pri izvajanju okrepljenega okvira preglednosti, določenega s Pariškim sporazumom, na skupno dogovorjenih prednostnih področjih, vključno s krepitvijo nacionalnih zmogljivosti;

(f)    spodbujanje dvostranskega dialoga in sodelovanja v skupnem interesu z namenom, da bi podpirali večstranske procese, če je primerno, ki lahko pomembno vplivajo na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz mednarodnega pomorskega prometa in letalstva, zlasti v Mednarodni organizaciji civilnega letalstva in Mednarodni pomorski organizaciji;

(g)    spodbujanje domačih podnebnih politik in programov, ki podpirajo cilje Pariškega sporazuma za blaženje podnebnih sprememb, prilagajanje nanje in usklajevanje finančnih tokov, tudi s cilji in ukrepi, ki jih vsebujejo nacionalno določeni prispevki pogodbenic;

(h)    podpiranje ukrepanja za usklajevanje finančnih tokov s potjo k razvoju z nizkimi emisijami toplogrednih plinov in k razvoju, odpornemu proti podnebnim spremembam, s poudarkom na vključujočem financiranju ukrepov na področju podnebnih sprememb, ki je ciljno usmerjen v najrevnejše in skupine, ki so še zlasti dovzetne za negativne učinke podnebnih sprememb, kot so ženske in dekleta;

(i)    spodbujanje dialoga o krepitvi politik in ukrepov prilagajanja, tudi na področju zadev, povezanih s financiranjem prilagajanja, ocenjevanja rezultatov in povečanja odpornosti;

(j)    spodbujanje sinergij podnebnih ukrepov na vseh ravneh med javno upravo, organizacijami civilne družbe in zasebnimi podjetji ter spodbujanje sodelovanje zasebnega sektorja pri doseganju nizkih emisij toplogrednih plinov in gospodarstva, odpornega proti podnebnim spremembam;

(k)    spodbujanje instrumentov gospodarske politike za ukrepe na področju podnebnih sprememb, kot so oblikovanje cen ogljika, tržni instrumenti in davki na ogljikov dioksid, kakor je ustrezno;

(l)    okrepitev razvoja in uporabe tržno donosnih tehnologij z nizkimi emisijami in drugih okolju prijaznih tehnologij;

(m)    spodbujanje prizadevanj sveta za racionalizacijo in postopno opustitev neučinkovitih subvencij za fosilna goriva, ki spodbujajo razsipno porabo, ob popolnem upoštevanju posebnih potreb in pogojev držav v razvoju, ter zmanjšanje morebitnega negativnega vpliva na njihov razvoj na način, ki ščiti revne in prizadete skupnosti;

(n)    krepitev dvostranskega dialoga na drugih področjih podnebne politike, ki lahko nastanejo, ter spodbujanje upoštevanja medsektorskih pristopov Pariškega sporazuma in Agende 2030.

ČLEN 4.5

Trajnostna energija

1.    Pogodbenici priznavata pomen energetskega sektorja za gospodarsko blaginjo in mednarodni mir in stabilnost ter poudarjata, da je preoblikovanje energetskega sektorja ključno za doseganje ciljev Agende 2030 in Pariškega sporazuma. Strinjata se, da je treba izboljšati in diverzificirati oskrbo z energijo, spodbujati inovacije, povečati energijsko učinkovitost za zagotovitev dostopa do varne, trajnostne, okolju prijazne in cenovno dostopne energije. Pogodbenici priznavata, da bo energetski prehod povezan s stroški v regijah, in bosta podpirali pravičen prehod. Pogodbenici si prizadevata za doseganje teh ciljev.

2.    Pogodbenici vzdržujeta izmenjavo informacij o energiji ter sodelujeta dvostransko, regionalno in večstransko, da bi podprli odprte in konkurenčne trge, si izmenjali dobre prakse, spodbudili znanstveno utemeljeno pregledno zakonodajo in razpravljali o področjih sodelovanja v zvezi z energetskimi vprašanji.

3.    Sodelovanje med pogodbenicama v skladu s tem členom poteka ob ustreznem upoštevanju člena 15.14 v delu III, da bi se zagotovile sinergije.

ČLEN 4.6

Upravljanje oceanov

1.    Pogodbenici priznavata pomen trajnostnega upravljanja oceanov in morij, vključno z varstvom in ohranjanjem morskega okolja, s povezavo med oceani in podnebjem, z ohranjanjem in trajnostno rabo ter odgovornim upravljanjem ribištva, akvakulture in drugih pomorskih dejavnosti ter njihovega prispevka k zagotavljanju okoljskih, gospodarskih in družbenih priložnosti za sedanje in prihodnje generacije.

2.    V ta namen in na način, skladen z njunimi obveznostmi v skladu z mednarodnim pravom, zlasti s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, podpisano 10. decembra 1982 v Montego Bayu, se pogodbenici zavezujeta, da bosta:

(a)    spodbujali dejavno sodelovanje vseh držav pri pravočasnem zaključku tekočih pogajanj ter sklenili in izvajali ambiciozen mednaroden pravno zavezujoč instrument v skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu za ohranjanje in trajnostno rabo morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije;

(b)    sodelovali z namenom doseči cilj trajnostnega razvoja št. 14 in drugih povezanih ciljev, vključno z ustreznimi regionalnimi in večstranskimi organi in procesi;

(c)    prispevali h krepitvi mednarodnega upravljanja oceanov, tudi z odpravo regulativnih vrzeli in vrzeli pri izvajanju;

(d)    spodbujali boljše sodelovanje in posvetovanja v pristojnih mednarodnih organizacijah, instrumentih in organih ter med njimi z namenom, da bi okrepili upravljanje oceanov in spodbujali učinkovito izvrševanje;

(e)    spodbujali in učinkovito izvajali ukrepe za spremljanje, nadzor in pregledovanje, kot so opazovalni programi, programi spremljanja plovil, nadzor nad pretovarjanjem, inšpekcijski pregledi na morju in ukrepi države pristanišča ter povezane sankcije v skladu z njunimi ustreznimi zakoni in predpisi, katerih cilj je ohraniti staleže rib in preprečiti prelov;

(f)    ohranili ali sprejeli ukrepe in sodelovali v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, po potrebi tudi z izmenjavo informacij o dejavnostih takega ribolova v svojih vodah ter izvajanjem politik in ukrepov, da se proizvodi iz nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova izločijo iz trgovinskih tokov in dejavnosti akvakulture;

(g)    sodelovali z regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva in po potrebi v okviru takih organizacij, v katerih sta obe pogodbenici članici, opazovalki ali sodelujoči nepogodbenici, da se doseže dobro upravljanje;

(h)    zmanjšali pritiske na oceane z bojem proti onesnaženju morja in morskim odpadkom, tudi iz virov na kopnem, plastike in mikroplastike;

(i)    sodelovali pri razvoju ekosistemov in ohranitvenih ukrepov za posamezno območje ter orodij za upravljanje, vključno z morskimi zavarovanimi območji, ki so skladni s pravom vsake pogodbenice in z mednarodnim pravom ter temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih informacijah, da se zaščitijo in obnovijo obalna in morska območja in viri;

(j)    spodbujali krepitev varnosti in zaščite oceanov z izmenjavo najboljših praks, ki se nanašajo na naloge obalne straže in pomorski nadzor, tudi z okrepljenim sodelovanjem ustreznih organov;

(k)    spodbujali orodja za posamezna območja, kot sta pomorsko prostorsko načrtovanje, ki temelji na ekosistemih, in celovito gospodarjenje z obalnim pasom, da bi trajnostno upravljali in razvijali pomorske dejavnosti;

(l)    sodelovali z namenom krepitve raziskovanja oceana in zbiranja podatkov;

(m)    podpirali pomorske raziskave in znanstveno utemeljene odločitve za upravljanje ribištva in drugih dejavnosti izkoriščanja morskih virov;

(n)    sodelovali z namenom zmanjšanja negativnih učinkov podnebnih sprememb na ocean, obale in ekosisteme, tudi z blažitvijo emisij toplogrednih plinov, zlasti ogljikovega dioksida, učinkovitimi prilagoditvenimi ukrepi ter s podporo izvajanju ustreznih mednarodnih sporazumov in mednarodnih ukrepov;

(o)    spodbujali razvoj trajnostne in odgovorne akvakulture, tudi v zvezi z izvajanjem ciljev in načel iz Kodeksa za odgovorno ribištvo, ki ga je sprejela Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo 31. oktobra 1995 v Rimu, Italija;

(p)    izmenjali najboljše prakse o trajnostnem razvoju izbranih pomorskih gospodarskih dejavnosti, ki so v interesu pogodbenic.

ČLEN 4.7

Zmanjševanje tveganja nesreč

1.    Pogodbenici priznavata potrebo po obvladovanju tveganj naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, doma in po svetu.

2.    Pogodbenici sodelujeta z namenom, da bi izboljšali ukrepe za preprečevanje, blažitev, pripravljenost, odziv in obnovo, da bi zmanjšali tveganja nesreč, spodbujali kulturo preprečevanja in povečali odpornost njunih družb, ekosistemov in infrastruktur, ter si na dvostranski, regionalni in večstranski politični ravni, kakor je ustrezno, prizadevata izboljšati zmanjšati tveganja nesreč na svetu.

3.    Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali izmenjavo informacij in dobrih praks na področju izvajanja in spremljanja Sendajskega okvira za zmanjševanje tveganja nesreč za obdobje 2015–2030, sprejetega 18. marca 2015 na tretji svetovni konferenci Organizacije Združenih narodov v Sendaju na Japonskem, prek regionalnih in svetovnih platform sodelovanja, in zlasti na področju ocene tveganja, izvajanja načrtov za zmanjšanje tveganja nesreč na vseh ravneh, zbiranja in uporabe statističnih podatkov o nesrečah in podatkov o izgubah, tudi na področju ekonomske ocene nesreč.

ČLEN 4.8

Razvoj mestne politike

1.    Pogodbenici priznavata pomen politik za spodbujanje trajnostnega urbanega razvoja kot sredstva za učinkovito prispevanje k izvajanju ciljev Agende 2030 in Nove urbane agende.

2.    Pogodbenici spodbujata sodelovanje in partnerstvo, ki vključujeta vse ključne akterje na področju trajnostnega urbanega razvoja, zlasti v zvezi s celostnimi in celovitimi načini obravnavanja urbanih izzivov.

3.    Pogodbenici razvijata, kadar koli je to mogoče, konkretne priložnosti za sodelovanje med mesti pri oblikovanju trajnostnih rešitev za urbane izzive, da bi se z izmenjavo izkušenj, praks in vzajemnim učenjem izboljšala gradnja zmogljivosti.

ČLEN 4.9

Sodelovanje na področju kmetijstva in razvoja podeželja 1

1.    Pogodbenici sodelujeta na področju kmetijstva in razvoja podeželja s skupnim ciljem povečati odpornost in trajnostnost pridelave hrane, trajnostno kmetijstvo in upravljanje naravnih virov, kot so voda in podnebni ukrepi, krožni prehranski sistemi, vključno s preprečevanjem in zmanjšanjem izgub hrane in razmetavanja s hrano, spodbujanjem organizacij proizvajalcev, geografskih označb, raziskav in inovacij, politik razvoja podeželja in napovedi za kmetijski trg.

2.    Pogodbenici priznavata prizadevanja, sprejeta na mednarodnih forumih za krepitev svetovne prehranske varnosti in prehranjevanja ter trajnostnega kmetijstva, ter se zavezujeta, da bosta dejavno sodelovali na navedenih forumih z namenom, da bi prispevali k odpravi lakote in vseh oblik slabe prehranjenosti do leta 2030.

3.    Pogodbenici si skupaj prizadevata prispevati k uresničevanju Agende 2030 v agroživilskem sektorju, zlasti ciljev trajnostnega razvoja št. 1, 2, 12, 15, 17 in drugih ustreznih ciljev trajnostnega razvoja.

4.    Pogodbenici spodbujata in promovirata učinkovita javna in javno-zasebna partnerstva ter partnerstva civilne družbe, ki temeljijo na izkušnjah in strategijah dodeljevanja virov partnerstev, predvidenih v cilju trajnostnega razvoja št. 17. V ta namen si pogodbenici prizadevata okrepiti dvostransko sodelovanje in usklajevanje, povezano s kmetijstvom in razvojem podeželja na podlagi načela njunih ustreznih ciljev dolgoročne trajnostnosti iz evropskega zelenega dogovora, strategije Evropske unije „od vil do vilic“ in strategije Evropske unije o biotski raznovrstnosti ter na podlagi čilskih pobud za agroživilsko trajnostnost.

POGLAVJE 5

EKONOMSKO, SOCIALNO IN KULTURNO PARTNERSTVO

ČLEN 5.1

Podjetništvo in industrija

1.    Pogodbenici sodelujeta, da bi spodbudili ugodno okolje za razvoj in boljšo konkurenčnost malih in srednjih podjetij (MSP) ter po potrebi sodelovanje na področju industrijske politike. Tako sodelovanje sestavljajo:

(a)    spodbujanje stikov med gospodarskimi subjekti, spodbujanje skupnih naložb in ustanavljanje skupnih podjetij ter vzpostavljanje informacijskih omrežij z obstoječimi horizontalnimi programi;

(b)    izmenjava informacij in izkušenj glede ustvarjanja okvirnih pogojev za MSP za izboljšanje njihove konkurenčnosti ter glede postopkov, povezanih z ustanavljanjem MSP;

(c)    olajševanje dejavnosti SMS pogodbenic;

(d)    spodbujanje družbene odgovornosti podjetij in odgovornih poslovnih praks, vključno s trajnostno porabo in proizvodnjo.

2.    Pogodbenici sodelujeta, da bi olajšali ustrezne dejavnosti sodelovanja, ki so bile uvedene v javnem sektorju.

ČLEN 5.2

Surovine

1.    Pogodbenici priznavata, da je pregleden, tržni pristop najboljši način za vzpostavitev okolja, ugodnega za naložbe v proizvodnjo surovin in trgovino z njimi.

2.    V skladu s skupnim interesom pogodbenici na podlagi ustreznih regionalnih ali večstranskih okvirov ali prek dvostranskega dialoga na zahtevo katere koli pogodbenice spodbujata sodelovanje pri vprašanjih, povezanih s surovinami. Cilj tega sodelovanja je spodbujati preglednost svetovnih trgov surovin in prispevati k trajnostnemu razvoju.

3.    Sodelovanje med pogodbenicama v skladu s tem členom poteka ob ustreznem upoštevanju člena 15.14 v delu III, da bi se zagotovile sinergije.

ČLEN 5.3

Odgovorno poslovno ravnanje ter podjetništvo in človekove pravice

1.    Pogodbenici podpirata razvoj in izvajanje nacionalnih akcijskih načrtov o podjetništvu in človekovih pravicah, ki zagotavljajo, da načrti vsebujejo in spodbujajo učinkovite določbe o skrbnem pregledu človekovih pravic.

2.    Ob upoštevanju, da je dolžnost držav varovanje človekovih pravic na njihovem ozemlju v zvezi s poslovno dejavnostjo, pogodbenici spodbujata odgovorno poslovno ravnanje v skladu z mednarodnimi standardi, ki jih pogodbenici potrjujeta ali podpirata v skladu z vodilnimi načeli ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, smernicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za večnacionalna podjetja in smernicami OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno poslovno ravnanje, Tristransko deklaracijo Mednarodne organizacije dela (MOD) o načelih za večnacionalna podjetja in socialno politiko ter Agendo 2030.

ČLEN 5.4

Zaposlovanje in socialna vprašanja

1.    Pogodbenici v skladu z Agendo 2030 priznavata, da je odprava revščine v vseh njenih oblikah in razsežnostih, tudi skrajne revščine, največji izziv, s katerim se srečuje svet, ter je nujna zahteva za trajnostni razvoj. V zvezi s tem soglašata z izmenjavo informacij o metodah za merjenje revščine, da bi podprli na dokazih temelječo politiko.

2.    Pogodbenici priznavata, da bi moralo biti izboljšanje življenjskih standardov, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in spodbujanje socialne zaščite ter dostojnega dela za vse, ženske in moške, v središču politike zaposlovanja in socialne politike.

3.    Pogodbenici spoštujeta, spodbujata in uresničujeta temeljna načela in pravice pri delu, določene v Deklaraciji MOD o temeljnih načelih in pravicah pri delu ter njeni dopolnitvi, ki je bila sprejeta 18. junija 1998 v Ženevi, v Deklaraciji MOD o socialni pravičnosti za pravično globalizacijo, ki je bila sprejeta 10. junija 2008, in v ustreznih temeljnih konvencijah MOD.

4.    Pogodbenici krepita sodelovanje, tudi med socialnimi partnerji na področju zaposlovanja in socialnih zadev, ter spodbujata izmenjave najboljših praks v zvezi z zaposlovanjem, varnostjo in zdravjem pri delu, delovnimi inšpekcijami, neprijavljenim delom, s socialnim dialogom ter socialno zaščito in zaščito delavcev, vključno z oceno učinka neformalne ekonomije in tudi upravljanjem poklicnih prehodov.

5.    Pogodbenici soglašata, da bosta vzpostavili reden dialog za spremljanje in pregledovanje napredka pri delu na teh področjih skupnega interesa ter zasnove in učinkovitosti svojih politik na teh področjih.

ČLEN 5.5

Starejši in invalidi

1.    Pogodbenici se zavezujeta, da si bosta prizadevali za blaginjo, dostojanstvo in učinkovito vključevanje ranljivih skupin v svojih družbah ter tudi tistih, ki se srečujejo z ovirami za udejstvovanje v družbi enako kot drugi, zlasti starejših in invalidov.

2.    Pogodbenici priznavata pomen spodbujanja pozitivnega staranja in dostopnosti na vseh ravneh skozi vse življenje. Pogodbenici priznavata tudi pomen izpolnjevanja obveznosti glede dostopnosti v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov, sprejeto 13. decembra 2006.

3.    Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali z namenom, da:

(a)    spodbujata in razvijeta ukrepe za podporo ali povečanje priložnosti na trgu dela za starejše in invalide ter njihovo socialno vključenost;

(b)    zagotovita vključujoče izobraževanje in vseživljenjsko učenje invalidov, zlasti otrok in mladih ter tudi starejših;

(c)    spodbujata ciljno usmerjene ukrepe s poudarkom na vključevanju oseb z intelektualnimi ovirami in težavami z duševnim zdravjem ter tudi na njihovi habilitaciji in rehabilitaciji;

(d)    opredelita in izmenjata dobre prakse o pripomočkih, tudi tistih, ki se uporabljajo pri zagotavljanju oskrbe za spodbujanje neodvisnega življenja in ki so uporabni za starejše in tudi invalide, tudi v primerih odvisnosti;

(e)    izboljšata dostopnost proizvodov in storitev na skladen način, da se zagotovi, da imajo invalidi ali starejši dostop enako kot drugi ter da niso diskriminirani.

ČLEN 5.6

Mladi

1.    Pogodbenici priznavata pomen mladih kot gibala za rast in blaginjo. Pogodbenici bosta v zvezi s tem poudarili pomen ustvarjanja delovnih mest in dostojnih delovnih mest za mlade ter tudi razvoj projektov, namenjenih povečanju njihove državljanske udeležbe.

2.    Pogodbenici sodelujeta, da bi:

(a)    olajšali aktivno udeležbo mladih v civilni družbi;

(b)    spodbujali izmenjave na področju mladinske politike in neformalnega izobraževanja za mlade in mlade delavce;

(c)    spodbujali trajnostni in vključujoč razvoj s sodelovanjem v dialogu, da bi podprli kampanje ozaveščanja o človekovih pravicah in nediskriminaciji, ki so ciljno usmerjene v mlade;

3.    V tem okviru bosta izvajali skupna prizadevanja za boj proti ustrahovanju in nasilju v izobraževalnih ustanovah.

ČLEN 5.7

Kultura

1.    Pogodbenici sodelujeta v ustreznih mednarodnih forumih, zlasti Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), da bi uresničevali skupne cilje in spodbujali kulturno raznolikost, tudi z izvajanjem Konvencije Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, sprejete 20. oktobra 2005.

2.    Pogodbenici spodbujata tesnejši dialog in sodelovanje v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, tudi v zvezi z nastajajočimi in novimi tehnologijami ter avdiovizualnimi mediji, pri čemer upoštevata dvostranske sporazume z državami članicami, da bi med drugim izboljšali vzajemno razumevanje in znanje o njunih zadevnih kulturah in izmenjave na tem področju.

3.    Pogodbenici si prizadevata za sprejetje ustreznih ukrepov za spodbujanje kulturnih izmenjav in izvajata skupne pobude na različnih kulturnih področjih, vključno s soustvarjanjem na področju medijev, industrije filma in televizije z uporabo razpoložljivih instrumentov in okvirov sodelovanja.

4.    Pogodbenici spodbujata medkulturni dialog med organizacijami civilne družbe in posamezniki iz obeh pogodbenic.

ČLEN 5.8

Raziskave in inovacije

1.    Pogodbenici sodelujeta na področju znanstvenih raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij na podlagi skupnega interesa in vzajemnih koristi ter v skladu s svojimi notranjimi pravili in določbami. Cilj tega sodelovanja je spodbujati socialni in gospodarski razvoj, obravnavati svetovne družbene izzive, doseči znanstveno odličnost, izboljšati regionalno konkurenčnost in okrepiti odnose med pogodbenicama, kar je osnova za dolgoročna partnerstva. Pogodbenici pospešujeta politični dialog in na dopolnjujoče se načine uporabljata svoje različne instrumente, kot je Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Republiko Čile, sklenjen 23. septembra 2002 v Bruslju.

2.    Pogodbenici si prizadevata:

(a)    izboljšati pogoje za mobilnost raziskovalcev, znanstvenikov, strokovnjakov, študentov in podjetnikov ter za čezmejne premike materiala in opreme;

(b)    olajšati vzajemni dostop do svojih znanstvenih, tehnoloških in inovacijskih programov, raziskovalnih infrastruktur in objektov, publikacij in znanstvenih podatkov;

(c)    povečati sodelovanje pri prednormativnih raziskavah in standardizaciji;

(d)    spodbujati skupna načela za pošteno in pravično obravnavo pravic intelektualne lastnine pri raziskovalnih in inovacijskih projektih;

(e)    spodbujati politični dialog o inovacijah, ciljno usmerjenih zlasti v MSP, da bi se ustvarili novo blago in storitve ter spodbudili tehnološke inovacije in podjetništvo;

(f)    povečati število skupno prijavljenih raziskav in razvoj poslovnih projektov, cilj katerih je oblikovati inovativne rešitve za skupne težave in izzive;

(g)    spodbujati omrežja in povezave med institucijami za raziskave in inovacije, kot so univerze in raziskovalna središča ter podjetja v regijah pogodbenic, za razvoj dejavnosti priprave izdelkov za njihovo sprostitev na trg;

(h)    podpirati socialne in javne programe inovacij, cilj katerih je izboljšati socialni razvoj regij in zlasti kakovosti življenja državljanov;

(i)    spodbujati sodelovanje in izmenjavo najboljših praks, politik in strategij, vključno s svetovnimi izzivi, med oblikovalci politik, agencijami za inovacije in drugimi ustreznimi deležniki.

3.    Pogodbenici spodbujata naslednje dejavnosti, ki vključujejo vladne organizacije, javna in zasebna raziskovalna središča, visokošolske institucije, agencije za inovacije in omrežja, pa tudi druge deležnike, vključno z MSP:

(a)    skupne pobude za ozaveščanje o znanstvenih, tehnoloških in inovacijskih programih ter programih gradnje zmogljivosti, pa tudi o priložnostih za sodelovanje v njunih programih;

(b)    skupna srečanja in delavnice, katerih cilj je izmenjava informacij in dobrih praks ter opredelitev področij za skupne raziskave;

(c)    skupne in sofinancirane dejavnosti na področju raziskav in inovacij, vključno s tematskimi omrežji, na področjih skupnega interesa;

(d)    vzajemno priznano ocenjevanje in vrednotenje sodelovanja na področju raziskav in inovacij ter razširjanje ustreznih rezultatov.

ČLEN 5.9

Sodelovanje na področju polarnih regij

Pogodbenici priznavata pomen dialoga in sodelovanja na dvostranski in večstranski ravni na področju zadev v zvezi s polarnimi regijami. Tako sodelovanje usmerjata dialog med izvedenci in izmenjava najboljših praks, tudi v okviru Komisije za ohranjanje živih morskih virov na Antarktiki.

ČLEN 5.10

Digitalna politika

1.    Pogodbenici priznavata, da informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) izboljšujejo gospodarski, izobrazbeni in socialni razvoj. Pogodbenici izmenjujeta mnenja o svojih zadevnih politikah na tem področju.

2.    Pogodbenici zato sodelujeta na področju politik IKT. Tako sodelovanje lahko zajema:

(a)    izmenjavo mnenj o različnih vidikih strategije Evropske unije za digitalni enotni trg, zlasti v zvezi s politikami in predpisi o elektronskih komunikacijah, vključno z dostopom do širokopasovnih storitev, varstvom zasebnosti in osebnih podatkov, pretokom podatkov, zahtevami za lokalizacijo podatkov, e-upravo, odprto vlado, odprtimi podatki zahtevami EU, internetno varnostjo, e-zdravjem in neodvisnostjo regulativnih organov;

(b)    izmenjavo mnenj o nevtralnosti omrežja kot načela za spodbujanje brezplačnega in odprtega interneta ter o ustvarjanju spletnih storitev in aplikacij v korist vseh državljanov in dostopu do njih;

(c)    spodbujanje IKT kot sredstva socialnega, kulturnega in gospodarskega razvoja, socialne in digitalne vključenosti ter kulturne raznolikosti, pa tudi kot osnovnega orodja za spodbujanje povezljivosti v šolah ter razvoj raziskovalnih in akademskih omrežij;

(d)    razvoj medsebojne povezljivosti in interoperabilnosti raziskovalnih omrežij ter računalniških in znanstvenih podatkovnih infrastruktur in storitev ter spodbujanje takega razvoja tudi v regionalnem okviru;

(e)    sodelovanje na področju e-vlade in storitev zaupanja, kot sta elektronski podpis in elektronska identifikacija, s poudarkom na izmenjavi načel politike, informacij in dobrih praks o uporabi IKT za posodobitev javne uprave in spodbujanje visokokakovostnih javnih storitev ter preglednega upravljanja javnih virov;

(f)    izmenjavo informacij o standardih, ugotavljanju skladnosti in homologaciji, med drugim za olajševanje trgovine;

(g)    spodbujanje izmenjave in usposabljanja strokovnjakov, predvsem mladih profesionalcev in žensk;

(h)    spodbujanje digitalnih znanj in spretnosti.

ČLEN 5.11

Izobraževanje in visokošolsko izobraževanje

1.    Pogodbenici sodelujeta na področju izobraževanja, da bi podprli razvoj človeškega kapitala, zlasti na ravni visokošolskega izobraževanja.

2.    Da bi podprli kakovost in posodobitev sistemov visokošolskega izobraževanja, pogodbenici:

(a)    spodbujata mobilnost študentov, akademikov in upravnega osebja z obstoječimi ali novimi programi;

(b)    krepita zmogljivosti v terciarnih izobraževalnih institucijah;

(c)    izboljšujeta mehanizme za priznavanje kvalifikacij in študijskih obdobij v tujini v skladu s pravom vsake pogodbenice.

ČLEN 5.12

Civilna satelitska navigacija, opazovanje Zemlje in druge vesoljske dejavnosti

1.    Pogodbenici priznavata, da vesoljske dejavnosti pozitivno vplivajo na gospodarski, socialni in trajnostni razvoj okolja ter industrijsko konkurenčnost.

2.    Pogodbenici v skladu z mednarodnimi konvencijami in svojo ustrezno zakonodajo sodelujeta pri zadevah skupnega interesa na področju civilnih vesoljskih dejavnosti, kot so:

(a)    vesoljske raziskave, tudi o satelitski navigaciji in opazovanju Zemlje s sodelovanjem v programu Obzorje Evropa;

(b)    sodelovanje na področju uporabe in storitev globalnih navigacijskih satelitskih sistemov, vključno zlasti z znanstvenimi raziskavami, industrijskim sodelovanjem, razvojem trgovine in trga, standardi uporabe, certificiranjem in regulativnimi ukrepi;

(c)    razvoj satelitskih dopolnilnih sistemov, zlasti za zračni prevoz ali dopolnilne sisteme, vzajemno zaščito infrastrukture satelitskih navigacijskih sistemov, sodelovanje na področju interoperabilnosti, združljivosti in uporabe spektra;

(d)    opazovanje Zemlje in znanost o Zemlji, vključno s sodelovanjem v večstranskih forumih, zlasti v skupini za opazovanje Zemlje (GEO) in Odboru za satelite za opazovanje Zemlje (CEOS), da bi ob opredelitvi področij skupnega interesa obravnavali družbene izzive in olajšali poslovna in inovacijska partnerstva na področju opazovanja Zemlje v okviru programa Copernicus, ki je sestavni del vesoljskega programa Unije;

(e)    satelitske komunikacije.

ČLEN 5.13

Turizem

1.    Pogodbenici sodelujeta na področju turizma, da bi izboljšali izmenjavo informacij in vzpostavili najboljše prakse za zagotovitev uravnoteženega in trajnostnega razvoja turizma ter podprli ustvarjanje delovnih mest, gospodarski razvoj in izboljšali kakovost življenja.

2.    Pogodbenici se zlasti osredotočata na:

(a)    zaščito in čim večje povečanje potenciala naravne in kulturne dediščine;

(b)    spoštovanje celovitosti in interesov lokalnih skupnosti;

(c)    spodbujanje sodelovanja med regijami pogodbenic in regijami in občinami sosednjih držav;

(d)    spodbujanje izmenjave informacij in sodelovanja v zvezi z ustvarjalnimi industrijami in inovacijami v turističnem sektorju.

ČLEN 5.14

Statistični podatki

1.    Pogodbenici sodelujeta na področju statističnih podatkov.

2.    Tako sodelovanje lahko zajema:

(a)    spodbujanje uskladitve statističnih metodologij, da bi se izboljšala primerljivost podatkov;

(b)    pripravo in izkazovanje uradne statistike ter razvoj kazalnikov;

(c)    izmenjavo znanja in dobrih praks med uradnimi institucijami Čila, pristojnimi za statistične zadeve in postopke ter njihovimi sogovorniki v Evropski uniji.

ČLEN 5.15

Promet

1.    Pogodbenici sodelujeta na ustreznih področjih prometne politike, vključno s politiko povezanih prevoznih storitev, da bi razvili in podprli učinkovite, trajnostne, varne, zanesljive in okolju prijazne prometne sisteme za potnike in tudi blago.

2.    Cilj takega sodelovanja je spodbujati:

(a)    izmenjavo informacij o njunih ustreznih prometnih politikah, standardih in najboljših praksah ter drugih temah skupnega interesa;

(b)    medsebojno povezovanje in medobratovalnost omrežij;

(c)    pristop multimodalnega prometnega sistema;

(d)    naložbam prijazno okolje;

(e)    varnost in zaščito prometnih sistemov;

(f)    prometna vprašanja, povezana z okoljem;

(g)    nizkoogljične ali brezogljične prometne rešitve, raziskave in inovacije, pametne in digitalne rešitve;

(h)    dialog med izvedenci in sodelovanje v okviru mednarodnih prometnih forumov;

(i)    trajnostne rešitve za promet, tudi glede mobilnosti v mestih, in

(j)    olajševanje trgovine, povečano učinkovitost in optimizacijo prometnih in logističnih operacij z digitalizacijo in poenostavitvijo obveznosti poročanja pri vseh načinih prevoza.

POGLAVJE 6

DRUGA PODROČJA

ČLEN 6.1

Makroekonomske politike

Pogodbenici sodelujeta in spodbujata izmenjavo informacij ter stališč o makroekonomskih politikah in trendih.

ČLEN 6.2

Davčne zadeve

Pogodbenici priznavata načela dobrega upravljanja na davčnem področju, vključno s svetovnimi standardi glede preglednosti in izmenjave informacij ter minimalnimi standardi za preprečevanje erozije in preusmerjanja dobička, ter se zavezujeta, da jih bosta izvajali, vključno z odpravljanjem škodljivih davčnih praks. Pogodbenici bosta spodbujali enake konkurenčne pogoje in si prizadevali izboljšati mednarodno sodelovanje na davčnem področju, da bi preprečili izogibanje davkom in davčne utaje.

ČLEN 6.3

Potrošniška politika

Pogodbenici priznavata pomen zagotavljanja visoke ravni varstva potrošnikov in si zato prizadevata sodelovati na področju potrošniške politike. Pogodbenici soglašata, da lahko tako sodelovanje po možnosti vključuje:

(a)    izmenjavo informacij o njunih okvirih varstva potrošnikov, vključno s potrošniškim pravom, varnostjo potrošniškega blaga, pravnimi sredstvi za potrošnike in izvrševanjem potrošniške zakonodaje;

(b)    spodbujanje razvoja neodvisnih potrošniških zvez in navezovanja stikov med predstavniki potrošnikov.

ČLEN 6.4

Javno zdravje

Pogodbenici se strinjata, da bosta sodelovali pri zadevah javnega zdravja, zlasti v zvezi s preprečevanjem in obvladovanjem nalezljivih bolezni, pripravljenostjo na boj proti izbruhom visokopatogenih bolezni, z izvrševanjem Mednarodnega zdravstvenega pravilnika (2005), ki ga je 23. maja 2005 sprejela Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije, in bojem proti mikrobni odpornosti.

ČLEN 6.5

Sodelovanje na področju športa in telesne dejavnosti

Pogodbenici bosta sodelovali na področju športa in telesne dejavnosti kot načina za prispevanje k razvoju aktivnega in zdravega življenjskega sloga, vključno s spodbujanjem zdravju koristne telesne dejavnosti v vseh starostnih skupinah, za spodbujanje družbenih vlog in izobraževalnih vrednot športa ter boj proti grožnjam športu, kot so doping, prirejanje izidov, rasizem in nasilje.

POGLAVJE 7

MODERNIZACIJA DRŽAVE IN JAVNIH STORITEV, DECENTRALIZACIJA,  
REGIONALNA POLITIKA IN MEDINSTITUCIONALNO SODELOVANJE

ČLEN 7.1

Modernizacija države

Pogodbenici si bosta v okviru svojega političnega dialoga in sodelovanja prizadevali za izmenjavo izkušenj pri zadevah v zvezi z modernizacijo in decentralizacijo države in javne uprave, pri čemer bosta upoštevali spoznanja iz najboljših praks pogodbenic na področju svetovne organizacijske učinkovitosti in obstoječe zakonodaje ter institucionalnega okvira, da bi dosegli dobro upravljanje, vključno s:

(a)    priznavanjem samostojnosti in vloge vrhovnih institucij za revizijo pri spodbujanju dobrega upravljanja na vseh ravneh z zagotavljanjem učinkovitosti, odgovornosti, uspešnosti in preglednosti;

(b)    spodbujanjem preglednosti in odgovornosti na področju javnih politik in sprejemanja odločitev do državljanov ter krepitvijo vloge civilne družbe na tem področju;

(c)    spodbujanjem kulture integritete in poštenosti na področju javnih storitev, ki zajemajo celotno družbo, v sodelovanju z zasebnim sektorjem in civilno družbo;

(d)    promocijo, podporo in spodbujanjem inovacij v javnem sektorju, z zagotavljanjem rešitev za težave in izzive njegovih različnih ravni in področij dela, tako da bosta ustvarili javno vrednost v ekosistemu inovacij in družbi.

ČLEN 7.2

Regionalna politika in decentralizacija

1.    Pogodbenici priznavata pomen politik za spodbujanje uravnoteženega in trajnostnega regionalnega in teritorialnega razvoja. Pogodbenici priznavata pomen regij in sodelovanja s podnacionalnimi vladami in načina, kako lahko te prispevajo pomembno dodatno znanje o javnih politikah v skladu z zahtevami prihodnje decentralizacije Čila.

2.    Pogodbenici bosta, kadar koli je to mogoče, sodelovali, da bi izboljšali upravljanje na različnih ravneh, krepili zmogljivosti z izmenjavami izkušenj in praks ter vzajemnim učenjem o trajnostnih rešitvah izzivov trajnostnega in regionalnega razvoja, o politikah, namenjenih spodbujanju socialne, ekonomske in teritorialne kohezije, vključno s čezmejnim sodelovanjem, o vzpostavitvi in izvajanju regionalne politike ter organizaciji strategij teritorialnega razvoja ter o partnerskih vprašanjih, postopkih in metodah načrtovanja in ocenjevanja, regionalnih strategijah inovacij in pametne specializacije.

3.    Pogodbenici se zavezujeta, da bosta, kadar koli je to mogoče, z oblikovanjem in izvajanjem skupnih programov in projektov, namenjenih razvoju, med drugim tudi regionalnemu in teritorialnemu razvoju, krepili in razširili dinamiko in priložnosti za sodelovanje med regijami Evropske unije in regijami Čila.

4.    Pogodbenici si bosta prizadevali izmenjati izkušnje in primere dobrih praks v zvezi s povezavami med izvajanjem decentralizacije in izvajanjem regionalne politike.

ČLEN 7.3

Medinstitucionalno sodelovanje

1.    Pogodbenici se zavezujeta, da bosta spodbujali in olajšali tesnejši dialog in sodelovanje med zadevnimi institucijami na katerem koli področju, ki ga vključuje ta sporazum. Pogodbenici bosta v ta namen spodbujali stike med vladnimi institucijami Čila in javnim sektorjem ter drugimi ustreznimi institucijami Čila z njihovimi sogovorniki v Evropski uniji, da bi obravnavali čim širše sektorsko sodelovanje, ki lahko vključuje:

(a)    preprečevanje korupcije in boj proti njej;

(b)    organizacijsko usposabljanje in podporo;

(c)    tehnično pomoč, zagotovljeno institucijam Čila, odgovornim za oblikovanje, izvajanje in ocenjevanje javnih politik ter za zagotavljanje informacij v zvezi s takimi politikami, vključno s srečanji osebja institucij Evropske unije s sogovorniki iz Čila;

(d)    redno izmenjavo informacij, kot se zdi primerno, tudi z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ter razvoj informacijskih omrežij ob hkratnem zagotavljanju varstva osebnih podatkov na vseh področjih, kjer je potrebna izmenjava podatkov;

(e)    izmenjavo informacij in primerov dobrih praks, ki se nanašajo na digitalizacijo državnih postopkov v zvezi z zagotavljanjem storitev državljanom;

(f)    prenos specializiranega znanja;

(g)    predhodne študije in skupno izvajanje projektov, ki vključujejo sorazmeren finančni prispevek;

(h)    razvoj akcijskih načrtov, vključno s kontaktnimi točkami, časovnimi razporedi in mehanizmi ocenjevanja;

(i)    prispevek k razvoju zmogljivosti, kompetenc ter znanj in spretnosti na področju inovacij v javnem sektorju.

2.    Pogodbenici lahko na podlagi medsebojnega dogovora prispevata k drugim področjem ukrepanja poleg tistih iz odstavka 1.

(1)    Če so zadeve, ki jih zajema ta člen, zajete tudi v poglavju 14, se bo sodelovanje iz tega člena izvajalo v skladu z navedenim poglavjem.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 5.7.2023

COM(2023) 432 final

PRILOGA

k

Predlogu SKLEPA SVETA

o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Naprednega okvirnega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Čile na drugi strani

DEL III

TRGOVINA IN Z NJO POVEZANE ZADEVE

POGLAVJE 8

SPLOŠNE IN INSTITUCIONALNE DOLOČBE

ODDELEK A

SPLOŠNE DOLOČBE

ČLEN 8.1

Vzpostavitev območja proste trgovine

Pogodbenici vzpostavita območje proste trgovine v skladu s členom XXIV GATT 1994 in členom V GATS.

ČLEN 8.2

Cilji

Cilji tega dela tega sporazuma so:

(a)    razširjanje in diverzifikacija trgovine z blagom med pogodbenicama z znižanjem ali odpravo tarifnih in netarifnih ovir za trgovino v skladu s členom XXIV GATT 1994;

(b)    olajševanje trgovine z blagom, zlasti na podlagi določb o olajševanju carine in trgovine, standardov, tehničnih predpisov, postopkov ugotavljanja skladnosti ter sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, pri čemer se ohrani pravica vsake pogodbenice do zakonskega urejanja, da se dosežejo cilji javne politike;

(c)    liberalizacija trgovine s storitvami v skladu s členom V GATS;

(d)    razvoj gospodarskih razmer, ki spodbujajo večje tokove naložb, boljše pogoje za ustanavljanje podjetij na podlagi načela nediskriminacije, pri čemer vsaka pogodbenica ohrani pravico do sprejemanja in izvrševanja ukrepov, potrebnih za uresničevanje legitimnih ciljev javne politike;

(e)    olajševanje trgovine in naložb med pogodbenicama, tudi na podlagi brezplačnega prenosa tekočih plačil in pretoka kapitala;

(f)    razvoj okolja, ki je ugodno za naložbe, z zagotavljanjem preglednih, stabilnih in predvidljivih pravil, ki vlagateljem zagotavljajo pravično obravnavo, in vzpostavitev sistema sodišč za reševanje sporov med vlagatelji in državami na učinkovit, pravičen in predvidljiv način;

(g)    učinkovito in vzajemno odpiranje trgov javnih naročil pogodbenic;

(h)    spodbujanje inovacij in ustvarjalnosti z zagotavljanjem ustreznega in učinkovitega varstva pravic intelektualne lastnine v skladu z mednarodnimi obveznostmi, ki veljajo med pogodbenicama;

(i)    spodbujanje pogojev, ki olajšujejo neizkrivljanje konkurence, zlasti v zvezi s trgovino in naložbami med pogodbenicama;

(j)    razvoj mednarodne trgovine na način, ki prispeva k trajnostnemu razvoju v okviru gospodarskih, socialnih in okoljskih razsežnosti, ter

(k)    vzpostavitev učinkovitega, pravičnega in predvidljivega mehanizma reševanja sporov za reševanje sporov v zvezi z razlago in uporabo tega dela tega sporazuma.

ČLEN 8.3

Opredelitev pojmov splošne uporabe

V tem delu tega sporazuma, prilogah 9, 10-A do 10-E, 13-A do 13-H, 15-A, 15-B, 16-A, 16-B, 16-C, 17-A do 17-I, 19-A, 19-B, 19-C, 21-A, 21-B, 25, 28-A, 28-B, 29, 32-A, 32-B, 32-C, 38-A in 38-B ter protokolih k temu sporazumu:

(a)    „Sporazum o kmetijstvu“ pomeni Sporazum o kmetijstvu iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(b)    „Protidampinški sporazum“ pomeni Sporazum o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(c)    „carina“ pomeni vsako dajatev ali takso, ki se uvede na uvoz blaga ali v zvezi z njim ter ne vključuje:

(i)    taks, enakovrednih notranjim davkom, naloženim v skladu s členom 9.4 tega sporazuma;

(ii)    protidampinške dajatve, posebnega zaščitnega ukrepa, izravnalne ali zaščitne dajatve, ki se uporablja v skladu z GATT 1994, protidampinškim sporazumom, Sporazumom o kmetijstvu, Sporazumom o subvencijah in izravnalnih ukrepih oziroma Sporazumom o zaščitnih ukrepih, ter

(iii)    pristojbin ali drugih taks, ki se naložijo za uvoz ali v zvezi z njim ter so omejene na znesek približnih stroškov opravljenih storitev;

(d)    „CPC“ pomeni začasno osrednjo klasifikacijo proizvodov (Central Product Classification) (Statistična listina, serija M, št. 77, Oddelek za mednarodne ekonomske in socialne zadeve, Statistični urad Združenih narodov, New York, leto 1991);

(e)    „dnevi“ pomeni koledarske dneve, vključno z vikendi in prazniki;

(f)    „obstoječ“ pomeni veljaven na datum začetka veljavnosti tega sporazuma;

(g)    „GATS“ pomeni Splošni sporazum o trgovini s storitvami iz Priloge 1B k Sporazumu o STO;

(h)    „GATT 1994“ pomeni Splošni sporazum o carinah in trgovini iz leta 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(i)    „blago pogodbenice“ pomeni domače blago v skladu z GATT 1994 in vključuje blago s poreklom iz navedene pogodbenice;

(j)    „harmonizirani sistem“ ali „HS“ pomeni harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga, vključno z njegovimi splošnimi pravili razlage, opombami k oddelkom, opombami k poglavjem in opombami k podštevilkam, ki ga je pripravila Svetovna carinska organizacija;

(k)    „tarifna številka“ pomeni prve štiri števke tarifne uvrstitve v harmonizirani sistem;

(l)    „pravna oseba“ pomeni vsak pravni subjekt, pravilno ustanovljen ali kako drugače organiziran v skladu z veljavnim pravom kot pridobitna ali nepridobitna dejavnost ter v zasebni ali javni lasti, vključno z delniškimi družbami, trusti, družbami z neomejeno odgovornostjo, skupnimi podjetji, enoosebnimi družbami ali združenji;

(m)    „ukrep“ pomeni vsak ukrep v obliki zakona, predpisa, pravila, postopka, sklepa, upravnega ukrepa, zahteve, prakse ali v kateri koli drugi obliki;

(n)    „ukrep pogodbenice“ pomeni vsak ukrep, ki ga sprejmejo ali ohranijo 1 :

(i)    vlade in organi na vseh ravneh;

(ii)    nevladni organi pri izvajanju pooblastil, ki jim jih podelijo vlade ali organi na vseh ravneh 2 , ali

(iii)    vsak subjekt, ki v zvezi z ukrepom dejansko deluje po navodilih ali pod vodstvom ali nadzorom pogodbenice 3 ;

(o)    „fizična oseba“ pomeni:

(i)    za pogodbenico EU: državljana države članice v skladu z njenim pravom 4 ter

(ii)    za Čile: državljana Čila v skladu s pravom te države;

(p)    „blago s poreklom“ pomeni blago, ki izpolnjuje pogoje v skladu s pravili o poreklu iz poglavja 10;

(q)    „oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo;

(r)    „osebni podatki“ pomeni vsako informacijo, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo;

(s)    „Sporazum o zaščitnih ukrepih“ pomeni Sporazum o zaščitnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(t)    „sanitarni ali fitosanitarni ukrep“ pomeni vsak ukrep iz odstavka 1 Priloge A k Sporazumu o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov;

(u)    „Sporazum SCM“ pomeni Sporazum o subvencijah in izravnalnih ukrepih iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(v)    „Sporazum SPS“ pomeni Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(w)    „Sporazum TBT“ pomeni Sporazum o tehničnih ovirah v trgovini iz Priloge 1 k Sporazumu o STO;

(x)    „Sporazum TRIPS“ pomeni Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine iz Priloge 1C k Sporazumu o STO ter

(y)    „Sporazum o STO“ pomeni Marakeški sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije z dne 15. aprila 1994.

ČLEN 8.4

Razmerje do Sporazuma o STO in drugih obstoječih sporazumov, 
ki spadajo na področje uporabe tega dela tega sporazuma

1.    Pogodbenici potrjujeta medsebojne pravice in obveznosti iz Sporazuma o STO in drugih obstoječih sporazumov, ki spadajo na področje uporabe tega dela tega sporazuma in katerih pogodbenici sta.

2.    Nobena določba tega sporazuma se ne razlaga kot zahteva, da bi morala katera koli pogodbenica delovati na način, ki bi bil v neskladju z njenimi obveznostmi iz Sporazuma o STO.

3.    V primeru morebitnega neskladja med tem sporazumom in katerim koli obstoječim sporazumom, ki ni Sporazum o STO, katerega podpisnici pa sta obe pogodbenici, in ki spada na področje uporabe tega dela tega sporazuma, se pogodbenici nemudoma posvetujeta med seboj, da bi poiskali obojestransko zadovoljivo rešitev.

ODDELEK B

INSTITUCIONALNE DOLOČBE

ČLEN 8.5

Specifične naloge Skupnega sveta, ki deluje v trgovinski sestavi

1.    Kadar Skupni svet, ustanovljen v skladu s členom 40.1, obravnava vprašanja, povezana s tem delom Sporazuma 5 , lahko:

(a)    sprejme sklepe o spremembi:

(i)    tarifnih seznamov iz dodatkov 9-1 in 9-2, da se pospeši odprava tarif;

(ii)    poglavja 10 in prilog 10-A do 10-E;

(iii)    prilog 13-F in 13-G ter Dodatka 13-E-1;

(iv)    prilog 16-A, 16-D in 16-E ter odstavka 1 Priloge 16-B;

(v)    Priloge 21-B;

(vi)    Priloge 29;

(vii)    opredelitve pojma „subvencija“ iz člena 31.2(1), kolikor se nanaša na podjetja, ki opravljajo storitve, da se vključi izid prihodnjih razprav v STO ali povezanih večstranskih forumih o tej zadevi;

(viii)    Priloge 32-A v zvezi s sklicevanji na pravo, ki se uporablja v pogodbenicah;

(ix)    Priloge 32-B v zvezi z merili, ki jih je treba vključiti v postopek ugovora;

(x)    Priloge 32-C v zvezi z geografskimi označbami;

(xi)    prilog 38-A in 38-B ter

(xii)    kakršnih koli drugih določb, prilog, dodatkov ali protokolov, katerih sprememba je predvidena v tem delu tega sporazuma;

(b)    sprejme sklepe za izdajo razlag določb tega dela Sporazuma, ki so zavezujoče za pogodbenici in vse organe, ustanovljene na podlagi tega dela Sporazuma, ter senate iz poglavij 33 in 38;

(c)    v skladu s členom 40.3(3) ustanovi dodatne pododbore in druge organe, odgovorne za zadeve, ki spadajo na področje uporabe tega dela Sporazuma, ter

(d)    če meni, da je to primerno, sprejme poslovnik pododborov in drugih organov, ustanovljenih v skladu s členom 8.8 in pododstavkom (c) tega odstavka.

2.    Dnevni red seje Skupnega sveta v trgovinski sestavi določijo koordinatorji za ta del Sporazuma v skladu s členom 8.7(2).

ČLEN 8.6

Specifične naloge Skupnega odbora, ki deluje v trgovinski sestavi

1.    Kadar Skupni odbor, ustanovljen v skladu s členom 40.2, obravnava vprašanja, povezana s tem delom Sporazuma 6 :

(a)    pomaga Skupnemu svetu pri opravljanju njegovih nalog, zlasti glede zadev, povezanih s trgovino in naložbami;

(b)    je odgovoren je za ustrezno izvajanje tega dela Sporazuma; v zvezi s tem in brez poseganja v pravice, določene v poglavju 38, lahko pogodbenica predloži Skupnemu odboru v obravnavo katero koli vprašanje v zvezi z uporabo ali razlago tega dela Sporazuma;

(c)    po potrebi nadzoruje nadaljnjo podrobno razčlenitev določb iz tega dela Sporazuma in ocenjuje rezultate uporabe;

(d)    išče ustrezne načine za preprečevanje in reševanje težav, ki bi se lahko pojavile na področjih, zajetih s tem delom Sporazuma;

(e)    nadzoruje delo vseh pododborov, ustanovljenih v skladu s členom 8.8, in pododborov, ustanovljenih v skladu s členom 40.3(3), ki opravljajo naloge, specifične za del III tega sporazuma, ter

(f)    prouči morebiten učinek pristopa nove države članice k Evropski uniji na ta del Sporazuma.

2.    Skupni odbor v trgovinski sestavi lahko:

(a)    v skladu s členom 40.3(3) ustanovi dodatne pododbore in druge organe, odgovorne za zadeve, ki spadajo na področje uporabe tega dela Sporazuma;

(b)    sprejme sklepe o spremembi tega dela Sporazuma v skladu s pododstavkom (a) člena 8.5(1) in o izdaji razlag iz pododstavka (b) člena 8.5(1) med sejami Skupnega sveta, kadar se slednji ne more sestati ali kot je drugače določeno v tem sporazumu, ter

(c)    če meni, da je to primerno, sprejme poslovnik pododborov in drugih organov, ustanovljenih v skladu s členom 8.8 in pododstavkom (a) tega odstavka.

3.    Dnevni red seje Skupnega odbora v trgovinski sestavi določijo koordinatorji za ta del Sporazuma v skladu s členom 8.7(2).

ČLEN 8.7

Koordinatorji za ta del Sporazuma

1.    Vsaka pogodbenica imenuje koordinatorja za ta del Sporazuma v 60 dneh od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma in drugi pogodbenici uradno sporoči kontaktne podatke tega koordinatorja.

2.    Koordinatorji skupaj pripravijo dnevni red in izvajajo vse druge potrebne priprave na seje Skupnega sveta, Skupnega odbora ter pododborov in drugih organov, ustanovljenih v skladu s členom 8.8 ali s členom 40.3(3), ki opravljajo naloge, specifične za del III tega sporazuma. Koordinatorji po potrebi spremljajo izvajanje sklepov Skupnega sveta in Skupnega odbora, ki delujeta v trgovinski sestavi, ter sklepov pododborov v primerih iz členov 17.39 in 25.20.

ČLEN 8.8

Pododbori in drugi organi, specifični za ta del Sporazuma

1.    Pogodbenici vzpostavita naslednje pododbore:

(a)    Pododbor za boj proti korupciji na področju trgovine in naložb;

(b)    Pododbor za carino, olajševanje trgovine in pravila o poreklu;

(c)    Pododbor za finančne storitve;

(d)    Pododbor za intelektualno lastnino;

(e)    Pododbor za javna naročila;

(f)    Pododbor za sanitarne in fitosanitarne ukrepe;

(g)    Pododbor za storitve in naložbe;

(h)    Pododbor za trajnostne prehranske sisteme;

(i)    Pododbor za tehnične ovire v trgovini;

(j)    Pododbor za trgovino z blagom ter

(k)    Pododbor za trgovino in trajnostni razvoj.

2.    Dnevni red sej pododborov in drugih organov, pristojnih za zadeve, ki spadajo na področje uporabe tega dela Sporazuma, določijo koordinatorji za ta del Sporazuma v skladu s členom 8.7(2).

POGLAVJE 9

TRGOVINA Z BLAGOM

ČLEN 9.1

Cilj

Pogodbenici v skladu s tem delom tega sporazuma postopno in vzajemno liberalizirata trgovino z blagom.

ČLEN 9.2

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za blagovno menjavo med pogodbenicama, razen če je v tem delu tega sporazuma določeno drugače.

ČLEN 9.3

Opredelitev pojmov

V tem poglavju in Prilogi 9:

(a)    „Sporazum o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj“ pomeni Sporazum o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(b)    „transakcija v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov“ pomeni postopek pridobivanja konzularnega računa ali konzularnega vizuma za trgovske račune, potrdila o poreklu, manifesta, izvozne deklaracije odpremnika ali druge carinske dokumentacije, ki je povezana z uvozom blaga, od konzula pogodbenice uvoznice na ozemlju pogodbenice izvoznice ali na ozemlju tretje osebe;

(c)    „Sporazum o carinskem vrednotenju“ pomeni Sporazum o izvajanju člena VII GATT 1994 iz Priloge 1A k Sporazumu o STO;

(d)    „postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj“ pomeni upravni postopek, pri katerem je treba pri pristojnem upravnem organu ali organih kot pogoj za izvoz z ozemlja pogodbenice izvoznice vložiti vlogo ali drugo dokumentacijo, razen tistih, ki se na splošno zahtevajo za namene carinjenja;

(e)    „postopek za izdajanje uvoznih dovoljenj“ pomeni upravni postopek, pri katerem je treba pri pristojnem upravnem organu ali organih kot pogoj za uvoz na ozemlje pogodbenice uvoznice vložiti vlogo ali drugo dokumentacijo, razen tiste, ki se na splošno zahteva za namene carinjenja;

(f)    „predelano blago“ pomeni blago, uvrščeno v poglavja HS od 84 do 90 ali tarifno številko 94 02, razen blaga, uvrščenega v tarifne številke HS 84 18, 85 09, 85 10, 85 16 in 87 03 ali tarifne podštevilke 8414 51, 8450 11, 8450 12, 8508 1 in 8517 11, ki:

(i)    je v celoti ali delno sestavljeno iz delov, pridobljenih iz blaga, ki je bilo uporabljeno;

(ii)    ima podobne zmogljivosti in delovne pogoje kot enakovredno novo blago ter

(iii)    ima isto garancijo kot enakovredno novo blago;

(g)    „popravilo“ pomeni vsak postopek obdelave, ki se opravi na blagu za odpravo operativnih okvar ali materialne škode in obnovitev prvotne funkcije blaga ali za zagotovitev skladnosti blaga s tehničnimi zahtevami glede njegove uporabe, brez katerega ne bi bilo več mogoče uporabljati blaga na običajen način in za predvidene namene. Popravilo blaga vključuje obnovo in vzdrževanje, ne vključuje pa operacije ali postopka, ki:

(i)    uniči osnovne značilnosti blaga ali ustvari novo ali komercialno drugačno blago;

(ii)    nedokončano blago spremeni v dokončano blago ali

(iii)    se uporablja za izboljšanje ali nadgradnjo tehnične zmogljivosti blaga;

(h)    „kategorija postopnega znižanja“ pomeni časovni okvir za odpravo carin, ki traja od nič do sedem let, po katerem je blago prosto carine, razen če je na seznamih iz Priloge 9 določeno drugače.

ČLEN 9.4

Nacionalna obravnava na področju notranjega obdavčenja in ureditve

Vsaka pogodbenica prizna nacionalno obravnavo za blago druge pogodbenice v skladu s členom III Sporazuma GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami. V ta namen je člen III GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami, smiselno vključen v ta sporazum in je njegov sestavni del.

ČLEN 9.5

Znižanje ali odprava carin

1.    Če v tem sporazumu ni določeno drugače, vsaka pogodbenica zniža ali odpravi carine za blago s poreklom iz druge pogodbenice v skladu s seznamom iz Priloge 9.

2.    V odstavku 1 je osnovna stopnja carin osnovna stopnja, določena za posamezno blago na seznamih iz Priloge 9.

3.    Če pogodbenica zniža uporabljeno carinsko stopnjo po načelu države z največjimi ugodnostmi, se za znižane stopnje uporablja seznam iz Priloge 9 navedene pogodbenice. Če država zniža uporabljeno stopnjo po načelu največjih ugodnosti na raven, ki ne presega osnovne stopnje v zvezi s posamezno tarifno postavko, navedena pogodbenica izračuna veljavno preferencialno stopnjo, s katero se izvede tarifno znižanje, glede na znižano uporabljeno stopnjo po načelu največjih ugodnosti, pri čemer ohrani relativno maržo preferenciala za to določeno tarifno postavko, če je uporabljena stopnja po načelu največjih ugodnosti nižja od osnovne stopnje. Relativna marža preferenciala za vsako posebno tarifno postavko v vsakem obdobju postopnega zniževanja carin ustreza razliki med osnovno stopnjo s seznama iz Priloge 9 navedene pogodbenice in uporabljeno carinsko stopnjo za navedeno tarifno postavko v skladu z navedenim seznamom, deljeno z navedeno osnovno stopnjo in izraženo kot odstotni delež.

4.    Pogodbenici se na zahtevo ene od pogodbenic posvetujeta, da bi proučili pospešitev znižanja ali odprave carin s seznamov iz Priloge 9. Skupni svet lahko ob upoštevanju takega posvetovanja sprejme sklep o spremembi Priloge 9 za pospešitev znižanja ali odprave tarif.

ČLEN 9.6

Mirovanje

1.    Če v tem delu tega sporazuma ni določeno drugače, pogodbenica ne zviša carine, ki je določena kot osnovna stopnja v Prilogi 9, ali sprejme nove carine na blago s poreklom iz druge pogodbenice.

2.    Pojasniti je treba, da lahko pogodbenica po enostranskem znižanju carine zviša carino na raven iz Priloge 9 za zadevno obdobje postopnega zniževanja carin.

ČLEN 9.7

Izvozne dajatve, davki in druge takse

1.    Pogodbenica ne uvede ali ohrani nobenih dajatev, davkov ali drugih taks, ki se naložijo za izvoz blaga v drugo pogodbenico ali v zvezi z njim, in nobenih notranjih davkov ali drugih taks na blago, izvoženo v drugo pogodbenico, ki presegajo davek ali takso, ki bi se naložila na podobno blago, kadar je namenjeno domači potrošnji.

2.    Nobena določba tega člena pogodbenici ne preprečuje, da bi za izvoz blaga uvedla pristojbino ali takso, ki je dovoljena v skladu s členom 9.8.

ČLEN 9.8

Pristojbine in formalnosti

1.    Pristojbine in druge takse, ki jih pogodbenica naloži za uvoz blaga druge pogodbenice ali izvoz blaga v drugo pogodbenico ali v zvezi z njima, so omejene na znesek približnih stroškov opravljenih storitev in ne pomenijo posredne zaščite domačega blaga ali obdavčitve uvoza ali izvoza za davčne namene.

2.    Pogodbenica ne zaračunava pristojbin ali drugih taks za uvoz ali izvoz ali v zvezi z njima na podlagi ad valorem.

3.    Vsaka pogodbenica lahko zaračuna takse ali zahteva povrnitev stroškov le, kadar so opravljene posebne storitve, vključno z naslednjim:

(a)    prisotnostjo carinskega osebja, kadar je to zahtevano, zunaj uradnih ur ali drugje kot v prostorih carine;

(b)    analizami ali izvedenskimi poročili o blagu in poštnih pristojbinah za vračilo blaga vložniku, zlasti v zvezi z odločbami glede zavezujočih informacij ali predložitvijo informacij glede uporabe carinske zakonodaje;

(c)    pregledom ali vzorčenjem blaga za namene preverjanja ali uničenjem blaga, kadar so vključeni stroški, ki niso stroški za storitve carinskega osebja, ali

(d)    izjemnimi kontrolnimi ukrepi, kadar so ti potrebni zaradi narave blaga ali morebitnega tveganja.

4.    Vsaka pogodbenica nemudoma objavi vse pristojbine in takse, ki jih nalaga v zvezi z uvozom ali izvozom, in sicer tako, da vladam, trgovcem in drugim zainteresiranim stranem omogoči, da se z njimi seznanijo.

5.    Pogodbenica ne zahteva transakcij v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov, vključno s plačili povezanih pristojbin in taks, v zvezi z uvozom blaga druge pogodbenice.

ČLEN 9.9

Popravljeno blago

1.    Pogodbenica ne uporablja carine za blago, ne glede na njegovo poreklo, ki ponovno vstopi na njeno carinsko območje, potem ko je z njenega carinskega območja začasno izvoženo na carinsko območje druge pogodbenice zaradi popravila.

2.    Odstavek 1 se ne uporablja za blago, uvoženo s carinsko garancijo na območja proste trgovine ali s podobnim statusom, ki se potem izvozi zaradi popravila in ni ponovno uvoženo s carinsko garancijo na območja proste trgovine ali s podobnim statusom.

3.    Pogodbenica ne uporablja carine za blago, ne glede na njegovo poreklo, ki je začasno uvoženo s carinskega območja druge pogodbenice zaradi popravila 7 .

ČLEN 9.10

Predelano blago

1.    Če v tem delu tega sporazuma ni določeno drugače, pogodbenica ne obravnava predelanega blaga druge pogodbenice manj ugodno, kot obravnava podobno novo blago.

2.    Pojasniti je treba, da se člen 9.11 uporablja za uvozne in izvozne prepovedi ali omejitve za predelano blago. Če pogodbenica sprejme ali ohrani uvozne in izvozne prepovedi ali omejitve za rabljeno blago, se ti ukrepi ne uporabljajo za predelano blago.

3.    Vsaka pogodbenica lahko zahteva, da se predelano blago opredeli kot tako za distribucijo ali prodajo na njenem ozemlju in da izpolnjuje vse veljavne tehnične zahteve, ki veljajo za enakovredno novo blago.

ČLEN 9.11

Uvozne in izvozne omejitve

Člen XI GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami, je smiselno vključen v ta del tega sporazuma in je njegov sestavni del. Skladno s tem pogodbenica ne sprejme ali ohrani nobene prepovedi ali omejitve za uvoz katerega koli blaga druge pogodbenice ali za izvoz ali prodajo za izvoz katerega koli blaga, namenjenega na ozemlje druge pogodbenice, razen v skladu s členom XI GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami.

ČLEN 9.12

Označevanje porekla

Če Čile za blago pogodbenice EU uporablja zahteve glede obveznega označevanja države porekla, se lahko Skupni odbor odloči, da blago z oznako „Made in EU“ ali s podobno oznako v lokalnem jeziku po uvozu v Čile izpolnjuje take zahteve. Ta člen ne vpliva na pravico vsake pogodbenice, da določi vrsto izdelkov, za katere so zahteve glede označevanja države porekla obvezne. Poglavje 10 se ne uporablja za ta člen.

ČLEN 9.13

Postopki za izdajanje uvoznih dovoljenj

1.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da se vsi postopki za izdajanje uvoznih dovoljenj, ki se uporabljajo za blagovno menjavo med pogodbenicama, uporabljajo nevtralno ter se izvajajo pošteno, pravično, nediskriminatorno in pregledno.

2.    Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani postopke za izdajanje uvoznih dovoljenj kot pogoj za uvoz na svoje ozemlje z ozemlja druge pogodbenice le, kadar ostali ustrezni postopki za dosego upravnega namena niso na voljo.

3.    Pogodbenica ne sprejme ali ohrani neavtomatičnih postopkov za izdajanje uvoznih dovoljenj kot pogoj za uvoz na svoje ozemlje z ozemlja druge pogodbenice, razen če je to potrebno za izvajanje ukrepa, ki je v skladu s tem delom tega sporazuma. Pogodbenica, ki sprejme tak neavtomatični postopek za izdajanje uvoznih dovoljenj, drugi pogodbenici jasno navede ukrep, ki se izvaja z navedenim postopkom.

4.    Vsaka pogodbenica sprejme in upravlja vse postopke za izdajanje uvoznih dovoljenj v skladu s členi 1, 2 in 3 Sporazuma o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj. V ta namen so členi 1, 2 in 3 navedenega sporazuma smiselno vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.

5.    Pogodbenica, ki sprejme nove postopke za izdajanje uvoznih dovoljenj ali spremeni obstoječe postopke za izdajanje uvoznih dovoljenj, o tem uradno obvesti drugo pogodbenico v 60 dneh po objavi takega novega postopka za izdajanje uvoznih dovoljenj ali takih sprememb obstoječega postopka za izdajanje uvoznih dovoljenj. Uradno obvestilo vključuje informacije iz odstavka 3 tega člena in člena 5(2) Sporazuma o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj. Šteje se, da pogodbenica to določbo izpolnjuje, če o ustreznem novem postopku za izdajanje uvoznih dovoljenj ali o spremembi obstoječega postopka za izdajanje uvoznih dovoljenj, vključno z informacijami iz člena 5(2) Sporazuma o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj, uradno obvesti Odbor za izdajanje uvoznih dovoljenj, ustanovljen v skladu s členom 4 navedenega sporazuma.

6.    Pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice nemudoma zagotovi vse ustrezne informacije, vključno z informacijami iz člena 5(2) Sporazuma o postopkih za izdajanje uvoznih dovoljenj, v zvezi s katerim koli postopkom za izdajanje uvoznih dovoljenj, ki ga namerava sprejeti, ga je sprejela ali ga ohranja, ali o vseh spremembah obstoječega postopka za izdajanje uvoznih dovoljenj.

ČLEN 9.14

Postopki za izdajanje izvoznih dovoljenj

1.    Vsaka pogodbenica objavi vse nove postopke za izdajanje izvoznih dovoljenj ali vse spremembe obstoječih postopkov za izdajanje izvoznih dovoljenj, in sicer tako, da vladam, trgovcem in drugim zainteresiranim stranem omogoči, da se z njimi seznanijo. Če je to izvedljivo, se taka objava opravi 30 dni pred začetkom veljavnosti postopka ali spremembe, vsekakor pa najpozneje na datum začetka veljavnosti takega postopka ali spremembe.

2.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da objava postopkov za izdajanje izvoznih dovoljenj vključuje naslednje informacije:

(a)    besedila postopkov za izdajanje izvoznih dovoljenj ali sprememb teh postopkov;

(b)    blago, za katero velja vsak postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj;

(c)    za vsak postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj: opis postopka za vložitev zahtevka za izvozno dovoljenje in vsa merila, ki jih mora izpolnjevati vložnik, da lahko vloži zahtevek za izvozno dovoljenje, kot so posedovanje dovoljenja za opravljanje dejavnosti, vzpostavitev ali vzdrževanje naložbe ali delovanje prek določene pravne oblike na ozemlju pogodbenice;

(d)    eno ali več kontaktnih točk, na katerih lahko zainteresirane osebe dobijo dodatne informacije o pogojih za pridobitev izvoznega dovoljenja;

(e)    upravni organ ali organe, ki se jim predloži zahtevek ali druga ustrezna dokumentacija;

(f)    opis vseh ukrepov, ki se izvajajo v okviru postopka za izdajanje izvoznih dovoljenj;

(g)    obdobje, v katerem bo veljal posamezni postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj, razen če bo postopek ostal v veljavi, dokler se ne ukine ali spremeni z novo objavo;

(h)    če namerava pogodbenica postopek za izdajanje izvoznih dovoljenj uporabiti za upravljanje izvozne kvote, celotno količino in po potrebi vrednost kvote ter začetne in zaključne datume kvote ter

(i)    vsa izvzetja ali izjeme, ki nadomestijo zahtevo za pridobitev izvoznega dovoljenja, informacije o tem, kako zahtevati ali uveljavljati ta izvzetja ali izjeme, ter merila za njihovo odobritev.

3.    Vsaka pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico o svojih obstoječih postopkih za izdajanje izvoznih dovoljenj v 30 dneh od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma. Pogodbenica, ki sprejme nove postopke za izdajanje izvoznih dovoljenj ali spremeni obstoječe postopke za izdajanje izvoznih dovoljenj, o takem sprejetju ali spremembi uradno obvesti drugo pogodbenico v 60 dneh od datuma objave teh novih postopkov ali sprememb obstoječih postopkov. Uradno obvestilo vključuje sklic na vir ali vire, v katerem so objavljene informacije, zahtevane v skladu z odstavkom 2, in po potrebi naslov ustreznega vladnega spletišča ali ustreznih vladnih spletišč.

4.    Pojasniti je treba, da nobena določba tega člena od pogodbenice ne zahteva, da izda izvozno dovoljenje, ali pogodbenici preprečuje izpolnjevanje njenih obveznosti ali zavez iz resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov ali večstranskih ureditev neširjenja orožja in dogovorov o nadzoru izvoza.

ČLEN 9.15

Carinsko vrednotenje

Vsaka pogodbenica določi carinsko vrednost blaga druge pogodbenice, uvoženega na njeno ozemlje, v skladu s členom VII GATT 1994 in Sporazumom o carinskem vrednotenju. V ta namen so člen VII Sporazuma GATT 1994, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami in dopolnilnimi določbami, ter členi 1 do 17 Sporazuma o carinskem vrednotenju, vključno z njegovimi pojasnjevalnimi opombami, smiselno vključeni v ta sporazum in so njegov sestavni del.

ČLEN 9.16

Uporaba preferencialov

1.    Za namene spremljanja delovanja tega dela tega sporazuma in izračuna stopenj uporabe preferencialov si pogodbenici vsako leto izmenjata statistične podatke o uvozu za obdobje, ki se začne eno leto po začetku veljavnosti tega sporazuma in konča 10 let po zaključku odprave tarif za vse blago v skladu s seznami iz Priloge 9. Če Skupni odbor ne odloči drugače, se navedeno obdobje samodejno podaljša za pet let, nato pa lahko Skupni odbor odloči, da ga bo še podaljšal.

2.    Izmenjava statističnih podatkov o uvozu iz odstavka 1 zajema podatke, ki se nanašajo na zadnje razpoložljivo leto, vključno z vrednostjo in po potrebi obsegom, na ravni tarifnih postavk za uvoz blaga druge pogodbenice, ki je upravičeno do preferencialne obravnave po tem delu tega sporazuma, in uvoz tistega blaga, ki je bilo deležno nepreferencialne obravnave.

ČLEN 9.17

Posebni ukrepi v zvezi z upravljanjem preferencialne obravnave

1.    Pogodbenici sodelujeta pri preprečevanju in odkrivanju kršitev carinske zakonodaje v zvezi s preferencialno obravnavo, odobreno na podlagi tega poglavja, v skladu z obveznostmi na podlagi poglavja 10 ter Protokola k temu sporazumu o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah ter v boju proti tem kršitvam.

2.    Pogodbenica lahko v skladu s postopkom iz odstavka 3 začasno opusti ustrezno preferencialno obravnavo zadevnega blaga, če na podlagi objektivnih, prepričljivih in preverljivih informacij ugotovi, da je druga pogodbenica obsežno sistematično kršila carinsko zakonodajo, da bi pridobila preferencialno obravnavo, odobreno na podlagi tega poglavja, ter ugotavlja, da:

(a)    druga pogodbenica pri odkrivanju in preprečevanju kršitev pravil o poreklu sistematično ne ukrepa ali neustrezno ukrepa pri preverjanju statusa porekla blaga in izpolnjevanju drugih zahtev iz Protokola k temu sporazumu o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah;

(b)    druga pogodbenica sistematično zavrača naknadno preverjanje dokazil o poreklu na zahtevo druge pogodbenice ali pravočasno sporočanje rezultatov ali tako preverjanje ali sporočanje nepotrebno odlaša, ali

(c)    druga pogodbenica sistematično zavrača sodelovanje ali ne sodeluje ali ne zagotavlja pomoči v skladu z obveznostmi na podlagi Protokola k temu sporazumu o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah v zvezi s preferencialno obravnavo.

3.    Pogodbenica, ki je ugotovila kršitev iz odstavka 2, o tem nemudoma uradno obvesti Skupni odbor in v okviru tega odbora začne posvetovanja z drugo pogodbenico, da bi dosegla rešitev, sprejemljivo za obe pogodbenici.

Če se pogodbenici v treh mesecih od datuma uradnega obvestila ne sporazumeta o obojestransko sprejemljivi rešitvi, lahko pogodbenica, ki je ugotovila kršitev, odloči, da začasno opusti ustrezno preferencialno obravnavo zadevnega blaga. O začasni opustitvi se nemudoma obvesti Skupni odbor.

Začasne opustitve se uporabljajo samo za obdobje, potrebno za zaščito finančnih interesov zadevne pogodbenice, in najdlje šest mesecev. Če pogoji, ki so bili razlog za prvotno opustitev, po izteku šestmesečnega obdobja še vedno obstajajo, se lahko zadevna pogodbenica odloči za podaljšanje opustitve. O vsaki začasni opustitvi potekajo redna posvetovanja v okviru Skupnega odbora.

4.    Vsaka pogodbenica v skladu z notranjimi postopki objavi obvestila uvoznikom o vseh uradnih obvestilih in odločitvah v zvezi z začasnimi opustitvami iz odstavka 3.

ČLEN 9.18

Pododbor za trgovino z blagom

Pododbor za trgovino z blagom, ustanovljen v skladu s členom 8.8(1):

(a)    spremlja izvajanje in upravljanje tega poglavja in Priloge 9;

(b)    spodbuja trgovino z blagom med pogodbenicama, vključno s posvetovanji o izboljšanju tarifne obravnave dostopa do trga v skladu s členom 9.5(4) in po potrebi drugih vprašanjih;

(c)    zagotavlja forum za razpravo in reševanje vseh vprašanj, povezanih s tem poglavjem;

(d)    nemudoma obravnava ovire za trgovino z blagom med pogodbenicama, zlasti tiste, ki so povezane z uporabo netarifnih ukrepov, in po potrebi take zadeve predloži v obravnavo Skupnemu odboru;

(e)    priporoči pogodbenicama kakršno koli spremembo ali dopolnitev tega poglavja;

(f)    usklajuje izmenjavo podatkov za uporabo preferencialov ali vseh drugih informacij o trgovini z blagom med pogodbenicama, o kateri se lahko odloči;

(g)    pregleda vse prihodnje spremembe harmoniziranega sistema, da zagotovi, da se obveznosti vsake pogodbenice iz tega dela tega sporazuma ne spremenijo, in se posvetuje, da se razrešijo vsa povezana navzkrižja;

(h)    opravlja naloge iz člena 15.17.

POGLAVJE 10

PRAVILA O POREKLU IN POSTOPKI GLEDE POREKLA

ODDELEK A

PRAVILA O POREKLU

ČLEN 10.1

Opredelitev pojmov

V tem poglavju in prilogah 10-A do 10-E:

(a)    „uvrstitev“ pomeni uvrstitev izdelka ali materiala v določeno poglavje, tarifno številko ali tarifno podštevilko harmoniziranega sistema;

(b)    „pošiljka“ pomeni izdelke, ki jih izvoznik hkrati pošlje prejemniku, ali izdelke, ki so zajeti v enotni prevozni listini, s katero izvoznik pošilja te izdelke prejemniku, ali, če take listine ni, izdelke, ki so zajeti na enem računu;

(c)    „carinski organ“ pomeni:

(i)    za Čile: nacionalno carinsko službo in

(ii)    za pogodbenico EU: službe Evropske komisije, pristojne za carinske zadeve, ter carinske uprave in vse druge organe držav članic Evropske unije, pristojne za uporabo in izvrševanje carinske zakonodaje;

(d)    „izvoznik“ pomeni osebo, ki se nahaja v pogodbenici in ki v skladu z zakoni in drugimi predpisi te pogodbenice izvaža ali izdeluje izdelek s poreklom in sestavi navedbo o poreklu;

(e)    „enaki izdelki“ pomeni izdelke, ki v vseh vidikih ustrezajo izdelkom iz opisa izdelka; opis izdelka v trgovinskem dokumentu, ki se uporabi za sestavo navedbe o poreklu za več pošiljk, mora biti dovolj natančen, da se jasno opredelijo navedeni izdelek, pa tudi enaki izdelki, naknadno uvoženi na podlagi te navedbe;

(f)    „uvoznik“ pomeni osebo, ki uvaža izdelek s poreklom in uveljavlja preferencialno tarifno obravnavo zanj;

(g)    „material“ pomeni kakršno koli snov, ki se uporablja pri izdelavi izdelka, vključno z vsemi sestavinami, surovinami, sestavnimi deli ali deli;

(h)    „izdelek“ pomeni rezultat proizvodnje, tudi če je namenjen za poznejšo uporabo kot material pri proizvodnji drugega izdelka, in

(i)    „proizvodnja“ pomeni vsako vrsto obdelave ali predelave, vključno s sestavljanjem.

ČLEN 10.2

Splošne zahteve

1.    Za namene preferencialne tarifne obravnave, ki jo pogodbenica uporabi za blago s poreklom iz druge pogodbenice v skladu s tem delom tega sporazuma, se, če izdelek izpolnjuje vse druge veljavne zahteve iz tega poglavja, za izdelke s poreklom iz druge pogodbenice štejejo naslednji izdelki:

(a)    izdelki, v celoti pridobljeni v zadevni pogodbenici, kot je določeno v členu 10.4;

(b)    izdelki, izdelani izključno iz materialov s poreklom iz te pogodbenice, in

(c)    izdelki, izdelani v tej pogodbenici, pri katerih so uporabljeni materiali brez porekla, če izpolnjujejo zahteve iz Priloge 10-B.

2.    Če je izdelek pridobil status blaga s poreklom v skladu z odstavkom 1, se materiali brez porekla, uporabljeni pri njegovi proizvodnji, ne štejejo za materiale brez porekla, kadar je ta izdelek vključen kot material v drug izdelek.

3.    Pridobitev statusa porekla poteka brez prekinitve na ozemlju pogodbenice.

ČLEN 10.3

Kumulacija porekla

1.    Izdelek s poreklom iz pogodbenice se šteje za izdelek s poreklom iz druge pogodbenice, če se uporablja kot material pri proizvodnji drugega izdelka v tej drugi pogodbenici, če obdelava in predelava, ki sta bili izvedeni, presegata enega ali več postopkov iz člena 10.6.

2.    Materiali, uvrščeni v Poglavje 3 harmoniziranega sistema s poreklom v državah iz odstavka 4, pododstavek (b), in uporabljeni v proizvodnji izdelkov iz konzerviranih tun, uvrščenih v tarifno podštevilko 1604 14 harmoniziranega sistema, se lahko štejejo kot izdelki s poreklom v pogodbenici, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 3, pododstavki (a) do (e), in navedena pogodbenica pošlje uradno obvestilo v proučitev pododboru iz člena 10.31.

3.    Skupni odbor se lahko na priporočilo pododbora odloči, da se lahko določeni materiali s poreklom iz tretjih držav 8 iz odstavka 4 tega člena štejejo za izdelek s poreklom iz pogodbenice, kadar se uporabijo v proizvodnji izdelka v tej pogodbenici, če:

(a)    ima vsaka pogodbenica sklenjen veljaven trgovinski sporazum, ki določa območje proste trgovine z zadevno tretjo državo v smislu člena XXIV GATT iz leta 1994;

(b)    je poreklo materialov iz tega odstavka določeno v skladu s pravili o poreklu, ki se uporabljajo na podlagi:

(i)    trgovinskega sporazuma s pogodbenico EU, s katerim se v tej tretji državi vzpostavlja območje proste trgovine, če se zadevni material uporablja pri proizvodnji izdelka v Čilu, ter

(ii)    trgovinskega sporazuma s Čilom, s katerim se v tej tretji državi vzpostavlja območje proste trgovine, če se zadevni material uporablja pri proizvodnji izdelka v pogodbenici EU;

(c)    med pogodbenico in to tretjo državo velja ureditev o ustreznem upravnem sodelovanju, ki zagotavlja polno izvajanje tega poglavja, vključno z določbami o uporabi ustrezne dokumentacije o poreklu materialov, ter če pogodbenica drugo pogodbenico uradno obvesti o navedeni ureditvi;

(d)    proizvodnja ali predelava materialov, opravljena v tej pogodbenici, presega enega ali več postopkov iz člena 10.6 ter

(e)    se pogodbenici strinjata o vseh drugih veljavnih pogojih.

4.    Tretje države iz odstavka 3 so:

(a)    srednjeameriške države Kostarika, Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragva in Panama ter

(b)    andske države Kolumbija, Ekvador in Peru.

ČLEN 10.4

V celoti pridobljeni izdelki

1.    Za blago, v celoti pridobljeno v določeni državi, se štejejo naslednji proizvodi:

(a)    tam gojene ali pobrane rastline in zelenjavni proizvodi;

(b)    tam skotene ali izvaljene in vzrejene žive živali;

(c)    proizvodi, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;

(d)    proizvodi, pridobljeni z lovom, lovom s pastmi, ribolovom, nabiranjem ali ujetjem v pogodbenici, vendar ne zunaj meja teritorialnega morja te pogodbenice;

(e)    proizvodi, pridobljeni iz zaklanih, tam skotenih ali izvaljenih in vzrejenih živali;

(f)    tam pridobljeni proizvodi iz akvakulture, če so vodni organizmi, vključno z ribami, mehkužci, raki, drugimi vodnimi nevretenčarji in vodnimi rastlinami, rojeni ali vzrejeni iz semenske zaloge, kot so jajca, ikre, zarod, mladice ali ličinke, s posegom v postopke reje ali rasti za povečanje proizvodnje, kot so redno skladiščenje, hranjenje ali zaščita pred plenilci;

(g)    minerali ali druge snovi, ki se nahajajo v naravi, ki niso zajeti v pododstavke (a) do (f), tam pridobljeni ali pobrani;

(h)    proizvodi morskega ribolova in drugi proizvodi, pridobljeni iz morja s plovilom te pogodbenice zunaj katerega koli teritorialnega morja;

(i)    proizvodi, proizvedeni na krovu predelovalne ladje pogodbenice izključno iz proizvodov iz pododstavka (h);

(j)    proizvodi, ki jih pogodbenica ali oseba pogodbenice pridobi z morskega dna ali njegovega podtalja zunaj teritorialnega morja, če ima navedena pogodbenica ali oseba pravico do obdelovanja takega morskega dna ali podtalja;

(k)    odpadki ali ostanki, nastali pri tamkajšnji proizvodnji ali iz tam zbranih rabljenih proizvodov, če so ti proizvodi primerni samo za predelavo surovin, in

(l)    proizvodi, ki so tam proizvedeni izključno iz proizvodov iz pododstavkov (a) do (k).

2.    Pojma „plovilo pogodbenice“ in „predelovalna ladja pogodbenice“ v odstavku 1, pododstavka (h) in (i), pomenita plovilo ali predelovalno ladjo, ki:

(a)    je registrirana v državi članici ali Čilu;

(b)    pluje pod zastavo države članice ali Čila ter

(c)    izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

(i)    je v več kot 50-odstotni lasti fizičnih oseb iz države članice ali Čila ali

(ii)    je v lasti pravne osebe, ki:

(A)    ima sedež in glavni kraj poslovanja v državi članici ali Čilu in

(B)    je v več kot 50-odstotni lasti oseb iz ene od teh pogodbenic.

ČLEN 10.5

Dovoljena odstopanja

1.    Če proizvod zaradi uporabe materiala brez porekla v proizvodnji ne izpolnjuje zahtev iz Priloge 10-B, se ta proizvod šteje za proizvod s poreklom iz pogodbenice, če:

(a)    za vse proizvode 9 , razen za tiste, uvrščene v poglavja 50 do 63 harmoniziranega sistema: skupna vrednost materiala brez porekla ne presega 10 % cene franko tovarna proizvoda;

(b)    za proizvode iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema: se uporabljajo dovoljena odstopanja, kot je določeno v opombah 6 do 8 Priloge 10-A.

2.    Odstavek 1 se ne uporablja, če vrednost ali teža materialov brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi proizvoda, presega kateri koli delež najvišje vrednosti ali teže materialov brez porekla, kot je določen v zahtevah iz Priloge 10-B.

3.    Odstavek 1 se ne uporablja za proizvode, v celoti pridobljene v pogodbenici v smislu člena 10.4. Če se morajo v skladu s Prilogo 10-B materiali, uporabljeni pri izdelavi proizvoda, v celoti pridobiti, se uporabljata odstavka 1 in 2.

ČLEN 10.6

Nezadostna obdelava ali predelava

1.    Ne glede na člen 10.2(1), pododstavek (c), se proizvod ne šteje za proizvod s poreklom iz pogodbenice, če uporaba materiala brez porekla v navedeni pogodbenici obsega samo enega ali več naslednjih postopkov:

(a)    postopki za ohranjanje, kot so sušenje, zamrzovanje, vlaganje v slanico ali drugi podobni postopki, če je njihov edini namen ohraniti proizvod v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem;

(b)    razstavljanje in sestavljanje tovorkov;

(c)    pranje, čiščenje, odstranjevanje prahu, oksida, olja, barve ali drugih oblog;

(d)    likanje ali likanje s paro tekstila in tekstilnih izdelkov;

(e)    preprosti postopki barvanja in loščenja;

(f)    luščenje in delno ali popolno mletje riža; poliranje in glaziranje žit in riža;

(g)    postopki barvanja ali aromatiziranja sladkorja ali oblikovanja sladkornih kock, delno ali popolno mletje kristalnega sladkorja v trdni obliki;

(h)    lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreščkov in zelenjave;

(i)    ostrenje, preprosto brušenje ali preprosto rezanje;

(j)    presejanje, prebiranje, sortiranje, razvrščanje v skupine ali velikostne razrede ali usklajevanje;

(k)    preprosto pakiranje v steklenice, pločevinke, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na lepenko ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;

(l)    pritrjevanje ali tiskanje znakov, označb, logotipov in drugih podobnih znakov za razlikovanje na proizvode ali njihovo embalažo;

(m)    preprosto mešanje proizvodov, ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne, vključno z mešanjem sladkorja s katerim koli drugim materialom;

(n)    preprosto sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele;

(o)    preprosto dodajanje vode ali redčenje, dehidracijo ali denaturacijo proizvodov ali

(p)    zakol živali.

2.    V odstavku 1 se postopek šteje za preprostega, če za njihovo izvajanje niso potrebni niti posebne spretnosti niti stroji, naprave ali orodja, posebej izdelani ali nameščeni za te postopke.

ČLEN 10.7

Enota kvalifikacije

1.    Za uporabo tega poglavja je enota kvalifikacije izdelek, ki se pri uvrstitvi proizvoda v okviru harmoniziranega sistema šteje za osnovno enoto.

2.    Pri pošiljki, ki jo sestavlja več enakih izdelkov, uvrščenih pod isto tarifno številko harmoniziranega sistema, se pri uporabi tega poglavja vsak izdelek obravnava posebej.

ČLEN 10.8

Dodatki, nadomestni deli in orodje

1.    Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

2.    Dodatki, nadomestni deli in orodje iz odstavka 1 se ne upoštevajo pri določanju porekla izdelka, razen pri izračunu največje vrednosti materialov brez porekla, če za izdelek velja največja vrednost materialov brez porekla, kot je določena v Prilogi 10-B.

ČLEN 10.9

Garniture

Garniture, kot so opredeljene v splošnem pravilu 3 za razlago harmoniziranega sistema, se štejejo za garniture s poreklom iz pogodbenice, če so vsi njihovi sestavni deli izdelki s poreklom. Če je garnitura sestavljena iz izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, se celotna garnitura šteje za izdelek s poreklom iz pogodbenice, če vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 % cene franko tovarna garniture.

ČLEN 10.10

Nevtralne sestavine

Da bi se določilo, ali gre za izdelek s poreklom iz pogodbenice, ni treba ugotavljati porekla naslednjih sestavin, ki bi lahko bile uporabljene pri proizvodnji izdelka:

(a)    goriva, energije, katalizatorjev in topil;

(b)    opreme, naprav in potrebščin za preskušanje ali pregled izdelkov;

(c)    strojev, orodij, barvil in kalupov;

(d)    nadomestnih delov in materialov, ki se uporabljajo za vzdrževanje opreme in stavb;

(e)    maziv, maščob, polnil in drugih materialov, ki se uporabljajo pri proizvodnji ali za upravljanje opreme in stavb;

(f)    rokavic, očal, obuval, oblačil, varnostne opreme in zalog;

(g)    drugih materialov, ki niso vključeni v izdelek, vendar katerih uporabo je mogoče prikazati kot del proizvodnje izdelka.

ČLEN 10.11

Pakirni materiali, embalažni materiali in posode

1.    Če so embalažni materiali in posode, v katerih je izdelek pakiran za prodajo na drobno, v skladu s splošnim pravilom 5 za razlago harmoniziranega sistema uvrščeni z izdelkom, se ne upoštevajo pri določanju porekla izdelka, razen pri izračunu največje vrednosti materialov brez porekla, če za izdelek velja največja vrednost materialov brez porekla v skladu s Prilogo 10-B.

2.    Pakirni materiali in posode, s katerimi se izdelek zaščiti med prevozom, se ne upoštevajo pri določanju, ali gre za izdelek s poreklom iz pogodbenice.

ČLEN 10.12

Ločeno knjigovodsko izkazovanje za zamenljive materiale

1.    Zamenljivi materiali s poreklom in taki brez porekla so med skladiščenjem fizično ločeni, da se ohrani njihov status materiala s poreklom oziroma brez porekla. Navedeni materiali se lahko uporabijo pri proizvodnji izdelka, ne da bi bili fizično ločeni med skladiščenjem, če se uporabi metoda ločenega knjigovodskega izkazovanja.

2.    Metoda ločenega knjigovodskega izkazovanja iz odstavka 1 se uporabi v skladu z metodo upravljanja zalog v okviru računovodskih načel, ki so v pogodbenici splošno sprejeta. Z metodo ločenega knjigovodskega izkazovanja se zagotovi, da število izdelkov, ki bi se lahko šteli za izdelke s poreklom iz pogodbenice, v nobenem trenutku ne presega števila, ki bi se pridobilo, če bi bile zaloge med skladiščenjem fizično ločene.

3.    V odstavku 1 „zamenljivi materiali“ pomeni materiale, ki so enake vrste in tržne kakovosti z enakimi tehničnimi in fizičnimi lastnostmi ter ki jih ni mogoče ločiti med seboj, ko so enkrat vgrajeni v končni izdelek.

ČLEN 10.13

Vrnjeni izdelki

Če se izdelek s poreklom iz pogodbenice, izvožen iz te pogodbenice v tretjo državo, vrne v to pogodbenico, se šteje za izdelek brez porekla, razen če se lahko carinskim organom te pogodbenice zadovoljivo dokaže, da:

(a)    je vrnjeni izdelek isti kot izvoženi in

(b)    da na njem niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so bili potrebni, da se je ohranil v dobrem stanju, medtem ko se je nahajal v tretji državi ali izvažal.

ČLEN 10.14

Nespreminjanje izdelkov

1.    Izdelek s poreklom, deklariran za domačo uporabo v pogodbenici uvoznici, po izvozu in pred deklaracijo za domačo uporabo ne sme biti spremenjen ali preoblikovan na kakršen koli način, niti na njem ne smejo biti opravljeni nobeni postopki, razen postopkov za ohranitev izdelka v dobrem stanju ali dodajanja ali pritrjevanja oznak, nalepk, pečatov ali katere koli druge dokumentacije za zagotovitev skladnosti s specifičnimi notranjimi zahtevami pogodbenice uvoznice.

2.    Skladiščenje ali razstavljanje izdelka lahko poteka v tretji državi pod pogojem, da izdelek v tej tretji državi ostane pod carinskim nadzorom.

3.    Brez poseganja v oddelek B lahko delitev pošiljk poteka na ozemlju tretje države, če jo izvede izvoznik ali je ta odgovoren zanjo ter pod pogojem, da te pošiljke v tretji državi ostanejo pod carinskim nadzorom.

4.    V primeru dvoma, ali so pogoji iz odstavkov 1 do 3 izpolnjeni, lahko carinski organi od pogodbenice uvoznice zahtevajo, da uvoznik dokaže skladnost. Taki dokazi se lahko predložijo v kakršni koli obliki, vključno s pogodbenimi prevoznimi listinami, kot so nakladnice, dejanska ali konkretna dokazila, ki temeljijo na označevanju ali številčenju tovorkov, ali kakršna koli dokazila v zvezi s samim izdelkom.

ČLEN 10.15

Razstave

1.    Za izdelke s poreklom, ki se pošljejo na razstavo v tretjo državo in se po razstavi prodajo za uvoz v pogodbenico, pri uvozu veljajo ugodnosti v skladu s tem delom tega sporazuma, če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

(a)    je izvoznik te izdelke poslal iz pogodbenice v tretjo državo, v kateri je bila razstava, in jih tam razstavil;

(b)    je ta izvoznik izdelke prodal ali jih drugače dal na razpolago osebi v pogodbenici;

(c)    so bili izdelki poslani med razstavo ali takoj zatem v enakem stanju, v kakršnem so bili poslani na razstavo, ter

(d)    so bili izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, uporabljeni izključno za predstavitev na razstavi.

2.    Navedba o poreklu je sestavljena v skladu z oddelkom B in predložena carinskim organom v skladu s carinskimi postopki pogodbenice uvoznice. Vključuje ime in naslov razstave.

3.    Odstavek 1 se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih z namenom prodaje tujih izdelkov in med katerimi izdelki ostanejo pod carinskim nadzorom.

4.    Carinski organi pogodbenice uvoznice lahko zahtevajo dokazila, da so bili izdelki v državi razstave pod carinskim nadzorom, in dodatna dokumentarna dokazila o pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.

ODDELEK B

POSTOPKI GLEDE POREKLA

ČLEN 10.16

Zahtevki za preferencialno tarifno obravnavo

1.    Pogodbenica uvoznica odobri preferencialno tarifno obravnavo za izdelek s poreklom iz druge pogodbenice v smislu tega poglavja na podlagi zahtevka uvoznika za preferencialno tarifno obravnavo. Uvoznik je odgovoren za pravilnost zahtevka za preferencialno tarifno obravnavo in izpolnjevanje zahtev iz tega poglavja.

2.    Zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo temelji na enem od naslednjega:

(a)    navedbi o poreklu, ki jo sestavi izvoznik v skladu s členom 10.17;

(b)    vednosti uvoznika v skladu s pogoji iz člena 10.19.

3.    Zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo in podlaga zanj iz odstavka 2 se vključita v carinsko deklaracijo v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice uvoznice.

4.    Uvoznik, ki vloži zahtevek za preferencialno obravnavo na podlagi navedbe o poreklu v skladu z odstavkom 2, pododstavek (a), hrani navedbo in jo na zahtevo predloži carinskemu organu pogodbenice uvoznice.

ČLEN 10.17

Navedba o poreklu

1.    Izvoznik izdelka sestavi navedbo o poreklu na podlagi informacij, ki dokazujejo, da gre za izdelek s poreklom, če je ustrezno, vključno z informacijami o statusu porekla materialov, ki se uporabljajo pri proizvodnji izdelka.

2.    Izvoznik je odgovoren za pravilnost sestavljene navedbe o poreklu in informacij, predloženih v skladu z odstavkom 1. Če izvoznik upravičeno domneva, da navedba o poreklu vsebuje nepravilne informacije ali na njih temelji, nemudoma uradno obvesti uvoznika o vseh spremembah, ki vplivajo na status porekla izdelka. Uvoznik v takem primeru popravi uvozno deklaracijo in plača dolgovano veljavno carino.

3.    Izvoznik sestavi navedbo o poreklu na podlagi ene od jezikovnih različic iz Priloge 3-C na računu ali katerem koli drugem trgovinskem dokumentu, ki izdelek s poreklom opisuje dovolj natančno, da ga je mogoče prepoznati v nomenklaturi harmoniziranega sistema. Pogodbenica uvoznica od uvoznika ne zahteva, da predloži prevod navedbe o poreklu.

4.    Navedba o poreklu je veljavna eno leto od datuma, ko je bila sestavljena.

5.    Navedba o poreklu se lahko sestavi za:

(a)    eno samo pošiljko enega ali več izdelkov v pogodbenico ali

(b)    več pošiljk enakih izdelkov v pogodbenico v katerem koli obdobju, določenem v navedbi o poreklu, ki ne presega 12 mesecev.

6.    Pogodbenica uvoznica na zahtevo uvoznika in ob upoštevanju vseh zahtev, ki jih lahko določi pogodbenica uvoznica, dovoli, da se za nesestavljene ali razstavljene izdelke v smislu splošnega pravila 2(a) harmoniziranega sistema, uvrščene v oddelke XV do XXI harmoniziranega sistema, uporablja ena sama navedba o poreklu, če se uvažajo po delih.

ČLEN 10.18

Manjša neskladja in manjše napake

Carinski organ pogodbenice uvoznice ne zavrne zahtevka za preferencialno tarifno obravnavo zaradi manjših neskladij med navedbo o poreklu in dokumenti, predloženimi carinskemu uradu, ali manjših napak v navedbi o poreklu.

ČLEN 10.19

Vednost uvoznika

1.    Pogodbenica uvoznica lahko v zakonih in drugih predpisih določi pogoje o tem, kateri uvozniki lahko zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo utemeljijo na vednosti uvoznika.

2.    Ne glede na odstavek 1 vednost uvoznika, da gre za izdelek s poreklom, temelji na informacijah, ki dokazujejo, da se izdelek dejansko šteje za izdelek s poreklom in izpolnjuje zahteve iz tega poglavja za pridobitev statusa izdelka s poreklom.

ČLEN 10.20

Zahteve glede vodenja evidenc

1.    Uvoznik, ki zahteva preferencialno tarifno obravnavo za izdelek, uvožen v pogodbenico:

(a)    če zahtevek za preferencialno obravnavo temelji na navedbi o poreklu, hrani to navedbo, ki jo sestavi izvoznik, najmanj tri leta od datuma zahtevka za preferencialno obravnavo izdelka in

(b)    če zahtevek za preferencialno obravnavo temelji na vedenju uvoznika, hrani informacije, ki dokazujejo, da izdelek izpolnjuje zahteve iz tega poglavja za pridobitev statusa izdelka s poreklom, najmanj tri leta od datuma zahtevka za preferencialno obravnavo izdelka.

2.    Izvoznik, ki je sestavil navedbo o poreklu, hrani izvod navedbe o poreklu in izvod vseh drugih evidenc, ki dokazujejo, da izdelek izpolnjuje zahteve za pridobitev statusa porekla iz tega poglavja, najmanj štiri leta po sestavi te navedbe.

3.    Evidence, ki se vodijo v skladu s tem členom, se lahko hranijo v elektronski obliki v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice uvoznice oziroma izvoznice.

ČLEN 10.21

Izjeme od zahtev v zvezi z navedbami o poreklu

1.    Izdelki, ki jih zasebniki pošljejo zasebnikom kot pošiljke majhne vrednosti ali ki so del osebne prtljage potnikov, se priznajo kot izdelki s poreklom, ne da bi bila potrebna navedba o poreklu, če se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in so bili deklarirani, da izpolnjujejo zahteve iz tega poglavja, ter ni dvoma o resničnosti te izjave.

2.    Občasni uvoz, pri katerem gre izključno za izdelke za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne šteje za uvoz v trgovinske namene, če je iz narave in količine blaga očitno, da nima komercialnega namena, in če uvoz ni del niza uvozov, za katere se lahko razumno šteje, da so bili opravljeni ločeno, da bi se izognili zahtevi po navedbi o poreklu.

3.    Skupna vrednost izdelkov iz odstavka 1 ne presega 500 EUR ali enakovrednega zneska v valuti pogodbenice v primeru pošiljk ali 1 200 EUR ali enakovrednega zneska v valuti pogodbenice v primeru izdelkov, ki so del potnikove osebne prtljage.

ČLEN 10.22

Preverjanja

1.    Carinski organ pogodbenice uvoznice lahko na podlagi metod za oceno tveganja, ki lahko vključujejo naključne vzorce, preveri, ali gre za izdelek s poreklom oziroma ali so izpolnjene druge zahteve iz tega poglavja. Carinski organ pogodbenice uvoznice lahko pri takem preverjanju uvozniku, ki je zahteval preferencialno obravnavo v skladu s členom 10.16, pošlje zahtevo za informacije.

2.    Carinski organ pogodbenice uvoznice, ki pošilja zahtevek v skladu z odstavkom 1, zahteva samo naslednje informacije v zvezi s poreklom izdelka:

(a)    navedbo o poreklu, če je zahtevek za preferencialno obravnavo temeljil na navedbi o poreklu, in

(b)    informacije v zvezi z izpolnjevanjem meril porekla, in sicer:

(i)    če je merilo za ugotavljanje porekla „v celoti pridobljen“, zadevno kategorijo (na primer žetev, rudarjenje, ribolov) in kraj proizvodnje;

(ii)    če merilo porekla temelji na spremembi tarifne uvrstitve, seznam vseh materialov brez porekla, vključno z njihovo tarifno uvrstitvijo (v obliki dvo-, štiri- ali šestmestne številke, odvisno od meril porekla);

(iii)    če merilo porekla temelji na metodi vrednosti, vrednost končnega izdelka in vrednost vseh materialov brez porekla, uporabljenih pri proizvodnji;

(iv)    če merilo porekla temelji na teži, težo končnega izdelka in ustreznih materialov brez porekla, uporabljenih v končnem izdelku, in

(v)    če merilo porekla temelji na posebnem postopku proizvodnje, opis tega posebnega postopka.

3.    Uvoznik lahko ob predložitvi zahtevanih informacij doda kakršne koli druge informacije, za katere meni, da so pomembne za namene preverjanja.

4.    Če zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo temelji na navedbi o poreklu v skladu s členom 10.16(2), pododstavek (a), ki jo izda izvoznik, uvoznik predloži navedeno navedbo o poreklu, vendar lahko carinskemu organu pogodbenice uvoznice odgovori, da informacij iz odstavka 2, pododstavek (b), tega člena ni mogoče predložiti.

5.    Če zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo temelji na vednosti uvoznika iz člena 10.16(2), pododstavek (b), lahko carinski organ pogodbenice uvoznice, ki opravlja preverjanje, potem ko zahteva informacije v skladu z odstavkom 1 tega člena, uvozniku pošlje zahtevo za dodatne informacije, če meni, da so te potrebne, da se preveri, kakšen je status porekla izdelka oziroma ali so izpolnjene druge zahteve iz tega poglavja. Carinski organ pogodbenice uvoznice lahko od uvoznika zahteva posebno dokumentacijo in informacije, če je ustrezno.

6.    Če se carinski organ pogodbenice uvoznice med čakanjem na rezultate preverjanja odloči, da začasno opusti preferencialno tarifno obravnavo zadevnih izdelkov, lahko uvozniku ponudi sprostitev izdelkov. Pogodbenica uvoznica lahko kot pogoj za tako sprostitev zahteva jamstvo ali druge ustrezne previdnostne ukrepe. Začasna opustitev preferencialne tarifne obravnave se zaključi čim prej, potem ko se carinski organ pogodbenice uvoznice prepriča o statusu porekla zadevnih izdelkov ali o tem, ali so druge zahteve iz tega poglavja izpolnjene.

ČLEN 10.23

Upravno sodelovanje

1.    Za zagotovitev pravilne uporabe tega poglavja si pogodbenici prek svojih carinskih organov medsebojno pomagata pri preverjanju, ali ima izdelek poreklo in ali so izpolnjene druge zahteve iz tega poglavja.

2.    Če zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo temelji na navedbi o poreklu iz člena 10.16(2), pododstavek (a), lahko carinski organ pogodbenice uvoznice, ki opravlja preverjanje, potem ko od uvoznika zahteva informacije v skladu s členom 10.22(1), carinskemu organu pogodbenice izvoznice v dveh letih po datumu zahtevka za preferencialno obravnavo pošlje zahtevo za informacije, če meni, da so potrebne dodatne informacije, da se preveri, kakšen je status porekla izdelka oziroma ali so izpolnjene druge zahteve iz tega poglavja. Carinski organ pogodbenice uvoznice lahko od carinskega organa pogodbenice izvoznice zahteva posebno dokumentacijo in informacije, če je ustrezno.

3.    Carinski organ pogodbenice uvoznice v zahtevo iz odstavka 2 vključi naslednje informacije:

(a)    navedbo o poreklu ali izvod take navedbe;

(b)    identiteto carinskega organa, ki izda zahtevo;

(c)    ime izvoznika, ki ga je treba preveriti;

(d)    predmet in obseg preverjanja ter

(e)    če je ustrezno, kakršno koli ustrezno dokumentacijo.

4.    Carinski organ pogodbenice izvoznice lahko v skladu z zakoni in drugimi predpisi te pogodbenice opravi preverjanje tako, da od izvoznika zahteva dokumentacijo in ga pozove k predložitvi dokazil ali obišče prostore izvoznika z namenom pregleda evidenc in obratov, ki se uporabljajo pri proizvodnji izdelka.

5.    Po zahtevi iz odstavka 2 carinski organ pogodbenice izvoznice carinskemu organu pogodbenice uvoznice predloži naslednje informacije:

(a)    zahtevano dokumentacijo, če je na voljo;

(b)    mnenje o statusu porekla izdelka;

(c)    opis izdelka, ki se preverja, in tarifno uvrstitev, ki se nanaša na uporabo pravil o poreklu;

(d)    opis in razlago postopka proizvodnje za utemeljitev statusa porekla izdelka;

(e)    informacije o tem, kako je bilo opravljeno preverjanje statusa porekla izdelka v skladu z odstavkom 4, in

(f)    spremne listine, če je ustrezno.

6.    Carinski organ pogodbenice izvoznice carinskemu organu pogodbenice uvoznice ne predloži informacij iz odstavka 5, pododstavek (a) ali (f), brez soglasja izvoznika.

7.    Vse zahtevane informacije, vključno s podpornimi dokumenti, in vse druge povezane informacije, ki se nanašajo na preverjanje, bi se morale med carinskimi organi po možnosti izmenjati elektronsko.

8.    Pogodbenici si prek koordinatorjev, imenovanih v skladu s tem delom tega sporazuma, medsebojno zagotovita kontaktne podatke ustreznih carinskih organov in vse spremembe teh podatkov v 30 dneh po taki spremembi.

ČLEN 10.24

Vzajemna pomoč v boju proti goljufijam

Pogodbenici si v primeru domnevne kršitve tega poglavja zagotavljata medsebojno pomoč v skladu s Protokolom k temu sporazumu o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah.

ČLEN 10.25

Zavrnitev zahtevkov za preferencialno tarifno obravnavo

1.    Carinski organ pogodbenice uvoznice lahko v skladu z zahtevami iz odstavkov 3 do 5 zavrne zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo, če:

(a)    v treh mesecih po zahtevi za informacije v skladu s členom 10.22(1):

(i)    uvoznik ni predložil odgovora;

(ii)    kadar zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo temelji na navedbi o poreklu v skladu s členom 10.16(2), pododstavek (a), navedba o poreklu ni bila predložena ali

(iii)    kadar zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo temelji na vednosti uvoznika v skladu s členom 10.16(2), pododstavek (b), informacije, ki jih je predložil uvoznik, niso ustrezne, da se potrdi status porekla izdelka;

(b)    v treh mesecih po zahtevi za dodatne informacije v skladu s členom 10.22(5):

(i)    uvoznik ni predložil odgovora; ali

(ii)    informacije, ki jih je predložil uvoznik, niso ustrezne za potrditev, da gre za izdelek s poreklom;

(c)    v desetih mesecih po zahtevi za informacije v skladu s členom 10.23(2):

(i)    carinski organ pogodbenice izvoznice ni predložil odgovora ali

(ii)    informacije, ki jih je predložil carinski organ pogodbenice izvoznice, niso ustrezne, da se potrdi status porekla izdelka.

2.    Carinski organ pogodbenice uvoznice lahko zavrne zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo, če uvoznik, ki ga je vložil, ne izpolni zahtev iz tega poglavja, ki se ne nanašajo na status porekla izdelkov.

3.    Če lahko carinski organ pogodbenice uvoznice zadostno utemelji zavrnitev zahtevka za preferencialno tarifno obravnavo iz odstavka 1 tega člena in kadar carinski organ pogodbenice izvoznice predloži mnenje v skladu s členom 10.23(5), pododstavek (b), ki potrjuje status porekla izdelkov, carinski organ pogodbenice uvoznice uradno obvesti carinski organ pogodbenice izvoznice o svoji nameri, da bo zavrnil zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo, v dveh mesecih po prejemu tega mnenja.

4.    Če je bilo uradno obvestilo iz odstavka 3 predloženo, se na zahtevo katere koli pogodbenice v treh mesecih po datumu navedenega uradnega obvestila organizirajo posvetovanja. Rok za posvetovanje se lahko na podlagi medsebojnega dogovora carinskih organov pogodbenic podaljša za vsak primer posebej. Posvetovanje lahko poteka v skladu s postopkom, ki ga določi pododbor.

5.    Ob izteku roka za posvetovanje lahko carinski organ pogodbenice uvoznice zavrne zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo le, če ne more potrditi statusa porekla izdelka, in po tem, ko je uvozniku omogočil pravico do izjave.

ČLEN 10.26

Zaupnost

1.    Vsaka pogodbenica v skladu s svojimi zakoni in drugimi predpisi ohranja zaupnost informacij, ki ji jih predloži druga pogodbenica v skladu s tem poglavjem, ter te informacije varuje pred razkritjem.

2.    Informacije, ki jih pridobijo organi pogodbenice uvoznice, navedeni organi uporabijo le za namene tega poglavja.

3.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da se zaupne informacije, zbrane v skladu s tem poglavjem, uporabijo samo za upravljanje in izvrševanje odločitev in opredelitev glede porekla izdelkov in carinskih zadev, razen če uporabo za druge namene dovoli oseba ali pogodbenica, ki je zaupne informacije zagotovila.

4.    Ne glede na odstavek 3 lahko pogodbenica dovoli, da se informacije, zbrane v skladu s tem poglavjem, uporabijo v kakršnih koli upravnih, sodnih ali parasodnih postopkih, začetih zaradi neizpolnjevanja carinskih zakonov ali drugih predpisov za izvajanje tega poglavja. Pogodbenica o taki uporabi vnaprej uradno obvesti osebo ali pogodbenico, ki je zagotovila zadevne informacije.

ČLEN 10.27

Nadomestila in zahtevki za preferencialno tarifno obravnavo po uvozu

1.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko uvoznik po uvozu vloži zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo in nadomestilo vseh presežnih carin, plačanih za izdelek, če:

(a)    uvoznik ob uvozu ni vložil zahtevka za preferencialno tarifno obravnavo;

(b)    je zahtevek vložen najpozneje dve leti od datuma uvoza in

(c)    je bilo zadevno blago ob uvozu na ozemlje pogodbenice upravičeno do preferencialne tarifne obravnave.

2.    Pogodbenica uvoznica lahko od uvoznika kot pogoj za preferencialno tarifno obravnavo na podlagi zahtevka v skladu z odstavkom 1 zahteva, da:

(a)    vloži zahtevek za preferencialno tarifno obravnavo v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice uvoznice;

(b)    predloži navedbo o poreklu, če je ustrezno, in

(c)    izpolni vse druge veljavne zahteve iz tega poglavja, kot če bi se preferencialna tarifna obravnava zahtevala ob uvozu.

ČLEN 10.28

Upravni ukrepi in sankcije

1.    Pogodbenica v skladu z ustreznimi zakoni in drugimi predpisi, če je primerno, naloži upravne ukrepe in sankcije osebi, ki pripravi dokument ali je odgovorna za pripravo dokumenta, ki vsebuje nepravilne informacije z namenom, da bi bil njen izdelek preferencialno tarifno obravnavan, ali ki ne izpolnjuje zahtev iz:

(a)    člena 10.20;

(b)    člena 10.23(4) s tem, ko ne predloži dokaza ali zavrne obisk, ali

(c)    člena 10.17(2) s tem, ko ne popravi zahtevka za preferencialno tarifno obravnavo, ki ga vsebuje carinska deklaracija, in, če je ustrezno, ne plača carine, če je prvotni zahtevek za preferencialno obravnavo temeljil na nepravilnih informacijah.

2.    Pogodbenica upošteva člen 6, odstavek 3.6, Sporazuma o STO o olajševanju trgovine, kadar uvoznik prostovoljno razkrije popravek v zahtevku za preferencialno obravnavo, preden prejme zahtevo za preverjanje, v skladu z zakoni in drugimi predpisi navedene pogodbenice.

ODDELEK C

KONČNE DOLOČBE

ČLEN 10.29

Ceuta in Melilla

1.    V tem poglavju v primeru pogodbenice EU pojem „pogodbenica“ ne vključuje Ceute in Melille.

2.    Za izdelke s poreklom iz Čila se ob uvozu v Ceuto in Melillo v skladu s tem delom tega sporazuma v vseh pogledih uporablja enaka carinska obravnava, kot se uporablja za izdelke s poreklom s carinskega območja Evropske unije na podlagi Protokola 2 k Aktu o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike k Evropski uniji. Čile za uvoz izdelkov, ki ga zajema ta del tega sporazuma in imajo poreklo iz Ceute in Melille, odobri enako carinsko obravnavo, kot se odobri za izdelke, ki se uvozijo in imajo poreklo iz pogodbenice EU.

3.    Pravila o poreklu in postopki glede porekla iz tega poglavja se smiselno uporabljajo za izdelke, izvožene iz Čila v Ceuto in Mellilo, in za izdelke, izvožene iz Ceute in Melille v Čile.

4.    Ceuta in Melilla se štejeta za enotno ozemlje.

5.    Člen 10.3 se uporablja za uvoz in izvoz izdelkov med pogodbenico EU, Čilom ter Ceuto in Melillo.

6.    Izvoznik vpiše „Čile“ ali „Ceuta in Melilla“ v polje 3 besedila navedbe o poreklu iz Priloge 10-C, odvisno od porekla blaga.

7.    Carinski organi Kraljevine Španije so odgovorni za uporabo tega člena v Ceuti in Melilli.

ČLEN 10.30

Spremembe

Skupni svet lahko v skladu s členom 8.1(6), pododstavek (a), sprejema sklepe o spremembi tega poglavja in prilog 10-A do 10-E.

ČLEN 10.31

Pododbor za carino, olajševanje trgovine in pravila o poreklu

1.    Pododbor za carino, olajševanje trgovine in pravila o poreklu (v nadaljnjem besedilu: pododbor), ustanovljen v skladu s členom 8.8(1), sestavljajo predstavniki pogodbenic, odgovorni za carino.

2.    Pododbor je odgovoren za učinkovito izvajanje in uporabo tega poglavja.

3.    V tem poglavju ima pododbor naslednje naloge:

(a)    pregleduje in po potrebi Skupnemu odboru daje ustrezna priporočila glede:

(i)    izvajanja in uporabe tega poglavja ter

(ii)    morebitnih sprememb tega poglavja in prilog 10-A do 10-E, ki jih predlaga pogodbenica;

(b)    oblikuje predloge za Skupni odbor v zvezi s sprejetjem pojasnjevalnih opomb, da se olajša izvajanje tega poglavja, ter

(c)    proučuje vse druge zadeve v zvezi s tem poglavjem po dogovoru pogodbenic.

ČLEN 10.32

Izdelki v tranzitu ali med skladiščenjem

Pogodbenici lahko ta del tega sporazuma uporabljata za izdelke, ki so v skladu s tem poglavjem in so na datum začetka veljavnosti tega sporazuma v tranzitu ali začasno skladiščeni v carinskem skladišču ali prostih conah v pogodbenici EU ali Čilu, če je carinskemu organu pogodbenice uvoznice predložena navedba o poreklu.

ČLEN 10.33

Pojasnjevalne opombe

Pojasnjevalne opombe v zvezi z razlago, uporabo in upravljanjem tega poglavja so navedene v Prilogi 10-E.

POGLAVJE 11

OLAJŠEVANJE CARINSKIH POSTOPKOV IN TRGOVINE

ČLEN 11.1

Cilji

1.    Pogodbenici priznavata pomen olajševanja carinskih postopkov in trgovine v razvijajočem se svetovnem trgovinskem okolju.

2.    Pogodbenici priznavata, da bi morali pri svojih uvoznih, izvoznih in tranzitnih zahtevah in postopkih upoštevati carinske in mednarodne trgovinske instrumente in standarde.

3.    Pogodbenici priznavata, da so njuni carinski zakoni in drugi predpisi nediskriminatorni ter da carinski postopki temeljijo na uporabi sodobnih metod in učinkovitih kontrol za boj proti goljufijam, zaščito zdravja in varnosti potrošnikov ter spodbujanje zakonite trgovine. Vsaka pogodbenica bi morala redno pregledovati svoje carinske zakone, druge predpise in postopke. Pogodbenici priznavata tudi, da njuni carinski postopki trgovine upravno ne obremenjujejo ali omejujejo bolj, kot je potrebno za doseganje legitimnih ciljev, ter da se uporabljajo na predvidljiv, dosleden in pregleden način.

4.    Pogodbenici se strinjata, da bosta okrepili sodelovanje za zagotovitev, da ustrezni carinski zakoni, drugi predpisi in postopki ter upravna zmogljivost ustreznih uprav izpolnjujejo cilje spodbujanja olajševanja trgovine in hkrati zagotavljajo učinkovit carinski nadzor.

ČLEN 11.2

Opredelitev pojmov

V tem poglavju pojem „carinski organi“ pomeni:

(a)    za Čile: Servicio Nacional de Aduanas (nacionalna carinska služba) ali njenega naslednika ter

(b)    za pogodbenico EU: službe Evropske komisije, pristojne za carinske zadeve, ter carinske uprave in vse druge organe držav članic, pristojne za uporabo in izvajanje carinskih zakonov in drugih predpisov.

ČLEN 11.3

Carinsko sodelovanje

1.    Pogodbenici sodelujeta pri carinskih zadevah med svojimi carinskimi organi, da bi se dosegli cilji iz člena 11.1.

2.    Pogodbenici razvijata sodelovanje, ki vključuje:

(a)    izmenjavo informacij o carinskih zakonih in drugih predpisih, njihovem izvajanju ter carinskih postopkih, zlasti na naslednjih področjih:

(i)    poenostavitev in posodobitev carinskih postopkov;

(ii)    uveljavljanje pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov;

(iii)    olajšanje tranzita in pretovarjanja;

(iv)    odnosi s poslovno skupnostjo ter

(v)    varnost dobavne verige in obvladovanje tveganja;

(b)    sodelovanje pri carinskih vidikih zagotavljanja in olajševanja mednarodne trgovinske dobavne verige v skladu z okvirom standardov za zaščito in olajševanje svetovne trgovine (v nadaljnjem besedilu: okvir standardov SAFE) Svetovne carinske organizacije, sprejetim junija 2005;

(c)    upoštevanje razvoja skupnih pobud v zvezi z uvoznimi, izvoznimi in drugimi carinskimi postopki, vključno z izmenjavo dobrih praks in tehnične pomoči, ter zagotavljanje učinkovitih storitev poslovni skupnosti; tako sodelovanje lahko zajema izmenjave v carinskih laboratorijih, usposabljanje carinskih uradnikov ter usposabljanje o novih tehnologijah za carinsko kontrolo in postopkih;

(d)    krepitev sodelovanja na področju carin v mednarodnih organizacijah, kot sta STO in Svetovna carinska organizacija;

(e)    če je primerno in ustrezno, vzpostavitev vzajemnega priznavanja programov pooblaščenih gospodarskih subjektov, vključno z enakovrednimi ukrepi za olajševanje trgovine;

(f)    izmenjave tehnik obvladovanja tveganja, standardov tveganja in varnostnih kontrol, da se v največji možni meri določijo minimalni standardi za tehnike obvladovanja tveganja ter povezane zahteve in programi;

(g)    prizadevanje za uskladitev njunih zahtev po podatkih za uvozne, izvozne in druge carinske postopke na podlagi izvajanja skupnih standardov in podatkovnih elementov v skladu s podatkovnim modelom Svetovne carinske organizacije;

(h)    izmenjavo njunih izkušenj pri razvoju in uvajanju sistemov enotnega okenca ter, če je ustrezno, razvoju skupnih naborov podatkovnih elementov za navedene sisteme;

(i)    vzdrževanje dialoga med njunimi ustreznimi strokovnjaki za politiko zaradi spodbujanja uporabnosti, učinkovitosti in uporabe vnaprejšnjih davčnih stališč za carinske organe in trgovce ter

(j)    če je ustrezno in potrebno, izmenjavo nekaterih kategorij s carino povezanih informacij s strukturirano in ponavljajočo se komunikacijo med njunimi carinskimi organi, in sicer zaradi boljšega obvladovanja tveganja in večje učinkovitosti carinskih kontrol, ki je usmerjeno v blago s tveganjem v smislu pobiranja prihodkov ali varnosti in zaščite ter olajšuje zakonito trgovin; take izmenjave ne posegajo v izmenjavo informacij, ki lahko poteka med pogodbenicama v skladu s Protokolom k temu sporazumu o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah.

3.    Za vsako izmenjavo informacij med pogodbenicama v skladu s tem poglavjem se smiselno uporabljajo zahteve glede zaupnosti informacij in varstva osebnih podatkov iz člena 12 Protokola k temu sporazumu o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah ter vse zahteve glede zaupnosti in zasebnosti, določene v zakonih in drugih predpisih pogodbenic.

ČLEN 11.4

Medsebojna upravna pomoč

Pogodbenici si vzajemno zagotavljata medsebojno upravno pomoč v carinskih zadevah v skladu s Protokolom k temu sporazumu o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah.

ČLEN 11.5

Carinski zakoni, drugi predpisi in postopki

1.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni carinski zakoni, drugi predpisi in postopki:

(a)    temeljijo na mednarodnih instrumentih in standardih na področju carine in trgovine, vključno z Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjeno v Bruslju 14. junija 1983, okvirom standardov SAFE in podatkovnim modelom Svetovne carinske organizacije ter, če je ustrezno, vsebinskimi elementi revidirane Kjotske konvencije o poenostavitvi in uskladitvi carinskih postopkov, sklenjene v Kjotu 18. maja 1973, ki jo je Svet Svetovne carinske organizacije sprejel junija 1999;

(b)    temeljijo na zaščiti in olajševanju zakonite trgovine z učinkovitim izvajanjem in izpolnjevanjem zakonodajnih zahtev ter

(c)    da so sorazmerni in nediskriminatorni, da se prepreči nepotrebno breme za gospodarske subjekte, zagotovi nadaljnje olajševanje za gospodarske subjekte z visokimi stopnjami skladnosti, vključno z ugodno obravnavo v zvezi s carinskimi kontrolami pred sprostitvijo blaga, ter zagotovi zaščita pred goljufijami in nezakonitimi ali škodljivimi dejavnostmi.

2.    Za izboljšanje delovnih metod ter zagotovitev nediskriminacije, preglednosti, učinkovitosti, neoporečnosti in odgovornosti postopkov vsaka pogodbenica:

(a)    poenostavi in pregleda, če je to mogoče, zahteve in formalnosti, da se blago hitro sprosti in carini;

(b)    sprejme nadaljnje korake za poenostavitev in standardizacijo podatkov in dokumentacije, ki jih potrebujejo carinske in druge agencije, da se skrajša čas in znižajo stroški za gospodarske subjekte, vključno z malimi in srednjimi podjetji, ter

(c)    vzdržuje najvišje standarde neoporečnosti z uporabo ukrepov, ki odražajo načela ustreznih mednarodnih konvencij in instrumentov na tem področju.

ČLEN 11.6

Sprostitev blaga

Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni carinski organi, mejne agencije ali drugi pristojni organi:

(a)    zagotavljajo takojšnjo sprostitev blaga v obdobju, ki ni daljše od obdobja, potrebnega za zagotovitev skladnosti s carinskimi in drugimi trgovinskimi zakoni in drugimi predpisi ter formalnostmi;

(b)    omogočajo napredno elektronsko predložitev in obdelavo dokumentacije ter vseh drugih zahtevanih informacij pred prihodom blaga;

(c)    omogočajo sprostitev blaga pred dokončno določitvijo carin, davkov, pristojbin in taks pod pogojem, da se končno plačilo carin, davkov, pristojbin in taks zagotovi z jamstvom, če je to potrebno v skladu z zakoni in drugimi predpisi vsake pogodbenice, ter

(d)    zagotovijo, da ima pri načrtovanju in opravljanju morebitnih pregledov, ki bi lahko bili potrebni, pokvarljivo blago ustrezno prednost.

ČLEN 11.7

Poenostavljeni carinski postopki

Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani ukrepe, ki subjektom, ki izpolnjujejo merila iz njenih zakonov in drugih predpisov, omogočajo koristi od nadaljnje poenostavitve carinskih postopkov. Ti ukrepi lahko vključujejo carinske deklaracije, ki vsebujejo manjši nabor podatkov ali dokazil, ali periodične carinske deklaracije za določitev in plačilo carin in davkov, ki zajemajo večkratni uvoz v danem obdobju po sprostitvi navedenega uvoženega blaga, ali druge postopke, ki omogočajo hitro sprostitev nekaterih pošiljk.

ČLEN 11.8

Pooblaščeni gospodarski subjekti

1.    Vsaka pogodbenica za gospodarske subjekte, ki izpolnjujejo določena merila, vzpostavi ali ohranja program partnerstva za olajševanje trgovine (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni gospodarski subjekti).

2.    Določena merila za status pooblaščenega gospodarskega subjekta se nanašajo na skladnost ali tveganje neskladnosti z zahtevami, določenimi v zakonih in drugih predpisih ali postopkih vsake pogodbenice. Ta merila so objavljena in lahko vključujejo:

(a)    odsotnost hujših ali ponavljajočih se kršitev carinske zakonodaje in davčnih predpisov, vključno z odsotnostjo hujših kaznivih dejanj v zvezi z gospodarsko dejavnostjo vložnika;

(b)    prikaz vložnika, da ima s sistemom vodenja trgovinskih in, če je ustrezno, transportnih evidenc visoko stopnjo nadzora nad operacijami in pretokom blaga, kar omogoča ustrezen carinski nadzor;

(c)    plačilno sposobnost, ki se šteje za dokazano, če ima vložnik dobro finančno stanje, zaradi katerega lahko izpolnjuje svoje obveznosti, pri čemer se ustrezno upoštevajo značilnosti določene vrste zadevne poslovne dejavnosti;

(d)    dokazane kompetence ali poklicne kvalifikacije, neposredno povezane z opravljanjem dejavnosti, ter

(e)    ustrezne varnostne in varstvene standarde.

3.    Določena merila iz odstavka 2 se ne oblikujejo ali uporabljajo tako, da omogočajo ali ustvarjajo samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo med gospodarskimi subjekti, kadar prevladujejo enaki pogoji, ter omogočajo sodelovanje malih in srednjih podjetij.

4.    Program partnerstva za olajševanje trgovine iz odstavka 1 vključuje naslednje koristi:

(a)    primerno nizke zahteve po dokumentih in podatkih;

(b)    primerno nizke stopnje fizičnih pregledov ali preverjanj po hitrem postopku;

(c)    primerno poenostavljene postopke sprostitve in hiter postopek sprostitve;

(d)    uporabo zavarovanj, tudi skupnih ali zmanjšanih zavarovanj, če je ustrezno, ter

(e)    nadzor blaga v prostorih pooblaščenega gospodarskega subjekta ali na drugem kraju, ki ga odobrijo carinski organi.

5.    Program partnerstva za olajševanje trgovine iz odstavka 1 lahko med drugim vključuje tudi naslednje koristi:

(a)    odloženo plačilo carin, davkov, pristojbin in taks;

(b)    enotno carinsko deklaracijo za celoten uvoz ali izvoz v danem obdobju ali

(c)    razpoložljivost namenske kontaktne točke za zagotavljanje pomoči v carinskih zadevah.

ČLEN 11.9

Zahteve glede podatkov in dokumentacije

1.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da so uvozne, izvozne in tranzitne formalnosti ter zahteve glede podatkov in dokumentacije:

(a)    sprejete in se uporabljajo za hitro sprostitev blaga, če so izpolnjeni pogoji za sprostitev;

(b)    sprejete in se uporabljajo na način, katerega cilj je skrajšati čas in znižati stroške izpolnjevanja obveznosti za trgovce ali gospodarske subjekte;

(c)    alternativa, ki najmanj omejuje trgovino, če sta bili razumno na voljo dve ali več alternativ za izpolnjevanje zadevnega cilja ali ciljev politike, in

(d)    odpravljene, vključno z njihovimi deli, če niso več potrebne.

2.    Vsaka pogodbenica uporablja skupne carinske postopke in enotno carinsko dokumentacijo za sprostitev blaga na celotnem carinskem ozemlju.

ČLEN 11.10

Uporaba informacijske tehnologije in elektronskega plačila

1.    Vsaka pogodbenica uporablja informacijske tehnologije, ki pospešujejo postopke za sprostitev blaga, da se olajša trgovina med pogodbenicama.

2.    Vsaka pogodbenica:

(a)    da v elektronski obliki na voljo carinsko deklaracijo, ki je potrebna za uvoz, izvoz ali tranzit blaga;

(b)    omogoča predložitev carinske deklaracije v elektronski obliki;

(c)    vzpostavi sredstva za elektronsko izmenjavo carinskih informacij s trgovinsko skupnostjo;

(d)    spodbuja elektronsko izmenjavo podatkov med subjekti in carinskimi organi ter drugimi povezanimi agencijami ter

(e)    uporablja elektronske sisteme obvladovanja tveganja pri oceni in določanju ciljev, ki njenim carinskim organom omogočajo, da preglede usmerijo na blago z visokim tveganjem, ter ki olajšujejo sprostitev in gibanje blaga z nizkim tveganjem.

3.    Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani postopke, ki omogočajo možnost elektronskega plačila carin, davkov, pristojbin in taks, ki jih carinski organi pobirajo ob uvozu in izvozu.

ČLEN 11.11

Obvladovanje tveganja

1.    Vsaka pogodbenica sprejme ali ohrani sistem obvladovanja tveganja za carinske kontrole.

2.    Vsaka pogodbenica zasnuje in uporablja postopke obvladovanja tveganja tako, da prepreči samovoljno ali neupravičeno diskriminacijo ali prikrito omejevanje mednarodne trgovine.

3.    Vsaka pogodbenica osredotoči carinske kontrole in druge pomembne vrste kontrol na mejah na pošiljke z visokim tveganjem ter pospeši sprostitev pošiljk z nizkim tveganjem. Poleg tega lahko vsaka pogodbenica v okviru obvladovanja tveganja naključno izbere pošiljke za navedene kontrole.

4.    Vsaka pogodbenica izvaja obvladovanje tveganja na podlagi ocene tveganja z uporabo ustreznih meril za izbiro.

ČLEN 11.12

Revizija po carinjenju

1.    Da se pospeši sprostitev blaga, vsaka pogodbenica uvede ali ohrani revizije po carinjenju za zagotovitev skladnosti s svojimi carinskimi ter drugimi povezanimi zakoni in predpisi.

2.    Vsaka pogodbenica izvaja revizije po carinjenju na podlagi ocene tveganja.

3.    Vsaka pogodbenica izvaja revizije po carinjenju na pregleden način. Če se revizija izvede in so bili doseženi prepričljivi rezultati, pogodbenica nemudoma uradno obvesti osebo, katere evidenca se revidira, o rezultatih, razlogih za rezultate ter njenih pravicah in obveznostih.

4.    Pogodbenici priznavata, da se informacije, pridobljene pri reviziji po carinjenju, lahko uporabijo v nadaljnjih upravnih ali sodnih postopkih.

5.    Kadar je to izvedljivo, vsaka pogodbenica rezultate revizije po carinjenju uporabi pri obvladovanju tveganja.

ČLEN 11.13

Preglednost

1.    Pogodbenici priznavata pomen pravočasnih posvetovanj s trgovinskimi predstavniki o zakonodajnih predlogih in splošnih postopkih v zvezi s carinskimi in trgovinskimi vprašanji. V ta namen vsaka pogodbenica omogoči ustrezna posvetovanja med upravami in poslovno skupnostjo.

2.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni ustrezni carinski ter s carino povezani zahteve in postopki

še naprej izpolnjujejo potrebe poslovne skupnosti, upoštevajo dobre prakse in čim

manj omejujejo trgovino.

3.    Vsaka pogodbenica zagotovi redna posvetovanja med mejnimi agencijami in

trgovci ali drugimi deležniki na svojem ozemlju.

4.    Vsaka pogodbenica nemudoma na nediskriminatoren in lahko dostopen način, tudi

na spletu in pred uporabo, objavi nove zakone in druge predpise, povezane z vprašanji olajševanja carine in trgovine, ter njihove spremembe in razlage.

Taki zakoni in drugi predpisi ter njihove spremembe in razlage vključujejo zakone in druge predpise ter njihove spremembe in razlage, ki se nanašajo na:

(a)    uvozne, izvozne in tranzitne postopke, vključno s postopki v pristaniščih, na letališčih in drugih vstopnih točkah, ter zahtevane obrazce in dokumente;

(b)    veljavne stopnje vseh vrst carin in davkov, uvedenih za uvoz ali izvoz ali v zvezi z njima;

(c)    pristojbine in takse, ki jih uvedejo vladne agencije ali se uvedejo zanje za uvoz, izvoz ali tranzit ali v zvezi z njimi;

(d)    pravila za uvrščanje ali vrednotenje izdelkov za carinske namene;

(e)    zakone, druge predpise in upravne odločbe s splošno veljavnostjo v zvezi s pravili o poreklu;

(f)    omejitve ali prepovedi za uvoz, izvoz ali tranzit;

(g)    kazenske določbe za kršitve uvoznih, izvoznih ali tranzitnih formalnosti;

(h)    sporazume ali dele sporazumov s katero koli državo ali državami v zvezi z uvozom, izvozom ali tranzitom;

(i)    postopke v zvezi z upravljanjem tarifnih kvot;

(j)    delovni čas in operativne postopke za carinske urade v pristaniščih in na mejnih prehodih;

(k)    informacijske točke za poizvedbe o informacijah ter

(l)    druge ustrezne informacije upravne narave, ki se nanašajo na navedeno.

5.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da preteče razumno obdobje med objavo 10 in začetkom veljavnosti novih ali spremenjenih zakonov, drugih predpisov in postopkov in pristojbin ali taks.

6.    Vsaka pogodbenica vzpostavi ali ohranja eno ali več informacijskih točk, da lahko v razumnem roku odgovori na poizvedbe vlad, subjektov in drugih zainteresiranih strani o carinah in drugih zadevah, povezanih s trgovino. Informacijske točke odgovorijo na poizvedbe v razumnem roku, ki ga določi vsaka pogodbenica in se lahko razlikuje glede na naravo ali zapletenost poizvedbe. Pogodbenica ne zahteva plačila pristojbine za odgovarjanje na poizvedbe ali zagotavljanje zahtevanih obrazcev in dokumentov.

ČLEN 11.14

Vnaprejšnje davčno stališče

1.    V tem členu „vnaprejšnje davčno stališče“ pomeni pisno odločbo, ki jo prejme vložnik pred uvozom blaga, zajetega v zahtevku, ki določa obravnavo, ki jo pogodbenica zagotovi za blago ob uvozu v zvezi s:

(a)    tarifno uvrstitvijo blaga;

(b)    poreklom blaga in

(c)    vsemi drugimi zadevami, o katerih se dogovorita pogodbenici.

2.    Vsaka pogodbenica izda vnaprejšnje davčno stališče prek svojih carinskih organov. To vnaprejšnje davčno stališče se v razumnem in časovno omejenem obdobju izda vložniku, ki je predložil pisno zahtevo, tudi v elektronski obliki, ki vsebuje vse potrebne informacije v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice izdajateljice.

3.    Vnaprejšnje davčno stališče velja najmanj tri leta od datuma začetka veljavnosti, razen če so se spremenili zakonodaja, dejstva ali okoliščine, ki podpirajo prvotno vnaprejšnje davčno stališče.

4.    Pogodbenica lahko zavrne izdajo vnaprejšnjega davčnega stališča, če so dejstva in okoliščine, na katerih to stališče temelji, predmet upravnega ali sodnega pregleda ali če se zahtevek ne nanaša na nobeno nameravano uporabo vnaprejšnjega davčnega stališča. Če pogodbenica odkloni izdajo vnaprejšnjega davčnega stališča, o tem nemudoma v pisni obliki uradno obvesti vložnika, pri tem pa navede ustrezna dejstva in razloge za svojo odločitev.

5.    Vsaka pogodbenica objavi vsaj:

(a)    zahteve glede vloge za vnaprejšnje davčno stališče, vključno z informacijami, ki jih je treba zagotoviti, in obliko;

(b)    rok, v katerem bo izdala vnaprejšnje davčno stališče, ter

(c)    obdobje, za katero velja vnaprejšnje davčno stališče.

6.    Kadar pogodbenica vnaprejšnje davčno stališče prekliče, spremeni ali razveljavi, vložniku pošlje pisno obvestilo, v katerem navede ustrezna dejstva in razloge za svojo odločitev. Pogodbenica lahko vnaprejšnje davčno stališče prekliče, spremeni ali razveljavi z učinkom za nazaj le, če je stališče temeljilo na nepopolnih, nepravilnih, napačnih ali zavajajočih informacijah, ki jih je predložil vložnik.

7.    Vnaprejšnje davčno stališče, ki ga izda pogodbenica, je za navedeno pogodbenico zavezujoče v zvezi z vložnikom, ki je vložil vlogo. Vnaprejšnje davčno stališče je tudi zavezujoče za vložnika.

8.    Vsaka pogodbenica na pisno zahtevo vložnika pregleda vnaprejšnje davčno stališče ali odločitev za njegov preklic, spremembo ali razveljavitev.

9.    Vsaka pogodbenica si ob upoštevanju zahtev glede zaupnosti v svojih zakonih in drugih predpisih prizadeva, da vsebinske elemente vnaprejšnjih davčnih stališč objavi, tudi na spletu.

ČLEN 11.15

Tranzit in pretovarjanje

1.    Vsaka pogodbenica zagotovi olajševanje in učinkovit nadzor tranzita in pretovarjanja prek svojega ozemlja.

2.    Vsaka pogodbenica spodbuja in izvaja regionalne tranzitne ureditve za olajšanje trgovine.

3.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da zadevni organi in ustrezne agencije sodelujejo in se usklajujejo, da se olajša tranzitni promet.

4.    Vsaka pogodbenica dovoli, da se blago, namenjeno uvozu, giblje na njenem ozemlju pod carinsko kontrolo od carinskega urada vstopa do drugega carinskega urada na njenem ozemlju, od koder bi bilo blago sproščeno ali kjer bi bilo carinjeno, če so izpolnjene vse regulativne zahteve.

ČLEN 11.16

Carinski deklaranti

1.    Pogodbenica za subjekte ne uvede zahteve po obvezni uporabi carinskih deklarantov za izpolnjevanje njihovih obveznosti v zvezi z uvozom, izvozom in tranzitom blaga.

2.    Vsaka pogodbenica objavi svoje ukrepe v zvezi z uporabo carinskih deklarantov.

3.    Pogodbenici uporabljata pregledna, nediskriminatorna in sorazmerna pravila, če in kadar izdajata dovoljenja carinskim deklarantom.

ČLEN 11.17

Pregledi pred odpremo

Pogodbenici ne zahtevata obvezne izvedbe pregledov pred odpremo, kot so določeni v Prilogi 1A k Sporazumu o STO o pregledih pred odpremo, ali drugih dejavnosti pregleda, ki jih na namembnem kraju pred postopkom carinjenja opravljajo zasebne družbe.

ČLEN 11.18

Pritožbe

1.    Vsaka pogodbenica zagotovi učinkovite, hitre, nediskriminatorne in lahko dostopne postopke za zagotovitev pravice do pritožbe zoper upravne ukrepe, odločbe in sklepe carinskih ali drugih pristojnih organov, ki vplivajo na uvoz ali izvoz blaga ali blago v tranzitu.

2.    Postopki pritožbe lahko vključujejo upravni pregled, ki ga opravi nadzorni organ, in sodni pregled odločitev, sprejetih na upravni ravni, v skladu z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice.

3.    Pravico do pritožbe ima tudi vsaka oseba, ki je pri carinskih ali drugih pristojnih organih vložila zahtevek za odločbo in odločbe o tem zahtevku ni prejela v ustreznem roku.

4.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni carinski ali drugi pristojni organi osebam, ki so jim izdane upravne odločbe, navedejo razloge zanje in jim omogočijo, da po potrebi uporabijo postopke pritožbe.

ČLEN 11.19

Kazni

1.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da njeni carinski zakoni in drugi predpisi določajo, da so kazni, naložene za kršitve carinskih zakonov in drugih predpisov ali postopkovnih zahtev, sorazmerne in nediskriminatorne.

2.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da se kazen, naložena za kršitev njenih carinskih zakonov in drugih predpisov ali postopkovnih zahtev, naloži le osebi, ki je pravno odgovorna za kršitev.

3.    Vsaka pogodbenica zagotovi, da je naložena kazen odvisna od dejstev in okoliščin primera ter sorazmerna s stopnjo in resnostjo kršitve. Vsaka pogodbenica se pri ocenjevanju in pobiranju kazni izogiba spodbudam ali navzkrižju interesov.

4.    Vsaka pogodbenica se spodbuja, naj razmisli o tem, da carinskim organom vnaprej razkrije okoliščine kršitve carinskih zakonov in drugih predpisov ali postopkovnih zahtev, kar se pri določanju kazni obravnava kot morebitni olajševalni dejavnik.

5.    Če pogodbenica naloži kazni za kršitev carinskih zakonov in drugih predpisov ali postopkovnih zahtev osebi, ki ji je naložena kazen, predloži pisno pojasnilo z navedbo narave kršitve in veljavnega zakona, drugega predpisa ali postopka, v skladu s katerim je bil naložen znesek ali razpon kazni za kršitev.

ČLEN 11.20

Pododbor za carino, olajševanje trgovine in pravila o poreklu

1.    Pododbor za carino, olajševanje trgovine in pravila o poreklu (v nadaljnjem besedilu: pododbor) se ustanovi v skladu s členom 8.8(1).

2.    Pododbor zagotovi pravilno izvajanje tega poglavja, uveljavljanje pravic intelektualne lastnine na mejah s strani pristojnih organov v skladu s poglavjem 32, oddelek C, pododdelek 2, Protokola k temu sporazumu o medsebojni upravni pomoči v carinskih zadevah in vseh dodatnih carinskih določb, o katerih se dogovorita pogodbenici, ter prouči vse zadeve, ki izhajajo iz njihove uporabe.

3.    Pododbor ima naslednje naloge:

(a)    spremlja izvajanje in upravljanje tega poglavja in Priloge 10;

(b)    zagotavlja forum za posvetovanje in razpravo o vseh zadevah v zvezi s carino, vključno zlasti s carinskimi postopki, carinskim vrednotenjem, tarifnimi režimi, carinsko nomenklaturo, carinskim sodelovanjem in medsebojno upravno pomočjo v carinskih zadevah;

(c)    zagotavlja forum za posvetovanje in razpravo o zadevah v zvezi s pravili o poreklu in upravnim sodelovanjem ter ukrepih za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine na mejah ter

(d)    krepi sodelovanje pri razvoju, uporabi in izvrševanju carinskih postopkov, medsebojne upravne pomoči v carinskih zadevah, pravil o poreklu in upravnega sodelovanja.

4.    Pododbor lahko pripravi priporočila o zadevah iz odstavka 2. Skupni svet ali Skupni odbor je pooblaščen za sprejemanje sklepov o vzajemnem priznavanju tehnik obvladovanja tveganja, standardov tveganja, varnostnih kontrol in programov partnerstva za olajševanje trgovine, vključno z vidiki, kot so prenos podatkov in medsebojno dogovorjene koristi.

ČLEN 11.21

Začasni uvoz

1.    V tem členu „začasni uvoz“ pomeni carinski postopek, po katerem se lahko določeno blago, vključno s prevoznimi sredstvi, vnese na carinsko območje, pri čemer je pogojno oproščeno plačila uvoznih dajatev in davkov ter se zanj ne uporabljajo uvozne prepovedi ali omejitve gospodarskega značaja. Blago mora biti uvoženo za poseben namen in biti namenjeno za ponovni izvoz v določenem obdobju, ne da bi se spremenilo, razen običajnega zmanjšanja vrednosti zaradi njegove rabe.

2.    Vsaka pogodbenica odobri začasni uvoz s popolno pogojno oprostitvijo uvoznih dajatev in davkov ter brez uporabe uvoznih omejitev ali prepovedi gospodarskega značaja 11 , kot je določeno v njenih zakonih in drugih predpisih, za naslednje blago:

(a)    blago, namenjeno za razstavljanje ali uporabo na razstavah, sejmih, srečanjih ali podobnih prireditvah, kar pomeni blago, namenjeno za razstavljanje ali prikaz delovanja na prireditvi, blago, namenjeno za uporabo v zvezi s prikazovanjem tujih proizvodov na prireditvi, oprema, vključno z opremo za prevajanje, avdio- in videosnemanje in filmi učne, znanstvene ali kulturne narave, ki so namenjeni za uporabo na mednarodnih srečanjih, konferencah in kongresih, ter blago, pridobljeno na takih prireditvah, iz blaga, ki je dano v postopek začasnega uvoza; vsaka pogodbenica lahko pred potekom prireditve zahteva, da se izda vladno dovoljenje, jamstvo ali depozit;

(b)    strokovno opremo, kar pomeni opremo za tisk, za zvočno ali televizijsko radiodifuzijo, ki jo potrebujejo dopisniki časopisnih hiš, radijskih in radiodifuznih hiš ali televizijskih organizacij, ki obiščejo ozemlje druge države zaradi poročanja ali oddajanja ali snemanja materiala za določene programe, kinematografsko opremo, ki jo potrebuje oseba, gostujoča na ozemlju druge države zaradi snemanja določenega filma ali filmov, vso drugo poklicno opremo, ki jo za opravljanje poklica ali obrti potrebuje oseba, gostujoča na ozemlju druge države zaradi opravljanja določene naloge, če se ne uporablja za industrijsko proizvodnjo ali pakiranje blaga ali, razen v primeru ročnega orodja, za izkoriščanje naravnih virov, gradnjo, popravilo ali vzdrževanje zgradb ali za izvajanje zemeljskih ali podobnih del, pomožne aparate za navedeno opremo in njihov pribor ter sestavne dele, uvožene za popravilo začasno uvožene poklicne opreme;

(c)    blago, uvoženo v zvezi s trgovinskim poslom, katerega uvoz sam po sebi ne pomeni trgovinskega posla, kot je: pakiranje, uvoženo za ponovni izvoz prazno ali napolnjeno ali uvoženo prazno, da se napolni za ponovni izvoz; zabojnike, napolnjene z blagom ali ne, ter dodatke in opremo za začasno uvožene zabojnike, ki se bodisi uvažajo skupaj z zabojnikom, ki se ponovno izvozi ločeno, bodisi z drugim zabojnikom, ali pa se uvozijo ločeno za ponovni izvoz z zabojnikom in sestavnimi deli, namenjenimi za popravilo zabojnikov, ki jim je bil odobren začasni uvoz, palete, vzorce, reklamne filme;

(d)    blago, uvoženo izključno za izobraževalne, znanstvene ali kulturne namene, kot je znanstvena oprema, pedagoško gradivo, material za razvedrilo pomorščakov in kakršno koli drugo blago, uvoženo v zvezi z izobraževalnimi, znanstvenimi ali kulturnimi dejavnostmi; rezervne dele za znanstveno opremo in pedagoško gradivo, za katere je bil odobren začasni uvoz, ter orodje, namenjeno posebej za vzdrževanje, preverjanje, umerjanje ali popravilo take opreme;

(e)    osebne predmete, kar pomeni vse predmete, nove ali rabljene, ki jih potnik lahko upravičeno potrebuje za osebno uporabo med potovanjem ob upoštevanju vseh okoliščin potovanja, vendar brez blaga, uvoženega v tržne namene, in blago, uvoženo v športne namene, kot so športni rekviziti in drugi predmeti, ki jih potniki uporabljajo za športna tekmovanja, predstavitve ali treninge, ki potekajo na ozemlju začasnega uvoza;

(f)    turistični reklamni material, kar pomeni blago, uvoženo za spodbujanje javnosti k obisku tuje države, zlasti za obisk kulturnih, verskih, turističnih, športnih ali poklicnih srečanj ali prireditev, ki tam potekajo; vsaka pogodbenica lahko za to blago zahteva jamstvo ali depozit;

(g)    blago, uvoženo za humanitarne namene, kar pomeni medicinsko, kirurško in laboratorijsko opremo ter pošiljke za pomoč, kot so vozila in druga prevozna sredstva, odeje, šotori, montažne hiše ali drugo blago, ki je nujno potrebno, posredovano kot pomoč tistim, ki so jih prizadele naravne nesreče in podobne katastrofe, ter

(h)    živali, uvožene za posebne namene, kot so: policijski psi ali konji, sledni psi, psi za slepe, reševalni psi, sodelovanje na sejmih, razstavah, natečajih, tekmovanjih ali predstavitvah, za zabavo, na primer cirkuške živali, turnejo, vključno s hišnimi živalmi potnikov, opravljanje nalog ali prevoz ali za medicinske namene, na primer dostava kačjega strupa.

3.    Vsaka pogodbenica v skladu svojimi zakoni in drugimi predpisi 12 za začasni uvoz blaga iz odstavka 2 in ne glede na njegovo poreklo sprejme zvezke ATA, ki so bili izdani v drugi pogodbenici v skladu s Konvencijo o začasnem uvozu, sklenjeno v Istanbulu 26. junija 1990, ter za katere jamči združenje, ki je del mednarodne verige jamstev, so jih potrdili pristojni organi in so veljavni na ozemlju pogodbenice uvoznice.

ČLEN 11.22

Popravljeno blago

1.    V tem členu pojem „popravilo“ pomeni vsak postopek obdelave, ki se opravi na blagu za odpravo operativnih okvar ali materialne škode in obnovitev prvotne funkcije blaga ali za zagotovitev skladnosti blaga s tehničnimi zahtevami glede njegove uporabe, brez katerega ne bi bilo več mogoče uporabljati blaga na običajen način in za predvidene namene. Popravilo vključuje obnovo in vzdrževanje, ne vključuje pa operacije ali postopka, ki:

(a)    uniči osnovne značilnosti blaga ali ustvari novo ali komercialno drugačno blago;

(b)    nedokončano blago spremeni v dokončano blago ali

(c)    se uporablja za izboljšanje ali nadgradnjo tehnične zmogljivosti blaga.

2.    Pogodbenica ne uporablja carine za blago, ne glede na njegovo poreklo, ki ponovno vstopi na njeno carinsko območje, potem ko je z njenega carinskega območja začasno izvoženo na carinsko območje druge pogodbenice zaradi popravila.

3.    Odstavek 2 se ne uporablja za blago, uvoženo s carinsko garancijo na območja proste trgovine ali s podobnim statusom, ki se potem izvozi zaradi popravila in ni ponovno uvoženo s carinsko garancijo na območja proste trgovine ali s podobnim statusom.

4.    Pogodbenica ne uporablja carine za blago, ne glede na njegovo poreklo, ki je začasno uvoženo s carinskega območja druge pogodbenice zaradi popravila.

ČLEN 11.23

Pristojbine in formalnosti

1.    Pristojbine in druge takse, ki jih pogodbenica naloži za uvoz blaga druge pogodbenice ali izvoz blaga v drugo pogodbenico ali v zvezi z njima, so omejene na znesek približnih stroškov opravljenih storitev in ne pomenijo posredne zaščite domačega blaga ali obdavčitve uvoza ali izvoza za davčne namene.

2.    Pogodbenica ne zaračunava pristojbin in drugih taks za uvoz ali izvoz ali v zvezi z njima na podlagi ad valorem.

3.    Vsaka pogodbenica lahko zaračuna takse ali zahteva povrnitev stroškov le, kadar so opravljene posebne storitve, vključno z naslednjim:

(a)    prisotnostjo carinskega osebja, kadar je to zahtevano, zunaj uradnih ur ali drugje kot v prostorih carine;

(b)    analizami ali izvedenskimi poročili o blagu in poštnih pristojbinah za vračilo blaga vložniku, zlasti v zvezi z odločbami glede zavezujočih informacij ali predložitvijo informacij glede uporabe carinske zakonodaje;

(c)    pregledom ali vzorčenjem blaga za namene preverjanja ali uničenjem blaga, kadar so vključeni stroški, ki niso stroški za storitve carinskega osebja, ali

(d)    izjemnimi kontrolnimi ukrepi, kadar so ti potrebni zaradi narave blaga ali morebitnega tveganja.

4.    Vsaka pogodbenica nemudoma objavi vse pristojbine in takse, ki jih nalaga v zvezi z uvozom ali izvozom, in sicer tako, da vladam, trgovcem in drugim zainteresiranim stranem omogoči, da se z njimi seznanijo.

5.    Pogodbenica ne zahteva transakcij v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov, vključno s plačili povezanih pristojbin in taks, v zvezi z uvozom blaga druge pogodbenice.

POGLAVJE 12

TRGOVINSKA SREDSTVA

ODDELEK A

PROTIDAMPINŠKE IN IZRAVNALNE DAJATVE

ČLEN 12.1

Splošne določbe

1.    Pogodbenici potrdita svoje pravice in obveznosti iz Protidampinškega sporazuma in Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih.

2.    V tem oddelku se ne uporabljajo preferencialna pravila o poreklu iz poglavja 10.

ČLEN 12.2

Preglednost

1.    Protidampinške in protisubvencijske preiskave in ukrepi bi se morali uporabljati tako, da so v celoti v skladu z ustreznimi zahtevami STO iz Protidampinškega sporazuma in Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih, ter bi morali temeljiti na poštenem in preglednem sistemu.

2.    Vsaka pogodbenica čim prej po morebitni uvedbi začasnih ukrepov in vsekakor pred končno določitvijo zagotovi popolno in smiselno razkritje vseh bistvenih dejstev in premislekov, na katerih temelji sklep o uporabi dokončnih ukrepov. Tako razkritje ne posega v člen 6.5 Protidampinškega sporazuma ter člen 12.4 Sporazuma o subvencijah in izravnalnih ukrepih. Vsaka pogodbenica pisno razkrije bistvena dejstva in premisleke ter zainteresiranim stranem omogoči dovolj časa za predložitev pripomb v zvezi z njimi.

3.    Vsaki zainteresirani strani se omogoči, da med protidampinško ali protisubvencijsko preiskavo izrazi svoja stališča, če to po nepotrebnem ne zavira izvedbe preiskave.

ČLEN 12.3

Upoštevanje javnega interesa

Vsaka pogodbenica upošteva stanje domače industrije, uvoznike in njihova predstavniška združenja ter predstavniške organizacije uporabnikov in potrošnikov, če so v ustreznem roku predložili ustrezne informacije preiskovalnim organom. Pogodbenica se lahko na podlagi takih informacij vzdrži uporabe protidampinških ali izravnalnih ukrepov.

ČLEN 12.4

Pravilo nižje dajatve

Če pogodbenica uvede protidampinško dajatev na blago druge pogodbenice, znesek take dajatve ne presega stopnje dampinga. Kadar koli je mogoče, protidampinška dajatev ne bi smela presegati stopnje dampinga, če bi taka nižja dajatev zadostovala za odpravo škode, povzročene domači industriji.

ČLEN 12.5

Neuporaba reševanja sporov

Poglavje 38 se ne uporablja za ta oddelek.

ODDELEK B

GLOBALNI ZAŠČITNI UKREPI

ČLEN 12.6

Splošne določbe

1.    Pogodbenici potrjujeta svoje pravice in obveznosti iz člena XIX GATT 1994, Sporazuma o zaščitnih ukrepih in člena 5 Sporazuma o kmetijstvu.

ČLEN 12.7

Preglednost in uvedba dokončnih ukrepov

1.    Ne glede na člen 12.6 pogodbenica, ki začne globalno preiskavo v zvezi z zaščitnimi ukrepi ali namerava uporabiti globalne zaščitne ukrepe, na zahtevo druge pogodbenice in če ima slednja znaten interes, nemudoma predloži pisno uradno obvestilo z vsemi ustreznimi informacijami, ki so privedle do začetka globalne preiskave v zvezi z zaščitnimi ukrepi ali uporabe globalnih zaščitnih ukrepov, vključno z začasnimi ugotovitvami, kadar je ustrezno. Tako uradno obvestilo ne posega v člen 3.2 Sporazuma o zaščitnih ukrepih.

2.    Vsaka pogodbenica, ki uvede dokončne globalne zaščitne ukrepe, si prizadeva, da so uvedeni na način, ki najmanj vpliva na dvostransko trgovino, če ima pogodbenica, na katero ukrepi vplivajo, znaten interes, kot je opredeljen v odstavku 4.

3.    Za namene odstavka 2 pogodbenica, ki meni, da so pravne zahteve za uvedbo dokončnih globalnih zaščitnih ukrepov izpolnjene, in namerava uporabiti take ukrepe, o tem uradno obvesti drugo pogodbenico in omogoči dvostranska posvetovanja, če ima druga pogodbenica znaten interes, kot je opredeljen v odstavku 4. Če v 15 dneh od uradnega obvestila ni dosežena zadovoljiva rešitev, lahko pogodbenica uvoznica sprejme globalne zaščitne ukrepe, primerne za odpravo težave.

4.    Za namene tega člena se šteje, da ima pogodbenica znaten interes, če je med petimi največjimi dobavitelji uvoženega blaga v zadnjem triletnem obdobju, merjeno po absolutnem obsegu ali vrednosti.

ČLEN 12.8

Neuporaba reševanja sporov

Poglavje 38 se ne uporablja za ta oddelek.

ODDELEK C

DVOSTRANSKI ZAŠČITNI UKREPI

PODODDELEK 1

SPLOŠNE DOLOČBE

ČLEN 12.9

Opredelitev pojmov

V tem oddelku:

(a)    „domača industrija“ v zvezi z uvoženim blagom pomeni vse proizvajalce podobnega ali neposredno konkurenčnega blaga, ki delujejo na ozemlju pogodbenice, ali tiste proizvajalce, katerih skupna proizvodnja podobnega ali neposredno konkurenčnega blaga predstavlja večji delež celotne domače proizvodnje tega blaga;

(b)    „prehodno obdobje“ pomeni:

(i)    obdobje sedmih let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma ali

(ii)    obdobje odprave tarif za blago, za katero je na seznamu iz Priloge 9 pogodbenice, ki uporablja dvostranski zaščitni ukrep, določeno obdobje odprave tarif sedem let plus dve leti.

ČLEN 12.10

Uporaba dvostranskega zaščitnega ukrepa

1.    Če se ne glede na oddelek B zaradi znižanja ali odprave carine v skladu s tem delom tega sporazuma blago s poreklom iz pogodbenice uvaža na ozemlje druge pogodbenice v tako povečanih količinah, v absolutnem smislu ali glede na domačo proizvodnjo, in pod takimi pogoji, da povzroča ali bi lahko povzročilo resno škodo domačim proizvajalcem, ki proizvajajo podobne ali neposredno konkurenčne izdelke, lahko pogodbenica uvoznica uvede primerne dvostranske zaščitne ukrepe pod pogoji in v skladu s postopki iz tega oddelka.

2.    Če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, lahko pogodbenica uvoznica uvede le enega od naslednjih dvostranskih zaščitnih ukrepov, ki:

(a)    začasno ustavijo nadaljnje zniževanje carinske stopnje za zadevno blago, kot je določeno v tem delu tega sporazuma, ali

(b)    zvišajo carinsko stopnjo za zadevno blago na raven, ki ne presega nižje od naslednjih vrednosti:

(i)    carinske stopnje po načelu največjih ugodnosti za blago, veljavne ob uvedbi ukrepa, ali

(ii)    carinske stopnje po načelu največjih ugodnosti za blago, veljavne na dan neposredno pred datumom začetka veljavnosti tega sporazuma.

ČLEN 12.11

Standardi za dvostranske zaščitne ukrepe

1.    Dvostranski zaščitni ukrep se ne uporablja:

(a)    razen v obsegu in za toliko časa, kolikor je to potrebno za preprečitev ali odpravo resne škode ali grožnje resne škode za domačo industrijo ali njenega resnega poslabšanja ali nevarnosti resnega poslabšanja gospodarskih razmer v najbolj oddaljeni regiji ali regijah;

(b)    za več kot dve leti; to obdobje se lahko podaljša še za dve leti, če pristojni preiskovalni organi pogodbenice uvoznice v skladu s postopki iz tega oddelka ugotovijo, da je ukrep še naprej potreben za preprečitev ali odpravo resne škode ali grožnje resne škode za domačo industrijo, ter če skupno obdobje uporabe dvostranskega zaščitnega ukrepa, vključno z obdobjem začetne uporabe in vsakim njegovim podaljšanjem, ni daljše od štirih let, ali

(c)    po izteku prehodnega obdobja, kot je določeno v členu 12.9, pododstavek (b).

2.    Ko pogodbenica preneha uporabljati dvostranski zaščitni ukrep, je carinska stopnja tista stopnja, ki bi veljala za zadevno blago v skladu s seznamom iz Priloge 9.

3.    Za lažjo prilagoditev zadevne industrije v primeru, ko je pričakovano trajanje dvostranskega zaščitnega ukrepa več kot eno leto, pogodbenica, ki uporablja ta ukrep, v obdobju uporabe postopoma liberalizira ukrep v rednih časovnih razmikih.

ČLEN 12.12

Začasni dvostranski zaščitni ukrepi

1.    V kritičnih okoliščinah, kadar bi odlašanje povzročilo težko popravljivo škodo, lahko pogodbenica začasno uporabi dvostranski zaščitni ukrep, ne da bi izpolnila zahteve iz člena 12.21(1), po predhodni ugotovitvi, da obstajajo jasni dokazi, da se je uvoz blaga s poreklom iz druge pogodbenice povečal zaradi znižanja ali odprave carine v skladu s tem delom in da tak uvoz povzroča ali bi lahko povzročal resno škodo domači industriji.

2.    Noben začasni dvostranski zaščitni ukrep se ne izvaja več kot 200 dni, v tem času pa pogodbenica, ki ga uporablja, ravna v skladu z ustreznimi postopkovnimi pravili iz pododdelka 2. Pogodbenica, ki uporablja začasni dvostranski zaščitni ukrep, nemudoma povrne vsako povišanje tarif, če se na podlagi preiskave, opisane v pododdelku 2, ne ugotovi, da so zahteve iz člena 12.10(1) izpolnjene. Trajanje začasnega dvostranskega zaščitnega ukrepa se šteje za del obdobja iz člena 12.11(1), pododstavek (b).

3.    Pogodbenica, ki uporablja začasni dvostranski zaščitni ukrep, ob uvedbi takih začasnih ukrepov obvesti drugo pogodbenico in zadevo nemudoma predloži v proučitev Skupnemu odboru, če tako zahteva druga pogodbenica.

ČLEN 12.13

Nadomestilo in začasna opustitev koncesij

1.    Pogodbenica, ki uporablja dvostranski zaščitni ukrep, se posvetuje z drugo pogodbenico, za katere izdelke velja ukrep, da bi se dogovorili o ustreznem nadomestilu za liberalizacijo trgovine v obliki koncesij z bistveno enakovrednimi učinki na trgovino. Pogodbenica, ki uporablja dvostranski zaščitni ukrep, zagotovi priložnost za taka posvetovanja najpozneje 30 dni po uporabi dvostranskega zaščitnega ukrepa.

2.    Če pri posvetovanjih iz odstavka 1 sporazum o nadomestilu za liberalizacijo trgovine ni dosežen v 30 dneh od začetka posvetovanj, lahko pogodbenica, za katere blago velja dvostranski zaščitni ukrep, začasno opusti uporabo koncesij, ki imajo pretežno enakovredne učinke na trgovino druge pogodbenice.

3.    Pogodbenica, za katere blago velja dvostranski zaščitni ukrep, pisno uradno obvesti drugo pogodbenico vsaj 30 dni pred začasno opustitvijo uporabe koncesij v skladu z odstavkom 2.

4.    Obveznost zagotovitve nadomestila iz odstavka 1 in pravica do začasne opustitve uporabe koncesij iz odstavka 2:

(a)    se ne uveljavljata v prvih 24 mesecih veljavnosti dvostranskega zaščitnega ukrepa, če je bil dvostranski zaščitni ukrep uporabljen zaradi absolutnega povečanja uvoza, in

(b)    prenehata veljati na dan prenehanja dvostranskega zaščitnega ukrepa.

ČLEN 12.14

Časovni razmik med zaščitnima ukrepoma in nevzporedna uporaba zaščitnih ukrepov

1.    Pogodbenica ne uporablja zaščitnega ukrepa iz tega oddelka za uvoz blaga, ki je bil predhodno predmet takega ukrepa, razen po preteku obdobja, ki je enako polovici obdobja, med katerim se je zaščitni ukrep uporabljal v obdobju neposredno pred tem. Zaščitni ukrep, ki se je za isto blago uporabljal več kot enkrat, ne sme biti podaljšan za še dve leti v skladu s členom 12.11(1), pododstavek (b).

2.    Pogodbenica v zvezi z istim blagom in v istem obdobju ne uporablja:

(a)    dvostranskega zaščitnega ukrepa ali začasnega dvostranskega zaščitnega ukrepa v skladu s tem delom ter

(b)    globalnega zaščitnega ukrepa v skladu s členom XIX GATT 1994 in Sporazumom o zaščitnih ukrepih.

ČLEN 12.15

Najbolj oddaljene regije 13 Evropske unije

1.    Če se katero koli blago s poreklom iz Čila uvaža na ozemlje ene ali več najbolj oddaljenih regij Evropske unije v tako povečanih količinah in pod takimi pogoji, da povzroči ali bi lahko povzročilo resno poslabšanje gospodarskega položaja zadevne najbolj oddaljene regije, lahko pogodbenica EU po proučitvi alternativnih rešitev izjemoma uporabi dvostranske zaščitne ukrepe, omejene na ozemlje zadevne regije.

2.    V odstavku 1 „resno poslabšanje“ pomeni večje težave v gospodarskem sektorju, ki proizvaja podobno ali neposredno konkurenčno blago. Določitev resnega poslabšanja temelji na objektivnih dejavnikih, vključno z naslednjim:

(a)    povečanjem obsega uvoza v absolutnem smislu ali glede na domačo proizvodnjo in uvoz iz drugih virov ter

(b)    učinkom takega uvoza iz odstavka 1 na položaj zadevne industrije ali zadevnega gospodarskega sektorja, tudi na ravni prodaje, proizvodnje, finančnega položaja in zaposlovanja.

3.    Brez poseganja v odstavek 1 se vse druge določbe iz tega oddelka, ki se uporabljajo za dvostranske zaščitne ukrepe, uporabljajo tudi za vse zaščitne ukrepe, sprejete v skladu s tem členom. Vsak sklic na „resno škodo“ v drugih določbah tega oddelka se razume kot „resno poslabšanje“, kadar se uporablja v zvezi z najbolj oddaljenimi regijami Evropske unije.

PODODDELEK 2

POSTOPKOVNA PRAVILA, KI SE UPORABLJAJO ZA DVOSTRANSKE ZAŠČITNE UKREPE