Bruselj, 4.7.2023

COM(2023) 426 final

2023/0252(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008


OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Evropska unija (EU) državam v razvoju 1 od leta 1971 dodeljuje trgovinske preferenciale prek sheme splošnih tarifnih preferencialov (GSP). Ta shema je del njene skupne trgovinske politike v skladu s splošnimi določbami, ki urejajo zunanje ukrepe EU 2 .

GSP je eden od ključnih instrumentov EU za pomoč državam v razvoju pri vključevanju v svetovno gospodarstvo prek trgovine, zmanjševanju revščine in podpiranju trajnostnega razvoja s spodbujanjem temeljnih človekovih pravic in pravic delavcev, varstva okolja in dobrega upravljanja. GSP sestavljajo trije režimi:

·standardni GSP: za države z nizkim in nižjim srednjim dohodkom, ki zagotavlja znižanje ali popolno odpravo carinskih dajatev za dve tretjini tarifnih postavk EU;

·GSP+: posebni spodbujevalni režim za trajnostni razvoj in dobro upravljanje, ki zagotavlja znižanje do 0 % v glavnem za iste tarifne postavke kot standardni GSP. Odobri se ranljivim državam z nizkim in nižjim srednjim dohodkom, ki izvajajo 27 mednarodnih konvencij, povezanih s človekovimi pravicami, pravicami delavcev, varstvom okolja in dobrim upravljanjem;

·EBA (režim „vse razen orožja“): posebni režim za najmanj razvite države, ki jim zagotavlja dostop do trga EU brez dajatev in kvot za vse izdelke razen orožja in streliva.

Sedanja shema temelji na Uredbi (EU) št. 978/2012 3 in se uporablja do 31. decembra 2023. Če pred tem datumom ne bo sprejeta nova uredba, ki bo nadomestila obstoječo uredbo, se bosta standardni režim GSP in režim GSP+ prenehala uporabljati od 1. januarja 2024. Na uvoz iz držav v razvoju na podlagi standardnega GSP in GSP+ se bodo tako zaračunavale dajatve za države z največjimi ugodnostmi. Za uvoz iz najmanj razvitih držav pa bo še vedno veljal režim EBA, za katerega datum izteka veljavnosti ni določen.

Evropska komisija je 22. septembra 2021 sprejela predlog 4 uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi splošne sheme tarifnih preferencialov. Nova uredba bi razveljavila Uredbo (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta in bi začela veljati 1. januarja 2024. Redni zakonodajni postopek še poteka, vendar še ni zaključen in obstaja nevarnost, da ne bo zaključen pravočasno. Zagotoviti je treba neprekinjeno delovanje sheme po 31. decembru 2023. Posledice morebitne prekinitve GSP bi bile, da bi se za ves uvoz v okviru GSP uporabljala standardna obravnava za države z največjimi ugodnostmi, razen uvoza iz najmanj razvitih držav, za katerega bi veljal režim „vse razen orožja“, kar bi povzročilo znatne gospodarske pretrese za podjetja v EU in državah upravičenkah.

Namen tega predloga je zagotoviti neprekinjenost in dovolj časa za zakonodajni postopek, ki je potreben za podaljšanje uporabe obstoječih pravil in preprečitev zgoraj opisanih negativnih posledic. Komisija meni, da bi se morala nova uredba o GSP začeti uporabljati čim prej, pri čemer bi se moralo to začasno podaljšanje obstoječe sheme končati. Zato se predlaga, da se sedanja uredba ohrani tudi po 31. decembru 2023 brez sprememb, dokler se zakonodajalci ne dogovorijo o uredbi, ki jo bo nasledila, in dokler ta po ustreznem prehodnem obdobju ne začne veljati.

Glede na prevladujoče negotovosti glede časa, potrebnega za dokončanje zakonodajnega postopka v zvezi z novo uredbo o GSP, se predlaga podaljšanje veljavnosti sedanje uredbe o GSP do 31. decembra 2027. To bo omogočilo dovolj časa za pripravo nadomestne uredbe, dogovor o njej in njeno sprejetje, da se lahko gospodarski subjekti in upravičene države pripravijo na vse spremembe, ne da bi pri tem obstajalo tveganje podaljšanja za nedoločen čas, kar bi ohranilo status quo in odložilo ustrezne reforme sheme.

Ta predlog spreminja samo datum začetka uporabe Uredbe (EU) št. 978/2012.

Predlog o podaljšanju trenutne uredbe o GSP ne povzroča stroškov, ki bi bremenili proračun EU. Njena uporaba tudi ne bi povzročila izgube prihodkov od carin v primerjavi s trenutnim stanjem.

2023/0252 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Skupnost od leta 1971 državam v razvoju dodeljuje trgovinske preferenciale v okviru splošne sheme preferencialov.

(2)Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 5 določa uporabo sheme splošnih tarifnih preferencialov (v nadaljnjem besedilu: shema) do 31. decembra 2023, razen za posebni režim za najmanj razvite države, za katerega se tak datum izteka veljavnosti ne uporablja.

(3)Evropska komisija je 22. septembra 2021 sprejela predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi splošne sheme tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 6 . Predlagana uredba naj bi začela veljati 1. januarja 2024. Redni zakonodajni postopek še poteka in obstaja nevarnost, da ne bo zaključen do 31. decembra 2023. Zato je treba predlagati podaljšanje Uredbe (EU) št. 978/2012, da se zagotovi neprekinjeno delovanje sheme po 31. decembru 2023, dokler se ne sprejme in začne uporabljati nadomestna uredba.

(4)Sedanja uredba bi se morala podaljšati za čas, ki je potreben za zakonodajni postopek za sprejetje nove uredbe. V skladu s tem je obdobje uporabe Uredbe (EU) št. 978/2012 treba podaljšati do 31. decembra 2027. Če se uredba, ki temelji na predlogu Komisije COM(2021) 579, začne uporabljati pred tem datumom, bi bilo treba ustrezno skrajšati podaljšanje obdobja uporabe Uredbe (EU) št. 978/2012, hkrati pa zagotoviti ustrezno prehodno obdobje. Da se zagotovi neprekinjena uporaba Uredbe (EU) št. 978/2012, bi se morala ta uredba, če bo objavljena po 31. decembru 2023, uporabljati retroaktivno od 1. januarja 2024 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

V členu 43(3) Uredbe (EU) št. 978/2012 se leto „2023“ nadomesti z letom „2027“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije. Če se objavi po 31. decembru 2023, se ta uredba uporablja retroaktivno od 1. januarja 2024. 

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

Za Evropski parlament    Za Svet

predsednica    predsednik


OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA „PRIHODKI“ ZA PREDLOGE, KI VPLIVAJO NA PRIHODKE V PRORAČUNU

1.    NASLOV PREDLOGA

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008

2.    PRORAČUNSKE VRSTICE

Prihodkovna proračunska vrstica (poglavje/člen/postavka): Člen 120

Znesek za zadevno leto, določen v proračunu: ni relevantno

(samo v primeru namenskih prejemkov):

Prihodki bodo dodeljeni naslednji odhodkovni vrstici (poglavje/člen/postavka): ni relevantno

3.FINANČNE POSLEDICE

   Predlog nima finančnih posledic.

X    Predlog nima finančnih posledic za odhodke, ima pa finančne posledice za prihodke.

   Predlog ima finančne posledice za namenske prejemke.

Njihov učinek je naslednji: 

v mio. EUR (na eno decimalno mesto natančno)

Prihodkovna proračunska vrstica

Posledice za prihodke 7 8

12 mesecev od 1. januarja 2024 (po potrebi)

Leto 2024

/Člen/ 120

Posledice za lastna sredstva

–2 977,6

poglavje/člen/postavka …

Stanje po ukrepu

Prihodkovna proračunska vrstica

[N+1]

[N+2]

[N+3]

[N+4]

[N+5]

poglavje/člen/postavka …

poglavje/člen/postavka …

(samo v primeru namenskih prejemkov, če je proračunska vrstica že znana): ni relevantno

Odhodkovna proračunska vrstica 9

Leto N

Leto N+1

poglavje/člen/postavka …

poglavje/člen/postavka …

Stanje po ukrepu

Odhodkovna proračunska vrstica

[N+1]

[N+2]

[N+3]

[N+4]

[N+5]

poglavje/člen/postavka …

poglavje/člen/postavka …

1.UKREPI PROTI GOLJUFIJAM

n. r.

DRUGE OPOMBE

Shema splošnih preferencialov (GSP) pod določenimi pogoji daje carinske preferenciale nekaterim izdelkom, ki vstopajo v EU.

Na podlagi zadnjih razpoložljivih podatkov (2019) 10 ti preferenciali v skladu s predlogom uredbe o GSP predstavljajo izgubo prihodka za EU v višini 2 977,6 milijona EUR (Priloga 1).

Nova uredba bi ohranila obstoječe preferenciale. Poleg tega bi možnost, da države ne bi bile več zajete v shemi, ker bi dosegle status držav z višjim srednjim dohodkom ali podpisale sporazum o prosti trgovini z EU, prispevala k zmanjšanju izgube prihodka.

Skupna izguba prihodka bi znašala 3 970 milijonov EUR (bruto znesek). Z odbitkom v višini 25 %, ki se zadržijo v državah članicah za nadomestilo stroškov zbiranja, bi izguba prihodka za proračun EU znašala 2 978 milijonov EUR, razdeljenih med različne režime na naslednji način:

v mio. EUR

Pref. uvoz

Izguba prihodka

Odbitek 25 % „stroški zbiranja držav članic“

EBA

25 171

2 764

2 073

GSP+

8 406

776

582

GSP

13 005

430

323

Skupaj

46 583

3 970

2 978

Priloga 1: Učinek na prihodek EU po državi upravičenki do GSP

Države EBA

Uvoz skupaj x 1 000 EUR

Upravičeni uvoz x 1 000 EUR

Preferencialni uvoz x 1 000 EUR

Povprečje za države z največjimi ugodnostmi

Povprečna stopnja EBA

Izguba prihodka za EU x 1 000 EUR

Afganistan

49 655

19 501

14 802

2,9 %

–

434

Angola

3 520 990

37 270

31 004

7,7 %

–

2 378

Bangladeš

15 927 629

15 874 498

15 366 176

11,7 %

–

1 805 019

Benin

19 183

2 854

2 059

7,0 %

–

145

Butan

10 022

9 817

9 435

5,7 %

–

542

Burkina Faso

242 090

20 944

20 000

6,1 %

–

1 225

Burundi

31 505

262

142

5,3 %

–

7

Kambodža

4 574 251

4 428 234

4 173 909

11,9 %

–

497 288

Srednjeafriška republika

12 149

66

–

–

–

–

Čad

135 515

1 950

–

–

–

–

Komori

23 416

9 408

8 691

6,6 %

–

573

Kongo (Demokratična republika)

822 182

8 453

1 794

11,1 %

–

200

Džibuti

3 184

874

81

11,5 %

–

9

Ekvatorialna Gvineja

886 116

16 843

7 407

0,7 %

–

52

Eritreja

1 962

1 737

1 681

11,9 %

–

200

Etiopija

520 210

255 691

246 854

8,8 %

–

21,684

Gambija

13 247

10 897

10 145

8,0 %

–

808

Gvineja

732 435

4 534

1 738

5,9 %

–

103

Gvineja Bissau

64 299

515

411

8,4 %

–

35

Haiti

33 890

10 672

8 747

11,0 %

–

962

Kiribati

66

65

12

11,0 %

–

1

Laos

285 962

240 844

212 040

10,0 %

–

21 274

Lesoto

299 445

4 710

597

9,1 %

–

54

Liberija

327 056

3 113

2 001

4,5 %

–

90

Madagaskar

906 173

698 620

8 151

6,9 %

–

566

Malavi

259 579

246 715

238 199

0,1 %

–

199

Mali

30 942

5 873

3 700

5,1 %

–

189

Mavretanija

675 106

336 957

332 825

8,8 %

–

29 243

Mozambik

1 619 461

1 144 760

1 099 775

3,0 %

–

33 386

Mjanmar

2 731 998

2 593 015

2 470 859

11,0 %

–

273 017

Nepal

67 719

59 535

55 329

7,9 %

–

4 377

Niger

6 185

3 927

2 583

1,0 %

–

26

Ruanda

52 002

10 968

10 046

5,9 %

–

593

Sao Tome in Principe

7 659

877

740

3,4 %

–

25

Senegal

471 995

337 004

330 186

10,0 %

–

32 859

Sierra Leone

265 673

2 927

1 455

3,3 %

–

48

Salomonovi otoki

61 559

61 419

61 272

22,2 %

–

13 612

Somalija

23 119

301

–

–

–

Južni Sudan

1 862

1 447

–

–

–

Sudan

272 348

7 975

6 998

1,6 %

–

113

Tanzanija

419 033

232 563

225 134

4,0 %

–

9,052

Vzhodni Timor

4 187

1 256

0

12,3 %

–

0

Togo

211 711

17 563

16 359

6,4 %

–

1 045

Tuvalu

224

88

–

–

–

Uganda

416 610

131 769

129 242

7,6 %

–

9 798

Vanuatu

742

77

22

4,0 %

–

1

Jemen

95 481

9 726

8 723

13,2 %

–

1 148

Zambija

352 622

54 298

49 852

2,8 %

–

1 371

Skupaj EBA

37 490 449

26 923 416

25 171 176

11,0 %

2 763 751

Države GSP+

Uvoz skupaj x 1 000 EUR

Upravičeni uvoz x 1 000 EUR

Preferencialni uvoz x 1 000 EUR

Povprečje za države z največjimi ugodnostmi

Povprečna stopnja GSP+

Izguba prihodka za EU x 1 000 EUR

Armenija

334 119

200 580

196 657

4,6 %

–

9 028

Bolivija

547 509

83 017

78 203

1,7 %

–

1 319

Zelenortski otoki

84 537

68 040

61 240

20,1 %

–

12 288

Kirgiška republika

104 734

7 444

4 541

5,5 %

–

249

Mongolija

74 705

17 351

14 060

11,0 %

–

1 542

Pakistan

5 917 043

5 268 942

5 116 967

10,1 %

–

514 803

Filipini

7 075 078

2 437 012

1 766 682

7,6 %

–

133 553

Šrilanka

2 266 802

1 922 801

1 167 843

8,9 %

–

103 391

GSP+ skupaj

16 404 528

10 005 187

8 406 193

9,2 %

776 174

Države standardnega režima GSP

Uvoz skupaj x 1 000 EUR

Upravičeni uvoz x 1 000 EUR

Preferencialni uvoz x 1 000 EUR

Povprečje za države z največjimi ugodnostmi

Povprečna stopnja GSP

Izguba prihodka za EU x 1 000 EUR

Kongo

737 147

2 623

236

7,4 %

4,1 %

8

Cookovi otoki

6 385

1 083

–

–

Indija

38 052 127

8 626 452

7 929 033

9,6 %

6,5 %

247 014

Indonezija

13 531 056

6 140 299

4 835 094

8,2 %

4,6 %

174 707

Kenija

971 904

334 198

1 640

4,9 %

1,9 %

50

Mikronezija

39

24

4

11,5 %

7,0 %

0

Nauru

202

10

–

–

Nigerija

17 072 490

161 796

129 049

7,3 %

2,8 %

5 726

Niue

269

35

–

–

Samoa

879

457

–

–

Sirija

44 378

23 635

4 143

8,3 %

4,4 %

162

Tadžikistan

42 091

14 082

12 517

11,5 %

9,1 %

299

Tonga

237

177

127

9,7 %

3,2 %

8

Uzbekistan

172 288

106 678

93 595

6,7 %

4,3 %

2 220

Standardni GSP skupaj

70 631 494

15 411 550

13 005 438

9,1 %

5,8 %

430 195

(1)    Izraz „države v razvoju“ se uporablja v skladu s terminologijo STO, glej na primer uvodni stavek Marakeškega sporazuma o ustanovitvi STO („ob nadaljnjem spoznanju, da obstaja potreba po pozitivnih prizadevanjih z namenom, da se državam v razvoju, še posebej najmanj razvitim med njimi, zagotovi delež v rasti mednarodne trgovine, sorazmeren potrebam njihovega gospodarskega razvoja,“) in razvojno klavzulo GATT (sklep o različni in ugodnejši obravnavi, vzajemnosti in polnejšem sodelovanju držav v razvoju).
(2)    Pogodba o Evropski uniji – NASLOV V: SPLOŠNE DOLOČBE O ZUNANJEM DELOVANJU UNIJE IN POSEBNE DOLOČBE O SKUPNI ZUNANJI IN VARNOSTNI POLITIKI, poglavje 1: Splošne določbe o zunanjem delovanju Unije – Člen 21, http://data.europa.eu/eli/treaty/teu_2008/art_21/oj .  
(3)    Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 (UL L 303, 31.10.2012, str. 1).
(4)    COM(2021) 579 final: Predlog UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o uporabi splošne sheme tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta.    
(5)    Uredba (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 (UL L 303, 31.10.2012, str. 1).
(6)    COM(2021) 579 final.
(7)    Letni zneski se ocenijo z uporabo formule oz. metode iz oddelka 5. Za začetno leto se letni znesek praviloma plača v celoti, brez znižanja oziroma sorazmernega znižanja.
(8)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.
(9)    Uporabi se samo, če je potrebno.
(10)    Na voljo so podatki za leto 2020 in 2021, vendar niso bili izbrani kot podlaga za izračune, saj se ti leti štejeta za neobičajni in nereprezentativni leti.