EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 11.7.2023
COM(2023) 404 final
2023/0281(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na zasedanjih pogodbenic Sporazuma za preprečevanje nereguliranega ribolova na odprtem morju v osrednjem Arktičnem oceanu, in razveljavitvi Sklepa (EU) 2020/1582
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Predmet urejanja predloga
Ta predlog se nanaša na sklep o določitvi stališča, ki naj se v imenu EU zastopa na zasedanjih pogodbenic Sporazuma za preprečevanje nereguliranega ribolova na odprtem morju v osrednjem Arktičnem oceanu v obdobju 2024–2028 v zvezi s predvidenim sprejetjem ukrepov za ohranjanje in upravljanje.
2.Ozadje predloga
2.1.Sporazum za preprečevanje nereguliranega ribolova na odprtem morju v osrednjem Arktičnem oceanu
Namen Sporazuma za preprečevanje nereguliranega ribolova na odprtem morju v osrednjem Arktičnem oceanu (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je preprečiti nereguliran ribolov na območju odprtega morja v osrednjem Arktičnem oceanu z uporabo previdnostnih ukrepov za ohranjanje in upravljanje v okviru dolgoročne strategije za ohranitev zdravih morskih ekosistemov ter zagotovitev ohranjanja in trajnostne uporabe staležev rib. Sporazum je začel veljati 25. junija 2021.
Unija je pogodbenica Sporazuma.
2.2.Zasedanje pogodbenic
Zasedanje pogodbenic je organ odločanja v okviru Sporazuma, ki se sestane vsaki dve leti ali pogosteje, če se tako odloči. Odločitve o postopkovnih vprašanjih se sprejmejo z večino glasov, odločitve o vsebinskih vprašanjih pa s soglasjem. EU ima pravico sodelovati pri njegovih odločitvah in glasovati o njih.
2.3.Sklepi zasedanja pogodbenic
Zasedanje pogodbenic je pristojno za sprejemanje ukrepov za ohranjanje in upravljanje, ki so za pogodbenice zavezujoči. Pogodbenica lahko ukrepu ugovarja.
3.Stališče, ki se zastopa v imenu EU
Predlaga se, da se stališče, ki naj se v imenu EU zastopa na zasedanjih pogodbenic, določa po dvostopenjskem pristopu. Sklep Sveta določa glavna načela in usmeritve stališča EU na večletni osnovi, stališče EU pa se za vsako zasedanje prilagodi z delovnimi dokumenti Komisije, o katerih razpravlja delovna skupina Sveta.
Ta pristop se izvaja s Sklepom Sveta (EU) 2020/1582 z dne 23. oktobra 2020, v katerem je določeno stališče EU na zasedanju pogodbenic Sporazuma za obdobje 2020–2024. Navedeni sklep vsebuje splošna načela, vendar se v njem, kolikor je to mogoče, upoštevajo tudi posebnosti Sporazuma. Poleg tega je v njem na zahtevo držav članic določen standardni postopek za vsakoletno določanje stališča EU.
V Sklep Sveta (EU) 2020/1582 so vključena načela nove skupne ribiške politike, kot so določena v Uredbi (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, ob upoštevanju ciljev iz sporočila Komisije o zunanji razsežnosti skupne ribiške politike.
V Sklepu Sveta (EU) 2020/1582 ni določena revizija stališča EU pred zasedanjem pogodbenic Sporazuma leta 2025. Vendar je treba večino sklepov Sveta, ki določajo stališče Unije v različnih regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva, katerih pogodbenica je, revidirati pred letnimi zasedanji navedenih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva v letu 2024. Zato je za spodbujanje usklajenosti stališč EU v vseh regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva in uskladitev časovnice revizijskih postopkov primerno predčasno izvesti revizijo stališča EU v Sporazumu za obdobje 2024–2028 in nadomestiti Sklep Sveta (EU) 2020/1582.
Ta pristop se trenutno uporablja tudi v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva in pri stališčih, ki se v imenu EU zastopajo na navedenih zasedanjih.
Trenutna revizija glede ribištva upošteva evropski zeleni dogovor, zlasti strategiji za biotsko raznovrstnost in prilagajanje podnebnim spremembam ter strategijo „od vil do vilic“. Skladna je tudi s strategijo za plastiko in akcijskim načrtom za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal, Prav tako upošteva skupno sporočilo o mednarodnem upravljanju oceanov, skupno sporočilo o okrepljenem delovanju EU za mirno, trajnostno in uspešno Arktiko ter skupno sporočilo o celostni politiki Evropske unije za Arktiko.
4.Pravna podlaga
4.1.Postopkovna pravna podlaga
4.1.1.Načela
Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.
„Akti s pravnim učinkom“ vključujejo akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, vendar lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“.
4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Zasedanje pogodbenic je organ, ustanovljen s sporazumom, in sicer s Sporazumom za preprečevanje nereguliranega ribolova na odprtem morju v osrednjem Arktičnem oceanu.
Akti, ki naj bi jih sprejelo zasedanje pogodbenic, so akti s pravnim učinkom. Predvideni akti zasedanja pogodbenic bodo zavezujoči v mednarodnem pravu in lahko odločilno vplivajo na vsebino zakonodaje EU, in sicer na:
·Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje,
·Uredba Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Unije za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike ter
·Uredbo Sveta (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot.
Predvideni akti ne dopolnjujejo ali spreminjajo institucionalnega okvira Sporazuma.
Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.
4.2.Materialna pravna podlaga
4.2.1.Načela
Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu EU zastopalo stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep po členu 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.
4.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Glavni cilj in vsebina predvidenih aktov se nanašata na ribištvo. Uredba (EU) št. 1380/2013 je pravna podlaga, ki določa načela, ki se jih upošteva v tem stališču. Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 43(2) PDEU. Sklep nadomešča Sklep Sveta (EU) 2020/1582, ki zajema obdobje 2020–2024.
4.3.Zaključek
Pravna podlaga predlaganega sklepa bi moral biti člen 43(2) PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.
2023/0281 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na zasedanjih pogodbenic Sporazuma za preprečevanje nereguliranega ribolova na odprtem morju v osrednjem Arktičnem oceanu, in razveljavitvi Sklepa (EU) 2020/1582
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Unija je s Sklepom Sveta (EU) 2019/407 sklenila Sporazum za preprečevanje nereguliranega ribolova na odprtem morju v osrednjem Arktičnem oceanu (v nadaljnjem besedilu: Sporazum). Sporazum je začel veljati 25. junija 2021.
(2)Zasedanje pogodbenic je pristojno za sprejetje ukrepov, s katerimi se zagotovi izvajanje Sporazuma, da se izpolni cilj, ki je preprečiti nereguliran ribolov na območju odprtega morja v osrednjem Arktičnem oceanu z uporabo previdnostnih ukrepov za ohranjanje in upravljanje v okviru dolgoročne strategije za ohranitev zdravih morskih ekosistemov ter zagotovitev ohranjanja in trajnostne uporabe staležev rib. Taki ukrepi lahko postanejo zavezujoči za Unijo.
(3)V Uredbi (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta je določeno, da mora Unija zagotoviti, da so ribolovne dejavnosti in dejavnosti akvakulture okoljsko dolgoročno trajnostne in upravljane na način, ki je skladen s cilji doseganja gospodarskih in socialnih koristi ter koristi zaposlovanja ter prispevanja k zanesljivi preskrbi s hrano. Prav tako je določeno, da mora Unija uporabiti previdnostni pristop k upravljanju ribištva, njen cilj pa je zagotoviti, da se izkoriščanje živih morskih bioloških virov izvaja na način, ki dovoljuje obnavljanje in ohranjanje populacij lovljenih vrst nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. Določeno je tudi, da mora Unija na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja sprejeti ukrepe za upravljanje in ohranjanje, podpirati razvoj znanstvenega znanja in svetovanja, postopoma odpravljati zavržke in spodbujati ribolovne metode, ki prispevajo k bolj selektivnemu ribolovu, preprečevanju in zmanjševanju neželenega ulova v čim večji meri ter ribolovu z majhnim vplivom na morski ekosistem in ribolovne vire. Poleg tega je v Uredbi (EU) št. 1380/2013 izrecno določeno, da mora Unija navedene cilje in načela uporabiti pri vodenju zunanjih odnosov na področju ribištva.
(4)V skladu s strategijama za biotsko raznovrstnost in prilagajanje podnebnim spremembam ter strategijo „od vil do vilic“ je ključno zaščititi naravo in obrniti trend degradacije ekosistemov. Tveganja, ki izhajajo iz podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti, ne smejo ogroziti razpoložljivosti blaga in storitev, ki jih zdravi morski ekosistemi zagotavljajo ribičem, obalnim skupnostim in človeštvu na splošno.
(5)Strategija za plastiko se nanaša na posebne ukrepe za zmanjšanje onesnaževanja s plastiko in onesnaževanja morja ter izgube ali opustitve ribolovnega orodja na morju. Poleg tega je cilj akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal 50-odstotno zmanjšanje količine plastičnih odpadkov v morju in 30-odstotno zmanjšanje izpustov mikroplastike v okolje.
(6)V skladu s skupnim sporočilom o mednarodnem upravljanju oceanov sta varstvo in ohranjanje morske biotske raznovrstnosti ključni prednostni nalogi zunanjega delovanja EU. EU je najpomembnejši akter v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva in ribiških organih po vsem svetu. EU v njih spodbuja trajnost ribjih staležev in pregledno odločanje na podlagi trdnih znanstvenih mnenj ter krepi znanstvene raziskave in skladnost.
(7)V skladu s skupnim sporočilom visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropske komisije o usmeritvi za trajnostni modri planet, sklepi Sveta o mednarodnem upravljanju oceanov v zvezi z navedenim skupnim sporočilom, ter skupnim sporočilom visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropske komisije o okrepljenem delovanju EU za mirno, trajnostno in uspešno Arktiko je Unija zavezana celovitemu izvajanju Sporazuma, saj varuje morske ekosisteme z uporabo previdnostnega in znanstveno utemeljenega pristopa k prihodnjemu ribolovu v osrednjem Arktičnem oceanu.
(8)Primerno je določiti stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa na zasedanju pogodbenic Sporazuma za obdobje 2024–2028, saj bodo ukrepi za ohranjanje in upravljanje iz Sporazuma za Unijo lahko zavezujoči in odločilno vplivali na vsebino prava Unije, in sicer na uredbi Sveta (ES) št. 1005/2008 in (ES) št. 1224/2009 ter Uredbo (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta.
(9)Trenutno je stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa na zasedanjih Sporazuma, določeno s Sklepom Sveta (EU) 2020/1582. Primerno je razveljaviti navedeni sklep in ga nadomestiti z novim sklepom, ki bo kril obdobje 2024–2028.
(10)Zaradi omejenega znanja o ribolovnih virih in njihovi naravi na geografskem območju, ki ga zajema Sporazum, ter posledične potrebe, da stališče Unije upošteva nove razmere, vključno z novimi znanstvenimi in drugimi ustreznimi informacijami, predstavljenimi pred ali med zasedanji pogodbenic, bi bilo treba določiti postopke za vsakoletno določitev stališča Unije v obdobju 2024–2028 v skladu z načelom lojalnega sodelovanja med institucijami Unije iz člena 13(2) Pogodbe o Evropski uniji.
(11)Temu sklepu o stališču, ki se v imenu Unije zastopa na zasedanjih pogodbenic Sporazuma, lahko pozneje sledi dodaten ločen sklep Sveta o začetku pogajanj za vzpostavitev ene ali več dodatnih regionalnih ali podregionalnih organizacij ali ureditev za upravljanje ribištva na odprtem morju v Arktičnem oceanu –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se zastopa v imenu Unije na zasedanjih pogodbenic Sporazuma za preprečevanje nereguliranega ribolova na odprtem morju v osrednjem Arktičnem oceanu (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), je določeno v Prilogi I k temu sklepu.
Člen 2
Vsakoletna opredelitev stališča Unije, ki se zastopa na zasedanjih pogodbenic Sporazuma, se določi v skladu s Prilogo II.
Člen 3
Stališče Unije, določeno v Prilogi I, Svet na predlog Komisije oceni in po potrebi revidira najpozneje do letnega zasedanja pogodbenic Sporazuma leta 2029.
Člen 4
Sklep (EU) 2020/1582 se razveljavi.
Člen 5
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju,
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 11.7.2023
COM(2023) 404 final
PRILOGI
k
Predlogu SKLEPA SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na zasedanjih pogodbenic Sporazuma za preprečevanje nereguliranega ribolova na odprtem morju v osrednjem Arktičnem oceanu, in razveljavitvi Sklepa (EU) 2020/1582
PRILOGA I
Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na zasedanjih pogodbenic Sporazuma za preprečevanje nereguliranega ribolova na odprtem morju v osrednjem Arktičnem oceanu (v nadaljnjem besedilu: Sporazum)
1. NAČELA
Unija v okviru zasedanj pogodbenic Sporazuma:
(a)zagotavlja, da so ukrepi, sprejeti v Sporazumu, v skladu z mednarodnim pravom, zlasti z določbami Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982, Sporazuma Združenih narodov v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib iz leta 1995, Sporazuma o spodbujanju usklajevanja ribiških plovil na odprtem morju z mednarodnimi ukrepi za ohranjanje in upravljanje iz leta 1993 ter Sporazuma Organizacije za prehrano in kmetijstvo o ukrepih države pristanišča iz leta 2009;
(b)spodbuja cilje sporazuma v okviru Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu glede ohranjanja in trajnostne rabe morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije (BBNJ) in na 15. Konferenci pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti (COP 15), zlasti kar zadeva okrepitev varstva morske biotske raznovrstnosti in varstva 30 % svetovnih oceanov prek zaščitenih morskih območij;
(c)prispeva k izvajanju ciljev evropskega zelenega dogovora, vključno s strategijama za biotsko raznovrstnost in prilagajanje podnebnim spremembam, zlasti v zvezi z varstvom narave, ter strategijo „od vil do vilic“, in k močnejši Evropi v svetu;
(d)uresničuje cilje strategije za plastiko in akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal, zlasti zmanjšanje onesnaževanja s plastiko in onesnaževanja morja;
(e)deluje v skladu s cilji in načeli, ki jim sledi v okviru skupne ribiške politike, zlasti s previdnostnim pristopom in cilji v zvezi z največjim trajnostnim donosom, kot je določeno v členu 2(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013, za spodbujanje ekosistemskega pristopa k upravljanju ribištva, za preprečevanje in čim večje zmanjšanje nenamernega ulova ter postopno odpravo zavržkov, za zmanjšanje vpliva ribolovnih dejavnosti na morske ekosisteme in njihove habitate ter za zagotavljanje primernega življenjskega standarda za tiste, ki so odvisni od ribolovnih dejavnosti, in sicer s spodbujanjem ekonomsko uspešnega in konkurenčnega ribištva Unije ob upoštevanju interesov potrošnikov;
(f)zagotavlja skladnost s sklepi Sveta z dne 19. marca 2012 o sporočilu Komisije o zunanji razsežnosti skupne ribiške politike;
(g)je v skladu s cilji skupnega sporočila o agendi EU za mednarodno upravljanje oceanov v zvezi z ohranjanjem morske biotske raznovrstnosti in sklepi Sveta o navedenem skupnem sporočilu;
(h)je v skladu s skupnim sporočilom visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropske komisije o okrepljenem delovanju EU za mirno, trajnostno in uspešno Arktiko;
(i)zagotavlja, da se spoštujejo in izpolnjujejo mednarodne zaveze Unije;
(j)si prizadeva za ustrezno vključitev zainteresiranih strani, vključno z ustreznimi znanstvenimi in tehničnimi organizacijami, organi in programi, ter upoštevanje znanja domorodnega in lokalnega prebivalstva v pripravljalni fazi ukrepov, obravnavanih na zasedanjih pogodbenic, tudi na sestankih z znanstvenimi izvedenci v okviru Sporazuma, ter zagotavlja, da so ti ukrepi skladni s cilji Sporazuma;
(k)spodbuja stališča, skladna z dobrimi praksami regionalnih organizacij za upravljanje ribištva na istem območju;
(l)si prizadeva za usklajenost in sinergijo s politiko, ki jo Unija vodi v okviru dvostranskih odnosov na področju ribištva s tretjimi državami, in zagotavlja skladnost s svojimi drugimi politikami, zlasti na področju zunanjih odnosov, okolja, trgovine, razvoja, raziskav in inovacij;
(m)si za svojo floto na območju Sporazuma prizadeva ustvariti enake konkurenčne pogoje na podlagi istih načel in standardov, kot se uporabljajo v pravu Unije, ter spodbujati enotno izvajanje navedenih načel in standardov;
(n)spodbuja usklajevanje med Sporazumom in obstoječimi regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva in konvencijami o regionalnih morjih, zlasti s Komisijo za ribištvo severovzhodnega Atlantika (NEAFC) in Konvencijo o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika (OSPAR), ter po potrebi sodelovanje s svetovnimi organizacijami v okviru njihovih pooblastil, kadar je to primerno;
(o)dejavno podpira izvajanje Sporazuma, vključno s prispevanjem k skupnem programu znanstvenih raziskav in spremljanja, da bi se izboljšalo skupno razumevanje pogodbenic glede ekosistemov na odprtem morju osrednjega Arktičnega oceana ter zlasti določilo, ali bi lahko zdaj ali v prihodnosti obstajali staleži rib, ki bi jih bilo mogoče trajnostno loviti, in kakšni bi bili morebitni učinki takega ribolova na te ekosisteme;
(p)zagotavlja združljivost med ukrepi za ohranjanje in upravljanje, določenimi za iste staleže v vodah pod nacionalno jurisdikcijo, in ukrepi, sprejetimi za odprto morje v skladu s členom 118 UNCLOS in členom 8 UNFSA;
(q)zagotavlja skladnost z interesi Unije na območju Arktike kot regije z vse večjim strateškim pomenom.
2.USMERITVE
Unija si po potrebi prizadeva podpirati sprejetje naslednjih ukrepov Sporazuma:
(a)ukrepov za spodbujanje ohranjanja in popolne obnove biotske raznovrstnosti, trajnosti staležev in vključevanja vidikov podnebnih sprememb v postopek odločanja;
(b)ukrepov za ohranjanje in upravljanje ribolovnih virov na območju Sporazuma na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, vključno s celotnim dovoljenim ulovom in kvotami ali reguliranjem napora pri ribolovu živih morskih bioloških virov, ki jih ureja Sporazum, kar bi omogočilo, da se doseže delež izkoriščenosti največjega trajnostnega donosa. Po potrebi navedeni ohranitveni in upravljalni ukrepi vključujejo posebne ukrepe za staleže, ki jih je prizadel prelov, da se ribolovni napor ohrani v skladu z razpoložljivimi ribolovnimi možnostmi;
(c)ukrepov za spodbujanje zbiranja podatkov, znanstvenih raziskav in znanstveno utemeljenih odločitev upravljanja, krepitve svojega odbora za skladnost, kulture skladnosti in rednih neodvisnih pregledov uspešnosti;
(d)ukrepov za preprečevanje dejavnosti nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, odvračanje od njih ter njihovo odpravljanje na območju Sporazuma, vključno s pripravo seznama plovil, ki takšne dejavnosti izvajajo, in medsebojno uskladitvijo tovrstnih seznamov plovil med regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva, ter ukrepov za spodbujanje sledljivosti rib in ribiških proizvodov na podlagi prostovoljnih smernic za sisteme dokumentacije o ulovu;
(e)ukrepov spremljanja in nadzora na območju Konvencije, da se zagotovita učinkovitost nadzora in skladnost z ukrepi, sprejetimi v Sporazumu, vključno s krepitvijo nadzora nad dejavnostmi pretovarjanja na podlagi prostovoljnih smernic Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) o pretovarjanju;
(f)ukrepov za zmanjšanje negativnih učinkov ribolovnih dejavnosti na morsko biotsko raznovrstnost in morske ekosisteme ter njihove habitate, vključno z zaščitnimi ukrepi za občutljive morske ekosisteme na območju Sporazuma v skladu s Sporazumom in Mednarodnimi smernicami FAO za upravljanje globokomorskega ribolova na odprtih morjih ter ukrepi za preprečevanje in čim večje zmanjšanje nenamernega ulova, zlasti ranljivih morskih vrst, in postopno odpravo zavržkov;
(g)ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja morja in preprečevanje onesnaževanja morja s plastičnimi odpadki ter zmanjšanje učinkov plastičnih odpadkov, ki so prisotni v morju, na morsko biotsko raznovrstnost in ekosisteme, vključno z ukrepi za zmanjšanje vpliva zapuščene, izgubljene ali drugače zavržene ribiške opreme v oceanu in olajšanje prepoznavanja in odkrivanja take opreme ob upoštevanju prostovoljnih smernic FAO za označevanje ribolovnega orodja; povezanih ukrepov, sprejetih v okviru akcijskega načrta Mednarodne pomorske organizacije za boj proti plastičnim odpadkom;
(h)ukrepov za prepoved ribolova, ki se izvaja izključno za namen pridobivanja plavuti morskih psov, s katerimi se zahteva, da se vsi morski psi iztovorijo z vsemi plavutmi, ki se naravno držijo trupa;
(i)priporočil – po potrebi in v dovoljenem obsegu glede na zadevne ustanovne dokumente –, ki spodbujajo k izvajanju Konvencije o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela (MOD);
(j)po potrebi skupnih pristopov z drugimi regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva, zlasti tistimi, ki sodelujejo pri upravljanju ribištva v isti regiji;
(k)dodatnih tehničnih ukrepov na podlagi nasvetov pomožnih organov in delovnih skupin Sporazuma.
PRILOGA II
Vsakoletna določitev stališča Unije, ki se zastopa na zasedanjih pogodbenic Sporazuma za preprečevanje nereguliranega ribolova na odprtem morju v osrednjem Arktičnem oceanu (v nadaljnjem besedilu: Sporazum)
Pred vsakim zasedanjem pogodbenic Sporazuma, na katerem navedeni organ sprejme sklepe s pravnim učinkom za Unijo, se sprejmejo potrebni ukrepi, da se v stališču, izraženem v imenu Unije, upoštevajo najnovejše znanstvene in druge ustrezne informacije, predložene Komisiji, v skladu z načeli in usmeritvami iz Priloge I.
V ta namen in na podlagi navedenih informacij Komisija Svetu dovolj zgodaj pred vsakim zasedanjem pogodbenic Sporazuma pošlje pisni dokument, v katerem predstavi podrobnosti predlagane določitve stališča Unije, da bi lahko razpravljal in sprejel podrobnosti o stališču, ki bo izraženo v imenu Unije.
Če med zasedanjem pogodbenic Sporazuma, vključno med zasedanjem na kraju samem, ni mogoče doseči dogovora, se zadeva predloži Svetu ali njegovim pripravljalnim telesom, da bi se v stališču Unije upoštevali novi elementi.