EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 10.7.2023
COM(2023) 402 final
2023/0237(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki
(Besedilo velja za EGP)
{SEC(2023) 269 final} - {SWD(2023) 240 final} - {SWD(2023) 241 final}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Z razvojem Evropske unije ima evropska statistika od leta 1953 vse pomembnejšo vlogo pri podpiranju dejavnosti, politik in zakonodajnih aktov EU, od njihove zasnove in izvajanja do njihovega spremljanja in ocenjevanja.
Veljavni pravni okvir, ki ureja evropsko statistiko, je Uredba (ES) št. 223/2009, ki sta jo Evropski parlament in Svet sprejela leta 2009. Leta 2015 je bila revidirana, da bi se okrepilo splošno upravljanje evropskega statističnega sistema (ESS), zlasti njegova strokovna neodvisnost. Od tedaj se je to okrepljeno upravljanje izkazalo za učinkovito.
Z nedavno finančno in migracijsko krizo ter krizo zaradi COVID-19, ki jim je sledila še ruska vojaška agresija proti Ukrajini, so se povečale zahteve in pričakovanja po pravočasnejši in podrobnejši evropski statistiki, ki je potrebna kot podlaga za odločanje v EU ter za zagotovitev najboljšega možnega odziva EU na krize. Pred kratkim je EU v okviru več zakonodajnih pobud sprejela predloge za vzpostavitev celovitih mehanizmov za odzivanje na krizne razmere, kot so mehanizem na področju civilne zaščite, Evropski organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA), popravni mehanizem za trg ali instrument za izredne razmere na enotnem trgu (SMEI).
Obenem ESS deluje v okolju temeljite digitalne preobrazbe, ki poleg pojava številnih digitalnih virov podatkov ustvarja tudi nove potrebe po informacijah. Ti viri so pripravljeni za izkoriščanje in lahko pripomorejo k ustvarjanju evropske statistike, ki bo sposobna te potrebe izpolnjevati učinkoviteje, obširneje in pravočasneje. To pa lahko poveča gospodarsko rast, spodbudi inovacije ter podpira demokratično odgovornost in splošno blaginjo družbe.
Posledično so se spremenila tudi pričakovanja uporabnikov evropske statistike, saj so se povečale zahteve po podrobnejših informacijah, ki so pripravljene hitreje in pogosteje ter omogočajo bolj poglobljene vpoglede v podporo politikam EU na podlagi dokazov. Ključni elementi tega novega okolja so postali tudi nova pravila o varstvu podatkov na podlagi splošne uredbe o varstvu podatkov in novi parametri za varstvo zasebnosti. Ker so sedanje metode za pripravo evropske statistike omejene na običajne vire podatkov (npr. raziskave in administrativne evidence), je postalo težko, če ne celo nemogoče zadostiti tem čedalje večjim zahtevam, četudi so bili statističnim organom dodeljeni dodatni viri.
Splošni cilj tega predloga je zato pripraviti pravni okvir, ki ureja evropsko statistiko, na prihodnost ter bistveno izboljšati odzivnost ESS na potrebe po podatkih. ESS bo lahko pripravljal statistiko, ki bo ustreznejša, podrobnejša in bo hitreje na voljo. Tako se bo izboljšala učinkovitost ter znižali stroški in zmanjšalo breme za države članice in dajalce podatkov. Ta pobuda si obenem prizadeva vzpostaviti mehanizem in orodja, da bi se lahko ESS hitro ter kolektivno in usklajeno odzival na nujne zahteve po podatkih v kriznih obdobjih.
Natančneje, predlog si prizadeva omogočiti statističnim organom, da v celoti izkoristijo potencial digitalnih virov podatkov in tehnologij tako, da omogočijo njihovo ponovno uporabo za evropsko statistiko. Predlog bo pripomogel k večji učinkovitosti in uspešnosti ESS s spodbujanjem souporabe podatkov in krepitvijo njenega usklajevanja; doslednim ohranjanjem statistične zaupnosti in zasebnosti podatkov; posodobitvijo nalog partnerjev ESS; opredelitvijo morebitnih vlog za izkoriščanje priložnosti, ki jih ponuja digitalna preobrazba za stroškovno učinkovitejšo in manj obremenjujočo pripravo statistike, ter določitvijo novih funkcij, ki bi jih statistični organi lahko izvajali v nastajajočih evropskih in nacionalnih podatkovnih ekosistemih, ob polnem upoštevanju načela subsidiarnosti.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Predlog je v celoti skladen z obstoječimi določbami v zakonodaji EU o statistiki.
•Skladnost z drugimi politikami EU
Ta predlog je skladen z obstoječimi pravili o:
— obdelavi osebnih podatkov (vključno s splošno uredbo o varstvu podatkov);
— okrepljenih mehanizmih za večjo razpoložljivost podatkov (akt o upravljanju podatkov);
— splošnem pristopu za dajanje podatkov na voljo organom javnega sektorja v primerih izjemne potrebe, kot so predvideni v aktu o podatkih, o katerem trenutno poteka razprava;
— zaščiti zasebnosti in zaupnosti komunikacij ter morebitnih (osebnih ali neosebnih) podatkov, ki so shranjeni v terminalski opremi in do katerih se z njo dostopa (to je direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, ki jo bo nadomestila uredba o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, o kateri se trenutno pogajata Evropski parlament in Svet).
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Pravna podlaga tega predloga je člen 338(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe za pripravo statistike, kadar je to potrebno za izvajanje dejavnosti Unije.
Poleg tega so v členu 338(2) PDEU določene zahteve za pripravo evropske statistike in je navedeno, da mora biti ta skladna s standardi nepristranskosti, zanesljivosti, objektivnosti, znanstvene neodvisnosti, stroškovne učinkovitosti in statistične zaupnosti ter ne sme pretirano obremeniti gospodarskih subjektov.
•Subsidiarnost
Načelo subsidiarnosti se uporablja, ker predlog ni v izključni pristojnosti EU. To pomeni, da EU ukrepa samo zato, ker bi bilo to učinkovitejše od ukrepanja na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni.
Da bi ESS lahko pripravljal ustreznejšo, pravočasnejšo in podrobnejšo evropsko statistiko, so potrebne pravne določbe na ravni EU, da bi bili novi viri podatkov na voljo nacionalnim statističnim uradom (NSU) in Komisiji (Eurostatu), da lahko ti na trajnosten način pripravljajo evropsko statistiko.
Kjer države članice dovoljujejo ponovno uporabo podatkov v zasebni lasti za uradno statistiko, se pogoji in zaščitni ukrepi med državami članicami razlikujejo. Usklajen pristop na ravni EU bi prinesel pravno jasnost in zagotovil pravično obravnavo zasebnih imetnikov podatkov, ki delujejo v več državah članicah.
Da bi se ESS lahko odzival na krize, bi bilo treba v splošni zakonodajni okvir o evropski statistiki uvesti posebne sklice, ki bodo omogočili hitre odzive na ravni EU in obenem zagotovili, da je statistični odziv med državami članicami usklajen. S predlaganim mehanizmom za odzivanje bi se izboljšala učinkovitost z okrepljenim usklajevanjem statistik, ob hkratnem spoštovanju pristojnosti in odgovornosti nacionalnih statističnih organov. Obenem bi se lahko uporabljal poleg obstoječih instrumentov EU za odzivanje na krizne razmere s ciljem zagotoviti pravočasne in ustrezne statistike za odločanje na podlagi dokazov v okviru teh instrumentov.
Za zmanjšanje obremenitve podjetij in državljanov ter povečanje učinkovitosti in kakovosti je treba procese v okviru ESS optimizirati. Med njimi so ureditve zbiranja in souporabe podatkov, povezane s pojavi v več državah članicah, kot so dejavnosti multinacionalk.
Brez nadaljnjega zakonodajnega ukrepanja na ravni EU se bodo nakopičene težave nadaljevale, glede na vse večjo digitalizacijo družbe in spremenjene zahteve uporabnikov pa se lahko sčasoma še povečajo.
EU lahko zato sprejme predlagane ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe.
•Sorazmernost
Predlog je skladen z načelom sorazmernosti, kot je opisano v nadaljevanju.
Pobuda si prizadeva pripraviti ESS na prihodnost. Ocenjena je bila kot primerna za ta namen, saj so skupne koristi za družbo glede na oceno učinka precej višje od skupnih stroškov. Postopkovni zaščitni ukrepi zagotavljajo, da se na vseh stopnjah izvajanja revidirane Uredbe (ES) št. 223/2009 uporablja načelo sorazmernosti.
Pobuda je sorazmerna, saj obravnava zgolj obstoječe ovire za pripravo pravočasnejše in podrobnejše evropske statistike. Vključuje tudi delo nacionalnih organov in temelji na njem ter utrjuje močno vključenost ustreznih deležnikov v ESS. Prednostna možna politika ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb.
•Izbira instrumenta
Ker je predmet urejanja predloga že zajet z uredbo, ki bo s tem predlogom spremenjena, je najprimernejši instrument uredba.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Posvetovanja z deležniki
Pri pripravi tega predloga so bila opravljena raznovrstna posvetovanja z deležniki. Z javnim posvetovanjem so bila zbrana mnenja deležnikov o možnostih za zagotovitev, da bo evropska statistika pripravljena na prihodnost. Povratne informacije so predložile različne skupine deležnikov. Njihova mnenja so podrobno navedena v prilogi k delovnemu dokumentu služb Komisije o oceni učinka.
Javno posvetovanje je potekalo od 19. julija do 25. oktobra 2022 1 . Skupno so bili prejeti 204 veljavni odgovori. Anketiranci so podprli ukrepanje na ravni EU, da bi bili digitalni podatki v lasti zasebnega sektorja na voljo za pripravo evropske uradne statistike, saj je 83 % anketirancev to ocenilo kot pomembno ali zelo pomembno. Po mnenju 11 % anketirancev je evropska uradna statistika dovolj odzivna na nove zahteve uporabnikov, tudi med splošnimi nevarnostmi in krizami, 72 % anketirancev pa je menilo, da je evropska statistika sicer odzivna, vendar ne dovolj. Kar zadeva namene, pri katerih bi bila koristna enostavnejša in bolj sistematična souporaba podatkov med statističnimi organi v okviru ESS, je 72 % anketirancev ocenilo, da bi bilo za zmanjšanje bremena poročanja smiselno omogočiti ponovno uporabo že zbranih podatkov. Nazadnje, 85 % anketirancev se je strinjalo ali močno strinjalo, da bi statistični organi morali zagotavljati strokovno svetovanje organizacijam v okviru svojih ekosistemov glede vprašanj, povezanih s podatki in njihovo obdelavo, kot so kakovost, ponovna uporaba podatkov, intelektualna lastnina, zaupnost, varnost in metapodatki.
Mnenja deležnikov so bila zbrana tudi s „študijo v podporo oceni učinka za revizijo Uredbe (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki“, ki temelji na gradivu, kot so intervjuji z deležniki, opravljeni med oktobrom in novembrom 2022, spletna raziskava (ki je potekala od 5. oktobra do 7. novembra 2022) ter spletna delavnica za deležnike, izvedena 8. novembra 2022.
Skratka, uporabniki in pripravljavci evropske statistike so izrazili podporo reviziji Uredbe (ES) št. 223/2009 skladno s tem predlogom, vendar so pripravljavci statistike (tj. partnerji ESS) opozorili na proračunske posledice. Glede na znatne koristi za družbo je podporo izrazila tudi splošna javnost, ker pa so podatki zasebnega sektorja, ki naj bi se ponovno uporabili za evropsko statistiko, v določeni meri lahko osebni podatki, je javnost zahtevala močne zaščite ukrepe glede zaupnosti, vendar je obenem priznala, da ESS glede tega že zagotavlja zelo zanesljive zaščitne ukrepe.
Podjetjem kot imetnikom podatkov lahko nastanejo stroški, zato je po mnenju splošne javnosti ključno, da se upoštevajo njihovi interesi. Vendar pa je bila splošna javnost odprta za prednostno možnost, pod pogojem da se najde pravična rešitev za nadomestilo stroškov. Vsi so pozitivno ocenili morebitno zmanjšanje bremena za podjetja in gospodinjstva z nadomestitvijo raziskav z uporabo novih virov podatkov.
Nazadnje, ESS že leta poziva, naj se vprašanje dostopa do podatkov v zasebni lasti za statistične namene obravnava na evropski ravni. To se je začelo z dokumentom o stališču ESS o dostopu do podatkov v zasebni lasti, ki so v javnem interesu, iz novembra 2017 2 , nedavno pa z dokumentom o stališču ESS o predlogu prihodnjega akta o podatkih 3 .
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Predlog je bil podprt s številnimi dokumenti, študijami, priporočili, konferencami in drugimi strokovnimi prispevki, med katerimi so:
— poročilo strokovne skupine o omogočanju uporabe novih virov podatkov za uradno statistiko: „Empowering society by reusing privately-held data for official statistics – a European approach“ (Opolnomočenje družbe s ponovno uporabo podatkov v zasebni lasti za uradno statistiko – evropski pristop) 4 ;
— študija v podporo oceni učinka za revizijo Uredbe (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki;
— sestanek na visoki ravni o pripravi evropskega statističnega sistema na prihodnost, ki ga je francosko predsedstvo organiziralo 7. in 8. aprila 2022 v Lyonu;
— sestanek predsednikov in generalnih direktorjev NSU v okviru ESS, ki je potekal 18. maja 2022 v Luxembourgu, za nadaljnjo razpravo o dveh specifičnih temah: trajnostnem dostopu do podatkov v zasebni lasti in souporabi podatkov v okviru ESS za pripravo evropske statistike.
•Ocena učinka
Predlogu je priložena ocena učinka, ki je bila 14. decembra 2022 in 6. marca 2023 predložena Odboru Evropske komisije za regulativni nadzor. Odbor je 27. marca 2023 izdal pozitivno mnenje s pridržki. Poleg dinamične osnovne možne politike (MP0), ki upošteva širšo evropsko strategijo za podatke in ne predvideva revizije Uredbe (ES) št. 223/2009, sta bili ocenjeni še dve zakonodajni možnosti: možna politika 1 (MP1), ki uvaja zakonodajne ukrepe nizke intenzivnosti, in možna politika 2 (MP2), ki uvaja temeljitejše zakonodajne ukrepe z nalaganjem obveznosti imetnikom podatkov in nacionalnim statističnim organom držav članic. Za vsako možno politiko je bilo opredeljenih več specifičnih ukrepov politike.
Primerjalna ocena vseh treh možnih politik je pokazala, da ima osnovna možna politika (MP0) najmanj zaželene rezultate v smislu uspešnosti, učinkovitosti in skladnosti, prva možna politika (MP1) najbolj zaželene, medtem ko se druga možna politika uvršča med njiju. To velja za vsakega od specifičnih ciljev. MP1 je manj uspešna, vendar učinkovitejša in skladnejša kot MP2. Je tudi lažje izvedljiva in ima podporo deležnikov. To jasno kaže, da velja kot prednostno možnost izbrati MP1.
Prednostna možnost zajema ukrepe, ki bodo:
(i) zagotovili trajnostno in pošteno uporabo digitalnih virov podatkov za evropsko statistiko z uvedbo mehanizma, v katerem se lahko od zasebnih imetnikov podatkov obvezno zahteva, da omogočijo ponovno uporabo podatkov v njihovi lasti za razvoj in pripravo take statistike;
(ii) omogočili začetek statističnih ukrepov, ki se izvajajo neposredno na ravni EU kot odziv na krizne in izredne razmere;
(iii) podelili pravico za souporabo podatkov med partnerji ESS za statistične namene, kjer je to ustrezno in upravičeno;
(iv) omogočili Komisiji (Eurostatu) souporabo podatkov z NSU prek varne infrastrukture in
(v) omogočili NSU, da upravljajo podatke v svojih zadevnih podatkovnih ekosistemih, s čimer bosta okrepljeni interoperabilnost in standardizacija podatkov.
•Temeljne pravice
V oceni učinka niso bili ugotovljeni morebitni neposredni učinki na temeljne pravice. Edina temeljna pravica, ki bi lahko bila posredno prizadeta, je varstvo podatkov pri spodbujanju souporabe podatkov in krepitvi usklajevanja v okviru ESS. Vendar bo taka okrepljena souporaba podatkov organizirana ob strogem upoštevanju statistične zaupnosti in zasebnosti podatkov. Vsaka obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe bo skladna z vsemi pogoji in pravili iz zakonodaje o varstvu podatkov, kot sta med drugim Uredba (EU) 2016/679 5 in Uredba (EU) 2018/1725 6 .
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlog nima proračunskih posledic.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Predlagano uredbo naj bi Evropski parlament in Svet sprejela leta 2024, kmalu zatem pa naj bi bili sprejeti izvedbeni ukrepi Komisije. Uredba se bo neposredno uporabljala v vseh državah članicah EU, pri čemer ne bo potreben načrt za izvedbo.
V skladu z oceno učinka se bo izvajanje sprejete uredbe redno spremljalo in ocenjevalo. Ocena učinka vsebuje tudi ureditev spremljanja, vključno s predlogi za kazalnike, ki se bodo uporabljali.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Uvedba novih ključnih opredelitev pojmov ali prilagoditev obstoječih (predlog za spremembo člena 3)
Predlaga se uvedba nove opredelitve pojma „statistike iz več virov“, ki bo upoštevala dejstvo, da je evropsko statistiko mogoče pripraviti z združitvijo različnih virov podatkov. To bo statističnim organom omogočilo najti najustreznejšo in stroškovno najučinkovitejšo kombinacijo primarnih virov podatkov za razvoj in pripravo različnih evropskih uradnih statistik.
Da bi se bolje upoštevale razmere digitalne dobe, v kateri deluje ESS, se obenem predlaga uvedba novih opredelitev pojmov, kot so „podatki“, „metapodatki“, „imetniki podatkov“, „souporaba podatkov“ in „vir podatkov“. Prilagoditi je treba tudi obstoječo opredelitev pojma „statistični nameni“, da bi tudi raziskovalne dejavnosti, ki jih izvajajo statistični organi, ali določitev vzorčnih okvirov izrecno postali del takih statističnih namenov.
Povečanje zmogljivosti ESS za hitro ter kolektivno in usklajeno odzivanje na nujne zahteve po podatkih v kriznih obdobjih (predlog novega člena 16a)
Na splošno se zahteve po podrobnejši in pravočasnejši uradni statistiki, pogosto v čim bolj realnem času, povečujejo, sposobnost za zadovoljitev takih zahtev pa je posebej ključna v kriznih obdobjih, kot sta nedavno pokazali pandemija COVID-19 in energetska kriza, ki jo je sprožila ruska vojaška agresija proti Ukrajini. V običajnem ciklu načrtovanja inkubacijski čas za novo statistiko navadno traja več let, kadar pa je zahteva nujna in pomembna, je potrebna hitra rešitev z ustreznimi zaščitnimi ukrepi za vse partnerje ter za kakovost in uskladitev iz tega izhajajočih statističnih informacij. ESS mora biti sposoben hitrejšega odzivanja ali proaktivnih inovacij, da se lahko z evropsko statistiko odzove na take izjemne in nenačrtovane politične zahteve, ki jih ni mogoče izpolniti v okviru izvajanja sedemletne programske časovnice evropskega statističnega programa. Možnost, da bi Komisija sprejela posebne ukrepe za izvajanje evropskega statističnega programa v skladu s členom 14(2) Uredbe (ES) št. 223/2009, torej ne zadošča.
Zato se predlaga nova določba o možnih statističnih ukrepih na evropski ravni za zadovoljitev nujnih potreb po informacijah, ki nastanejo v kriznih obdobjih, ob upoštevanju mehanizmov za izredne razmere, aktiviranih v skladu s postopki, določenimi z zakonodajo Unije.
V takih okoliščinah bi morala Komisija (Eurostat) proučiti začasne statistične ukrepe, ki bi se v tesnem sodelovanju z Odborom za evropski statistični sistem (Odbor za ESS) uvedli in izvajali na evropski ravni. Taka okrepljena takojšnja odzivnost v okviru ESS bi političnim deležnikom in oblikovalcem politik koristila v smislu, da bi ti dovolj pravočasno prejeli statistične rezultate in vpoglede, ki so primerljivi po vseh državah članicah EU.
Taki statistični ukrepi lahko zajemajo pripravo statistik na podlagi novih začasnih zbirk podatkov ali zagotovitev dodatnih vpogledov na podlagi obstoječih podatkov. Lahko pa vključujejo tudi oblikovanje novih metodologij in drugih usklajenih ukrepov za zagotovitev kontinuitete, skladnosti in primerljivosti evropske statistike, ki se zagotavlja v kriznih obdobjih.
Pri ugotavljanju potrebe po statističnem ukrepu mora Komisija (Eurostat) pravočasno in pregledno obvestiti Odbor za ESS in se z njim posvetovati. NSU se lahko pridružijo statističnim ukrepom in v njih sodelujejo. Na Komisijo bi bilo treba prenesti tudi pooblastilo za sprejetje izvedbenih aktov, ki bi določali ustrezen časovni razpon teh statističnih ukrepov, njihovo pogostost in zahteve glede kakovosti.
Poleg tega bi bilo statistične ukrepe mogoče uporabljati vzporedno z že obstoječimi instrumenti EU za odzivanje na krizne razmere s ciljem zagotovitve pravočasne in ustrezne statistike za odločanje na podlagi dokazov v okviru teh instrumentov.
Okrepitev pravočasnega dostopa do administrativnih podatkov za evropsko statistiko (predlog spremembe člena 17a)
Predlaga se okrepitev zahteve, da nacionalni javni organi, odgovorni za administrativne vire podatkov, ki so pomembni za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, NSU in drugim nacionalnim organom 7 omogočijo brezplačen dostop do administrativnih podatkov ter njihovo ponovno uporabo in povezovanje v času in s pogostostjo, ki zadostujeta za pripravo in predložitev statistike Komisiji (Eurostatu) v rokih in v skladu z zahtevami glede kakovosti, določenimi v zakonodaji na področju statistike.
Hkrati se uvaja izpopolnitev in pojasnitev, da se Komisiji (Eurostatu) na zahtevo omogočita pravočasen dostop do ustreznih podatkov in metapodatkov iz podatkovnih zbirk in sistemov interoperabilnosti, ki jih vzdržujejo organi in agencije Unije, ter njihova ponovna uporaba, kadar je to potrebno za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike. V ta namen Komisija (Eurostat) sodeluje z ustreznimi organi in agencijami Unije za določitev prilagojenih zahtevanih podatkov in metapodatkov, operativnih načinov za ponovno uporabo podatkov ter potrebnih fizičnih in logičnih zaščitnih ukrepov.
Zagotovitev trajnostnega dostopa do podatkov v zasebni lasti, ki nastanejo kot stranski produkt digitalnih storitev ter interneta stvari, za evropsko statistiko (predlog za nove člene 17b, 17c, 17d in 17e)
V novih členih 17b, 17c, 17d in 17d v Poglavju III z naslovom „Priprava evropske statistike“ se predlaga uvedba obveznosti za zasebne imetnike podatkov, da pod določenimi pogoji na zahtevo dajo podatke na voljo NSU ali Komisiji (Eurostatu). Predlagani mehanizem predstavlja sorazmeren, omejen in predvidljiv okvir na evropski ravni, ki učinkovito daje te podatke na voljo za pripravo evropske statistike, hkrati pa zagotavlja pravno varnost in zmanjšuje breme poročanja za podjetja. Vendar ta mehanizem ne vpliva na obveznosti poročanja za dajalce statističnih podatkov, določene v sektorski zakonodaji, niti ne posega v obveznost imetnikov podatkov, da v skladu z aktom o podatkih na podlagi izjemnih potreb dajejo na voljo podatke 8 .
Predlog predvideva dvostopenjski postopek utemeljitve, pri katerem bo potrebo po dostopu do novega vira podatkov najprej treba ugotoviti na ravni letnega delovnega programa evropske statistike. Utemeljitev v letnem delovnem programu bi bila osnovni pogoj za drugo stopnjo, na kateri bodo NSU ali Komisija (Eurostat) dejansko predložili posamezne zahteve zasebnim imetnikom podatkov, naj nekatere podatke dajo na voljo za pripravo določenih statistik (v okviru utemeljitve na prvi stopnji). Take zahteve bodo morale biti sorazmerne s statističnimi potrebami, vključevati jasno navedbo njihovega namena in spoštovati interese zasebnih imetnikov podatkov, od katerih se zahteva, da dajo podatke na voljo.
Čeprav bodo NSU glavne točke dostopa do podatkov v zasebni lasti za pripravo evropske statistike, bo Komisija (Eurostat) morda v nekaterih primerih primernejša kot prva točka dostopa do podatkov podjetij. To velja zlasti za področja, kjer bi pristop ESS do zbiranja podatkov lahko bil učinkovitejši, na primer, kadar so podatki v lasti podjetij, ki delujejo na ravni celotne Unije. Poleg tega je cilj predloga določiti obveznost sodelovanja in medsebojne pomoči med NSU, da bi se preprečile pretirane zahteve za zasebne imetnike podatkov ter zagotovil pristop z najmanjšim obsegom podatkov.
Komisijo bi bilo treba pooblastiti, da z izvedbenimi akti določi ureditve za dajanje podatkov na voljo, kot so format podatkov, zahteve glede metapodatkov, skupna predloga za predložitev zahteve ali dejanski način dostopa do podatkov, pri čemer obveznost dajanja podatkov na voljo jasno zajema različne možnosti, vključno s prenosom podatkov, uporabo okvira varnega računalništva tretje osebe ali pošiljanjem algoritma zasebnemu imetniku podatkov.
Določbe vsebujejo obveznosti za NSU in Komisijo (Eurostat) pri ponovni uporabi podatkov, ki so bili dani na voljo za razvoj in pripravo evropske statistike. Zlasti bi morali NSU in Komisija (Eurostat) te podatke uporabljati izključno za statistične namene v skladu z načeloma statistične zaupnosti in stroškovne učinkovitosti ter jih ne deliti s tretjimi osebami, razen s soglasjem imetnika podatkov. Hkrati NSU in Komisija (Eurostat) sprejmejo ustrezne ukrepe za zaščito statistične zaupnosti in poslovnih skrivnosti ter za ohranitev drugih legitimnih pomislekov zasebnih imetnikov podatkov, vključno s stroški in potrebnimi prizadevanji za dajanje podatkov na voljo. Komisija (Eurostat) objavi opis glavnih kategorij stroškov, povezanih z obdelavo podatkov, za katero se lahko imetniku podatkov zagotovi nadomestilo, ter tudi metodologijo za izračun teh stroškov.
Spodbujanje souporabe podatkov v okviru ESS (predlog novega člena 17f)
Predlaga se, da se v sedanje poglavje III z naslovom „Priprava evropske statistike“ uvedejo nove določbe o souporabi podatkov med NSU ter med NSU in Komisijo (Eurostatom), izključno za namen razvoja in priprave evropske statistike ter za izboljšanje njene kakovosti, kjer je to ustrezno in potrebno. Na primer, v primerih, kot je opazovanje čezmejnih pojavov, ki jih ni mogoče meriti kot vsoto nacionalnih ocen.
Souporaba podatkov velja za enega od načinov, kako povečati dostop do virov podatkov v okviru ESS za razvoj in pripravo statistike ter v podporo analizam podatkov. NSU in Komisija (Eurostat), ki sodelujejo pri souporabi podatkov v okviru ESS, zagotovijo vse potrebne zaščitne ukrepe glede fizičnega in logičnega varstva zaupnosti podatkov. Souporabo podatkov bi bilo treba omogočiti z uporabo varne infrastrukture, ki zagotavlja tehnično celovitost in zaupnost obdelave podatkov.
Kadar gre pri zadevnih podatkih za zaupne podatke v smislu člena 3 te uredbe ali osebne podatke v skladu z uredbama (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725, je souporaba takih podatkov dovoljena in lahko poteka prostovoljno na podlagi tehnologij za boljše varovanje zasebnosti.
Razvoj evropske statistike (predlog novega poglavja IIIa z naslovom „Razvoj evropske statistike“ z novim členom 17g)
Predlog uvaja novo poglavje IIIa z naslovom „Razvoj evropske statistike“, ki obravnava vprašanje statistike v pripravi, znane tudi kot „eksperimentalne statistike“. Cilj je ustvariti okvir, v katerem bo mogoče evropsko statistiko na določenih področjih razvijati kot del skupnega prizadevanja ESS, in tako postopno vključevati nove tehnologije in nove vpoglede. Komisija (Eurostat) lahko v tesnem sodelovanju z Odborom za ESS začne z usklajenim razvojem novih statističnih rezultatov in vpogledov v celotnem ESS.
Izkazovanje evropske statistike (predlog novega odstavka 4 v členu 18)
Predlaga se, naj se izkoristi dejstvo, da bodo države članice včasih objavile evropsko statistiko na nacionalni ravni pred roki za prenos, določenimi v zadevni sektorski zakonodaji. Ko so ti podatki objavljeni, bi morala imeti Komisija (Eurostat) možnost, da jih takoj zatem izkaže in tako prispeva k večji pravočasnosti na evropski ravni, pod pogojem da ti podatki upoštevajo ustrezne opredelitve in klasifikacije.
Ponovna uporaba javno dostopnih podatkov (predlog spremenjenega člena 25)
Za zagotovitev učinkovitejše uporabe javno dostopnih podatkov se predlaga sprememba besedila člena 25.
Nove funkcije NSU v nacionalnih okvirih upravljanja podatkov (predlog novega člena 26a)
Predlaga se tudi, da lahko NSU v skladu z načelom subsidiarnosti na nacionalni ravni prevzamejo funkcije v nacionalnih okvirih upravljanja podatkov, vključno s tistimi, ki so predvidene v aktu o upravljanju podatkov, s ciljem spodbujanja povezovanja in interoperabilnosti podatkov, opisa metapodatkov, zagotavljanja kakovosti in določanja standardov ter opredelitve novih virov podatkov, ki se uporabijo za statistiko v pripravi. Te funkcije se morajo izvajati v skladu s statističnimi načeli, določenimi v tej uredbi.
Klavzula o ocenjevanju in pregledu (predlog novega člena 27a)
Skladno s sporazumom o boljši pripravi zakonodaje med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo se predlaga vključitev klavzule o pregledu.
2023/0237 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 338(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 9 določa pravni okvir na ravni Unije za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike.
(2)Uredba (ES) št. 223/2009 je bila leta 2015 spremenjena, da bi se dodatno okrepilo upravljanje evropskega statističnega sistema (ESS), zlasti njegova strokovna neodvisnost, in od tedaj se je okrepljeno upravljanje izkazalo za učinkovito.
(3)Digitalna preobrazba je korenito spremenila razmere in ustvarila novo okolje z novimi potrebami za evropsko statistiko. Obenem so se z nedavno krizo zaradi COVID-19 in energetsko krizo, ki jo je sprožila ruska vojaška agresija proti Ukrajini, povečale zahteve in pričakovanja po pravočasnejši, pogostejši in podrobnejši evropski statistiki, ki je potrebna kot podlaga za odločanje v EU ter za zagotovitev najboljšega možnega odziva Unije na krize.
(4)Za obravnavanje vse večjih pričakovanj po pravočasnejši, pogostejši in podrobnejši evropski statistiki ter po hitrejšem in bolj usklajenem odzivu ESS na nujne statistične zahteve v kriznih obdobjih je Uredbo (ES) št. 223/2009 treba spremeniti. Namen te uredbe je zagotoviti, da evropska statistika ostane ustrezna, ob upoštevanju navedenih spremenjenih in zahtevnejših potreb uporabnikov, zlasti z izkoriščanjem celotnega potenciala digitalnih virov podatkov in tehnologij, z omogočanjem njihove ponovne uporabe za evropsko statistiko, z zagotavljanjem večje prilagodljivosti ESS ter njegove sposobnosti za hitro in učinkovito odzivanje na krize ter s spodbujanjem souporabe podatkov in okrepljenim usklajevanjem med partnerji ESS.
(5)Da bi se upoštevale sedanje razmere in digitalna doba, v kateri deluje ESS, bi bilo treba v Uredbo (ES) št. 223/2009 uvesti nove ali posodobljene opredelitve za pojasnitev pojmov „podatki“, „metapodatki“, „imetniki podatkov“, „ponovna uporaba podatkov“, „souporaba podatkov“, „vir podatkov“, „statistika iz več virov“, „uporaba za statistične namene“ in „kriza“.
(6)Nedavna pandemija COVID-19 je pokazala, da je pravočasna, zanesljiva in primerljiva evropska statistika ključna za uspešen odziv javnih organov na izredne razmere. Zato bi moralo biti ESS omogočeno, da hitro izvede usklajene ukrepe, če se zunaj rednega okvira načrtovanja, zlasti pa v kriznih obdobjih, pojavijo nujne potrebe po podatkih in statistikah. V takih razmerah bi moral imetnik podatkov na zahtevo dati podatke na voljo nacionalnemu statističnemu uradu (NSU) ali Komisiji (Eurostatu), ki dokaže izjemno potrebo po uporabi zahtevanih podatkov v skladu s pravili, določenimi v aktu o podatkih 10 .
(7)Dostop do novih virov podatkov, ki nastajajo kot stranski produkt digitalnih storitev in interneta stvari, in njihova ponovna uporaba postajata ključna za učinkovitejšo in cenejšo pripravo pravočasne, ustrezno pogoste in dovolj podrobne evropske statistike. Zato bi bilo treba zagotoviti dostop do novih virov podatkov na splošno, zlasti pa do podatkov v zasebni lasti, za razvoj in pripravo evropske uradne statistike, ki mora biti trajnosten ter temeljiti na poštenih, jasnih in predvidljivih pravilih.
(8)ESS že dlje časa zahteva dostop do novih virov podatkov, med njimi zlasti do podatkov v zasebni lasti, kot dokazujeta dokument o stališču ESS do podatkov v zasebni lasti, ki so v javnem interesu, iz novembra 2017 in dokument o stališču ESS o predlogu prihodnjega akta o podatkih iz junija 2021.
(9)Za ponovno uporabo podatkov v zasebni lasti in drugih novih virov podatkov bi morali veljati strogi pravni, tehnični in postopkovni zaščitni ukrepi ter zagotovila, vključno z uvedbo visoke stopnje varnosti, zaupnosti in spoštovanja zasebnosti, kot je že določeno v Uredbi (ES) št. 223/2009. Možnost zahtevati dostop do podatkov v zasebni lasti bi morala biti omejena samo na nacionalne statistične urade (NSU), ki delujejo samostojno ali v imenu drugega nacionalnega organa v okviru ESS, ter Komisijo (Eurostat) ter bi morala biti kot osnovni pogoj določena v letnem delovnem programu in omejena na primere, kjer so po eni strani zahtevani podatki potrebni za razvoj in pripravo evropske statistike, po drugi strani pa podatkov ni mogoče takoj pridobiti drugače ali bi se s ponovno uporabo podatkov znatno zmanjšalo breme poročanja za imetnike podatkov in druga podjetja.
(10)Zahtevki za podatke, ki jih predložijo NSU ali Komisija (Eurostat), bi morali biti pregledni in sorazmerni glede svojega obsega in podrobnosti. V povezavi s tem je treba določiti in pojasniti namen zahtevka, predvideno uporabo zahtevanih podatkov, pogostost dajanja podatkov na voljo in roke, do katerih jih je treba dati na voljo, ter operativne ureditve za njihovo dajanje na voljo.
(11)NSU ali Komisija (Eurostat) bi z zahtevki za podatke morala pozvati imetnika podatkov k dialogu, da se določijo konkretni parametri zahtev za podatke, ureditve, ukrepi za izravnavo morebitnih stroškov dajanja podatkov na voljo ter morebitni organizacijski in tehnični ukrepi za zaščito zaupnosti podatkov in poslovnih skrivnosti, z namenom sklenitve sporazuma o teh vidikih. Če se v treh mesecih ne doseže sporazum, bi moral NSU ali Komisija imeti možnost sprejeti sklep, s katerim se od zasebnega imetnika podatkov zahteva, da podatke da na voljo. Če imetnik podatkov v določenem obdobju namerno ali iz malomarnosti ne posreduje zahtevanih podatkov ali posreduje nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke, bi moral NSU ali Komisija imeti možnost naložiti kazni, ki morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne, pri tem pa upoštevati naravo, resnost, ponavljanje in trajanje kršitve glede na zadevni javni interes. Kazni, ki jih naložijo NSU, bi morale biti enakovredne kaznim za kršitve podobnih nacionalnih predpisov. Vsi sklepi, ki jih Komisija sprejme na podlagi te uredbe, so predmet nadzora Sodišča Evropske unije v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije. Sodišče Evropske unije bi moralo imeti v skladu s členom 261 Pogodbe o delovanju Evropske unije neomejeno pristojnost glede glob, ki jih naloži Komisija.
(12)Spodbujati bi bilo treba tudi nadaljnje povezovanje statistike in geoprostorskih informacij, da se omogočijo učinkovitejša raba virov in boljše vključevanje podatkov s strani različnih javnih organizacij ter priprava novih statističnih rezultatov, kot je prostorska analiza, ter prikazovanje in izkazovanje podatkov. To bo podpiralo odločanje in spremljanje ciljev politik na ravni Unije in nacionalni ravni.
(13)Treba je zagotoviti, da nacionalni javni organi, odgovorni za administrativne vire podatkov, ki so pomembni za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, omogočijo nacionalnim statističnim organom brezplačen dostop do teh podatkov ter njihovo ponovno uporabo in povezovanje pravočasno in dovolj pogosto za namene priprave in posredovanja statistike Komisiji (Eurostatu) v rokih in v skladu z zahtevami glede kakovosti, določenimi v zakonodaji Unije na področju statistike.
(14)Kadar dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s to uredbo, vključujejo obdelavo osebnih podatkov, mora biti taka obdelava v skladu z ustrezno zakonodajo EU o varstvu osebnih podatkov, in sicer z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 11 ter Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 12 . V skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov, določenim v teh uredbah, bi bilo treba podatke, zagotovljene na podlagi te uredbe, navadno združiti do stopnje, ko posameznikov ni mogoče identificirati.
(15)Za obdelavo osebnih podatkov za namene uradne statistike, ki jo izvajajo nacionalni statistični organi in za katero se šteje, da je v javnem interesu, bi morala veljati odstopanja in ustrezni zaščitni ukrepi v skladu z Uredbo (EU) 2016/679. Nadaljnja obdelava osebnih podatkov za statistične namene na primer ne bi smela veljati za nezdružljivo s prvotnimi nameni, za katere so bili podatki zbrani. V tem okviru so med posebnimi zaščitnimi ukrepi, ki bi jih bilo treba uvesti, kadar je pri souporabi podatkov na podlagi te uredbe potrebna obdelava osebnih podatkov, načela omejitve namena, najmanjšega obsega podatkov, omejitve hrambe ter celovitosti in zaupnosti, kot so opredeljena v Uredbi (EU) 2016/679. V tem smislu bi se morale pri souporabi podatkov uporabljati tehnologije za boljše varovanje zasebnosti, ki so posebej zasnovane za izvajanje teh načel.
(16)Da bi bili v ospredju postopnega vključevanja novih tehnologij in novih vpogledov ter s tem zagotovili, da evropska statistika vselej ostaja ustrezna, bi bilo treba določiti pravila, na podlagi katerih je v okviru skupnih prizadevanj ESS mogoče na določenih področjih razvijati statistiko s ciljem njene vključitve v redno pripravo evropske statistike. Čeprav navedena statistika ne izpolnjuje nujno vseh meril kakovosti, določenih v členu 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009, bi se morala šteti za evropsko statistiko.
(17)Nacionalni statistični organi bi morali pri svojih prizadevanjih za stalne inovacije in razvoj novih statističnih rezultatov v največji možni meri upoštevati potrebe uporabnikov, ki se izražajo zlasti na svetih nacionalnih uporabnikov statistike. Na ravni Unije bi morala Komisija Evropski svetovalni odbor za statistiko, ki je bil ustanovljen s Sklepom št. 234/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta 13 kot glavni organ Unije, ki predstavlja uporabnike, anketirance in proizvajalce evropske statistike, obvestiti o tem, kako je upoštevala njegova mnenja, zlasti glede razvoja nove evropske statistike.
(18)Hkrati bi morali statistični organi na nacionalni in evropski ravni spodbujati trdno, strukturirano in stalno interdisciplinarno sodelovanje z akademskimi in raziskovalnimi institucijami, zlasti pri razvoju nove statistike, preskušanju novih metod in tehnologij ter spodbujanju inovacij in eksperimentiranja.
(19)Glede na zaupanje, ki ga imajo v NSU in njihovo visoko raven tehničnega znanja na področju upravljanja, kakovosti in varstva podatkov, bi bilo treba države članice spodbuditi, da skladno z načelom subsidiarnosti dodelijo NSU nekatere funkcije v nacionalnih okvirih upravljanja podatkov, vključno s tistimi, ki so predvidene v aktu o upravljanju podatkov, s ciljem spodbujanja povezovanja in interoperabilnosti podatkov, opisa metapodatkov, zagotavljanja kakovosti in določanja standardov. V zvezi s tem je treba poudariti in po potrebi okrepiti vključenost NSU v začetno zasnovo, nadaljnji razvoj in odpravo administrativnih evidenc, da se med drugim zagotovita skladnost in kakovost podatkov ter zmanjša breme poročanja.
(20)Podatki, ki so zakonito na voljo javnosti, se ne bi smeli šteti za zaupne, kadar se uporabljajo za statistične namene.
(21)Zaradi večje pravočasnosti na ravni Unije bi bilo treba Komisiji (Eurostatu) omogočiti, da izkazuje evropsko statistiko držav članic, takoj ko je ta objavljena na nacionalni ravni, tudi če je to pred roki za zagotovitev statistike, določenimi v zadevni sektorski zakonodaji Unije.
(22)Ker cilja te uredbe, namreč spremembe pravnega okvira za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, države članice same ne morejo učinkovito doseči, temveč se lahko zaradi skladnosti in primerljivosti bolje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe za dosego tega cilja v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.
(23)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede začasnih statističnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti, vključno z ustreznim časovnim razponom, pogostostjo in zahtevami glede kakovosti splošnih tehničnih ureditev za dajanje podatkov v zasebni lasti na voljo NSU in Komisiji (Eurostatu) ter tehničnih vidikov souporabe podatkov med statističnimi organi. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 14 .
(24)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 15 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je podal mnenje [xxx].
(25)Opravljeno je bilo posvetovanje z Odborom za ESS –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Spremembe Uredbe (ES) št. 223/2009
Uredba (ES) št. 223/2009 se spremeni:
(1)člen 3 se spremeni:
(a) vstavijo se naslednje točke 4a, 4b, 4c, 4d in 4e:
„4a. ‚podatki‘ pomenijo kakršen koli digitalni ali nedigitalni prikaz aktov, dejstev in informacij;
4b. ‚metapodatki‘ pomenijo kakršne koli podatke, s katerimi se opredelijo in opišejo drugi podatki in postopki, ali se uporabljajo na ta način;
4c. ‚imetnik podatkov‘ pomeni pravno ali fizično osebo, ki ima v skladu z veljavnim pravom Unije ali nacionalno zakonodajo, s katero se izvaja pravo Unije, pravico ali možnost dati na voljo določene podatke;
4d. ‚ponovna uporaba podatkov‘ pomeni, da nacionalni statistični organi in Komisija (Eurostat) podatke, ki jih hranijo in dajo na voljo imetniki podatkov, uporabljajo za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike;
4e. ‚souporaba podatkov‘ pomeni, da statistični organ drugemu statističnemu organu zagotovi podatke ali mu dovoli ponovno uporabo podatkov za namen skupne ali posamezne uporabe takih podatkov za statistične namene;“;
(b) vstavijo se naslednje točke 5a, 5b in 5c:
„5a. ‚vir podatkov‘ pomeni vir, ki zagotavlja podatke, ki so sami po sebi ali v kombinaciji s podatki iz drugih virov ustrezni za razvoj in pripravo statistike, vključno z raziskavami, popisi, administrativnimi evidencami in podatki, ki jih imetniki podatkov dajo na voljo na zahtevo;
5b. ‚dostop do podatkov‘ pomeni, da nacionalni statistični urad ali Komisija (Eurostat) v skladu s posebnimi tehničnimi, pravnimi ali organizacijskimi zahtevami obdeluje podatke, ki jih je zagotovil zasebni imetnik podatkov, vendar pri tem ne zahteva nujno posredovanja ali prenosa takih podatkov;
5c. ‚statistika iz več virov‘ pomeni statistiko, ki je bila razvita ali pripravljena na podlagi različnih virov podatkov, med drugim tudi na podlagi modelov;“;
(c) točka 8 se nadomesti z naslednjim:
„8. ‚uporaba za statistične namene‘ pomeni izključno uporabo za razvoj in pripravo statističnih rezultatov in analiz, vključno s povezanimi raziskovalnimi in znanstvenimi dejavnostmi ali določitvijo vzorčnih okvirov;“;
(d) vstavi se naslednja točka 8a:
„8a. ,kriza‘ pomeni razmere z obsežnim vplivom ali političnim pomenom, ki ustvarijo takojšnjo in nepredvideno zahtevo po evropski statistiki;“;
(2)vstavi se naslednji člen 16a:
„Člen 16a
Statistični odziv na krizo
1. Komisija (Eurostat) preuči začasne statistične ukrepe in jih po potrebi sprejme, ob upoštevanju postopkov, določenih v tem členu, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
(a) odzvati se je treba na nujne potrebe po informacijah, ki nastanejo zaradi krize in po aktiviranju obstoječih ali prihodnjih mehanizmov za izredne razmere v skladu s pravnimi akti Unije, kot so:
(i) začasna zaščita na podlagi Direktive Sveta 2001/55/ES 16 ;
(ii) mehanizem Unije na področju civilne zaščite na podlagi Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta 17 ;
(iii) nujna pomoč na podlagi Uredbe Sveta (EU) 2016/369 18 ;
(iv) okvir izrednih ukrepov na podlagi Uredbe Sveta (EU) 2022/2372 19 ;
(v) popravni mehanizem za trg na podlagi Uredbe Sveta (EU) 2022/2578 20 ;
(vi) način za izredne razmere na podlagi Uredbe (EU) xx/xx Evropskega parlamenta in Sveta (še ni sprejeta 21 );
(b) navedenih nujnih potreb po informacijah ni mogoče zadovoljiti v okviru evropskega statističnega programa.
2. Začasne statistične ukrepe iz odstavka 1 na ravni Unije izvaja Komisija (Eurostat), vključujejo pa lahko:
(a) pripravo evropske statistike na podlagi novih zbirk podatkov;
(b) zagotavljanje novih statističnih kazalnikov in vpogledov na podlagi obstoječih podatkov;
(c) razvoj usklajenih statističnih metodologij in povezanih metodoloških smernic za zagotovitev, da so statistike med državami članicami primerljive in skladne;
(d) druge usklajene ukrepe na ravni Unije, katerih cilj je zagotoviti pravočasen in ustrezen statistični odziv na določene razmere.
3. Komisija (Eurostat) pri ocenjevanju potrebe po začasnih statističnih ukrepih nemudoma obvesti Odbor za ESS, se z njim posvetuje in upošteva njegove strokovne smernice.
4. NSU se lahko ločeno in prostovoljno odločijo sodelovati pri teh začasnih statističnih ukrepih, vendar skupaj s Komisijo (Eurostatom) zagotovijo ustreznost in zadostno pokritost takih ukrepov na ravni Unije. NSU pri sodelovanju pri začasnih statističnih ukrepih upoštevajo skupni časovni razpon, pogostost in zahteve glede kakovosti za nacionalne podatke, ki jih je treba zagotoviti Komisiji (Eurostatu).
5. Komisija lahko z izvedbenimi akti opredeli začasne statistične ukrepe in določi postopek za njihovo sprejetje, vključno z ustreznim časovnim razponom, pogostostjo in zahtevami glede kakovosti, ki jih morajo uporabiti tisti NSU, ki sodelujejo pri začasnem statističnem ukrepu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).
6. Ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 5, ostanejo v veljavi največ 24 mesecev.“;
(3)v členu 17a se naslov nadomesti z naslednjim:
„Dostop do administrativnih evidenc, njihova uporaba in povezovanje za razvoj in pripravo evropske statistike“;
(4)v členu 17a se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Nacionalni javni organi, odgovorni za administrativne vire podatkov, ki so pomembni za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, omogočijo NSU in drugim nacionalnim organom iz člena 4 brezplačen dostop do teh podatkov in ustreznih metapodatkov ter njihovo ponovno uporabo in povezovanje pravočasno in dovolj pogosto za namene priprave in posredovanja statistike Komisiji (Eurostatu) v rokih in v skladu z zahtevami glede kakovosti, določenimi v zakonodaji Unije na področju statistike.“;
(5)v členu 17a se vstavi naslednji odstavek 2a:
„2a. Za namene te uredbe se Komisiji (Eurostatu) na zahtevo omogočijo pravočasen dostop do ustreznih podatkov in metapodatkov iz podatkovnih zbirk in sistemov interoperabilnosti, ki jih vzdržujejo organi in agencije Unije, ter njihova ponovna uporaba in povezovanje, brez poseganja v akte Unije o vzpostavitvi teh podatkovnih zbirk in sistemov interoperabilnosti. V ta namen Komisija (Eurostat) sodeluje z ustreznimi organi in agencijami Unije za določitev zahtevanih prilagojenih podatkov in metapodatkov, operativnih načinov za ponovno uporabo podatkov ter potrebnih fizičnih in logičnih zaščitnih ukrepov.“;
(6)v členu 17a se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:
„5. NSU in lastniki administrativnih evidenc vzpostavijo potrebne mehanizme sodelovanja. Ti mehanizmi omogočajo tudi, da NSU izvajajo preverjanja kakovosti podatkov in vzpostavljajo statistične okvire na podlagi ustreznih administrativnih evidenc.“;
(7)vstavijo se naslednji členi 17b, 17c, 17d, 17e in 17f:
„Člen 17b
Obveznost zasebnih imetnikov podatkov, da dajejo podatke na voljo za razvoj in pripravo evropske statistike
1. NSU ali Komisija (Eurostat) lahko brez poseganja v obveznosti poročanja, določene v sektorski zakonodaji Unije na področju statistike, ali v obveznost imetnikov podatkov, da dajejo podatke na voljo na podlagi izjemne potrebe v skladu z aktom o podatkih, od zasebnega imetnika podatkov zahteva, da podatke in ustrezne metapodatke da na voljo za razvoj in pripravo evropske statistike, če so v letnem delovnem programu določeni naslednji pogoji:
(a) zahtevani podatki so potrebni za razvoj in pripravo evropske statistike ter
(b) podatkov ni mogoče takoj pridobiti z alternativnimi sredstvi, kot so raziskave ali ponovna uporaba administrativnih evidenc, ali pa se bo z njihovo ponovno uporabo znatno zmanjšalo breme poročanja za imetnike podatkov in druga podjetja.
2. NSU lahko kot koordinator nacionalnega statističnega sistema predloži zahtevek za podatke zasebnemu imetniku podatkov v imenu drugega nacionalnega organa, če so zahtevani podatki potrebni za evropsko statistiko, ki jo razvija in pripravlja zadevni drugi nacionalni organ.
3. NSU in Komisija (Eurostat) sodelujejo in si medsebojno pomagajo, da se preprečijo pretirani zahtevki za zasebne imetnike podatkov in da se določi, kdo mora predložiti zahteve za podatke. Komisija (Eurostat) v dogovoru z NSU predloži zasebnemu imetniku podatkov zahtevek za podatke, zlasti kadar je tak pristop učinkovitejši, na primer v primeru imetnikov podatkov, ki delujejo na ravni celotne Unije.
4. Komisija (Eurostat) lahko v dogovoru z NSU vzpostavi varno infrastrukturo, da se omogoči nadaljnja souporaba podatkov z NSU, do katerih se je dostopalo v skladu z odstavkom 2.
5. Ta člen se ne uporablja za mala in mikro podjetja, kot so opredeljena v členu 2 Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES 22 .
Člen 17c
Zahtevki za podatke in ureditve za dajanje podatkov na voljo za razvoj in pripravo evropske statistike
1. Kadar NSU ali Komisija (Eurostat) v skladu s členom 17b zahteva podatke:
(a) navede, kateri podatki se zahtevajo;
(b) dokaže statistično potrebo, za katero se v skladu s členom 17b(1) zahtevajo podatki;
(c) navede pogostost dajanja podatkov na voljo in roke, do katerih jih je treba dati na voljo;
(d) določi operativne ureditve za dajanje podatkov na voljo;
(e) pozove imetnika podatkov k dialogu iz odstavka 3.
2. Zahtevki za podatke iz odstavka 1:
(a) upoštevajo načelo najmanjšega obsega podatkov in so sorazmerni s statistično potrebo v smislu podrobnosti, obsega in pogostosti podatkov;
(b) kolikor je mogoče, zadevajo neosebne podatke.
3. Po predložitvi zahtevka za podatke iz odstavka 1 poteka med NSU ali Komisijo (Eurostatom) in zadevnim imetnikom podatkov dialog o vidikih, kot so raven združevanja podatkov, rok in ureditve za zagotovitev podatkov, zaščitni ukrepi za varnost in zaupnost ter vidiki nadomestila morebitnih stroškov, s ciljem sklenitve sporazuma o teh vidikih.
4. Če sporazum ni sklenjen v treh mesecih po obvestilu o zahtevku za podatke iz odstavka 1, lahko NSU ali Komisija s sklepom od zasebnega imetnika podatkov zahteva, da podatke da na voljo. Sklep je specifičen, kot se zahteva v skladu z odstavkom 1, točke (a) do (d), in upošteva teme, o katerih so bila stališča med dialogom z imetnikom podatkov morda zbližana. Sklep lahko vključuje tudi nadomestilo za zasebnega imetnika podatkov, ki ne presega mejnih stroškov, povezanih s pripravo, ki je potrebna za dajanje podatkov na voljo. Obdobje za dajanje podatkov na voljo ne sme biti krajše od 15 dni. NSU ali Komisija pred sprejetjem sklepa imetniku podatkov omogoči, da se izjavi o ukrepih, ki jih NSU ali Komisija namerava sprejeti. V sklepu se navedejo globe, določene v odstavku 6, ter pravna sredstva, ki so na voljo zoper sklep.
5. Brez poseganja v obveznosti poročanja, določene v sektorski statistični zakonodaji Unije, da imetnik podatkov zadevne podatke na voljo NSU ali Komisiji (Eurostatu) v obdobju, določenem v sklepu, v skladu z odstavkom 4 tega člena.
6. Države članice in Komisija sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev učinkovitega uveljavljanja sklepov, sprejetih v skladu z odstavkom 4. Med temi ukrepi je lahko naložitev glob, kadar zasebni imetnik podatkov namerno ali iz malomarnosti podatkov, ki se zahtevajo s sklepom, ne predloži v določenem roku, ali zagotovi napačne, nepopolne ali zavajajoče podatke. Pri določanju višine glob država članica in Komisija upoštevata naravo, resnost, trajanje in ponavljanje kršitve.
7. Komisija lahko zaradi spoštovanja odstavka 6 sprejme sklepe o naložitvi glob v višini največ 25 000 EUR. V primeru ponovitve kršitve v obdobju treh let lahko globa doseže 50 000 EUR. Komisija lahko izda smernice o izračunu globe.
8. Komisija lahko sprejme sklep o naložitvi globe v enem letu po roku za predložitev podatkov, določenem v njenem sklepu iz odstavka 4, če imetnik podatkov ne predloži nobenih podatkov, ali v enem letu po predložitvi nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih podatkov.
Pooblastilo Komisije za izvrševanje sklepov o naložitvi globe zastara v petih letih. Zastaranje začne teči na dan, ko sklep postane pravnomočen.
9. Pred sprejetjem sklepa v skladu z odstavkom 6 tega člena države članice in Komisija imetniku podatkov omogočijo, da se izjavi o predhodnih ugotovitvah in ukrepih, ki jih država članica ali Komisija morda namerava sprejeti glede na predhodne ugotovitve.
10. Komisija z izvedbenimi akti določi splošne tehnične ureditve za dajanje podatkov na voljo na podlagi tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).
Člen 17d
Pregled sklepov o naložitvi glob s strani Sodišča Evropske unije
Sodišče Evropske unije ima v skladu s členom 261 Pogodbe o delovanju Evropske unije neomejeno pristojnost za pregled sklepov, s katerimi je Komisija naložila globe. Naloženo globo lahko prekliče, zniža ali zviša.
Člen 17e
Obveznosti NSU in Komisije (Eurostata) pri ponovni uporabi podatkov, ki so na voljo za razvoj in pripravo evropske statistike
1. NSU in Komisija (Eurostat) podatke, ki so bili dani na voljo v skladu s členom 17b, uporabijo za razvoj in pripravo evropske statistike:
(a) izključno za statistične namene;
(b) v skladu z načeloma statistične zaupnosti in stroškovne učinkovitosti ter
(c) z obveznostjo, da jih ne bodo delili s tretjimi osebami, razen s soglasjem imetnika podatkov.
2. NSU in Komisija (Eurostat):
(a) sprejmejo ustrezne ukrepe za zaščito statistične zaupnosti in poslovnih skrivnosti ter za ohranitev drugih legitimnih pomislekov zasebnih imetnikov podatkov, vključno s stroški in potrebnimi prizadevanji za dajanje podatkov na voljo;
(b) kolikor je potrebna obdelava osebnih podatkov, izvajajo tehnične in organizacijske ukrepe za varstvo pravic in svoboščin posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.
3. Odstavka 1 in 2 tega člena se uporabljata za drug nacionalni organ, ki je prejel podatke na zahtevo, ki jo je v njegovem imenu predložil NSU v skladu s členom 17b(2).
4. Komisija (Eurostat) objavi opis glavnih kategorij stroškov, povezanih z obdelavo podatkov, za katero se lahko imetniku podatkov zagotovi nadomestilo, ter metodologijo za izračun teh stroškov.
Člen 17f
Souporaba podatkov v ESS
1. Podatki se med NSU ter med NSU in Komisijo (Eurostatom) souporabljajo izključno za statistične namene ter za izboljšanje kakovosti evropske statistike.
2. Souporaba podatkov poteka na zahtevo NSU ali Komisije (Eurostata), kadar je to ustrezno in potrebno. Souporaba podatkov poteka tudi, kadar zahtevek predloži NSU v imenu drugega nacionalnega organa, podatki pa se uporabljajo izključno za statistične namene ter za izboljšanje kakovosti evropske statistike, ki jo razvija in pripravlja zadevni drugi nacionalni organ.
3. NSU in, če je ustrezno, drugi nacionalni organi, ki sodelujejo pri souporabi podatkov v ESS, zagotovijo vse potrebne zaščitne ukrepe glede fizičnega in logičnega varstva zaupnosti podatkov. Komisija (Eurostat) vzpostavi varno infrastrukturo za omogočanje souporabe podatkov. NSU, in če je ustrezno, drugi nacionalni organi, lahko to infrastrukturo za varno souporabo podatkov uporabljajo za namen iz odstavka 1.
4. Kadar gre pri zadevnih podatkih za zaupne podatke v smislu člena 3 te uredbe ali za osebne podatke, kot so opredeljeni v uredbah (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725, je souporaba takih podatkov dovoljena in lahko poteka prostovoljno, če izpolnjuje vse naslednje pogoje:
(a)temelji na zahtevku, ki utemeljuje potrebo po souporabi podatkov v vsakem posameznem primeru, zlasti glede vprašanj kakovosti, ki jih je treba posebej obravnavati;
(b)temelji na tehnologijah za boljše varovanje zasebnosti, ki so posebej zasnovane za skladnost z uredbama (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725, zlasti glede omejitve namena, najmanjšega obsega podatkov, omejitve shranjevanja, celovitosti in zaupnosti;
(c)ne vpliva na poglavje V te uredbe.
5. Podatki, ki se zahtevajo na podlagi tega člena, se ne nanašajo na vprašanja nacionalne varnosti in vojaških zadev.
6. Komisija z izvedbenimi akti določi tehnične vidike souporabe podatkov med statističnimi organi iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(2).
7. Ta člen ne posega v člen 21 te uredbe.“;
(8)vstavi se naslednje poglavje IIIa:
„POGLAVJE IIIa
RAZVOJ EVROPSKE STATISTIKE
Člen 17g
Statistika v pripravi
1. NSU, drugi nacionalni organi in Komisija (Eurostat) si prizadevajo za stalne inovacije ter razvoj novih statističnih rezultatov in vpogledov na podlagi vseh razpoložljivih virov podatkov ter za uporabo najsodobnejših tehnologij s ciljem njihove vključitve v redno pripravo evropske statistike.
2. Evropska statistika se razvija v popolni skladnosti s statističnimi načeli, kot so določena v členu 2(1). Statistika v pripravi morda ne izpolnjuje nujno vseh meril kakovosti iz člena 12(1).
3. Komisija (Eurostat) izkazuje evropsko statistiko v pripravi s soglasjem NSU in izrecno navede, da je ta statistika v pripravi.
4. Komisija (Eurostat) lahko v tesnem sodelovanju z Odborom za ESS začne z usklajenim razvojem novih statističnih rezultatov in vpogledov v celotnem ESS. Ti statistični rezultati in vpogledi se vključijo v letni delovni program in se izvajajo prek posameznih statističnih ukrepov iz člena 14(1).“;
(9)v člen 18 se vstavi naslednji odstavek 4:
„4. Komisija (Eurostat) lahko evropsko statistiko, ki jo države članice objavijo na nacionalni ravni, uporabi pred roki, določenimi v ustrezni sektorski zakonodaji, in to statistiko izkazuje pred časom, predvidenim v zadevni sektorski zakonodaji, če je skladna z opredelitvami in klasifikacijo.“;
(10)Člen 25 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 25
Javno dostopni podatki
Podatki, ki so zakonito na voljo javnosti, se ne štejejo za zaupne, kadar se uporabljajo za statistične namene.“;
(11)vstavi se naslednji člen 26a:
„Člen 26a
Prispevek k novim nacionalnim okvirom upravljanja podatkov
1. V skladu z načelom subsidiarnosti lahko NSU na nacionalni ravni prevzamejo funkcije, kot so določene v nacionalnih okvirih upravljanja podatkov, s ciljem spodbujanja povezovanja in interoperabilnosti podatkov, opisa metapodatkov, zagotavljanja kakovosti in določanja standardov ter druge naloge in funkcije, določene v Uredbi (EU) 2022/868 Evropskega parlamenta in Sveta 23 , ter opredelijo nove vire podatkov, ki se uporabljajo za razvoj in pripravo statistike.
2. Izvajanje takih funkcij s strani NSU je skladno s statističnimi načeli, kot so določena v členu 2(1).“;
(12)vstavi se naslednji člen 27a:
„Člen 27a
Ocenjevanje in pregled
Komisija v [petih letih po začetku veljavnost te uredbe o spremembi] izvede oceno te uredbe ter o svojih glavnih ugotovitvah poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Pri tem se zlasti oceni:
(a)statistični odziv na krizo iz člena 16a;
(b)obveznost imetnikov podatkov, da omogočijo ponovno uporabo svojih podatkov za evropsko statistiko v skladu s členi 17b, 17c, 17d in 17e;
(c)izmenjava podatkov v okviru ESS iz člena 17f;
(d)razvoj evropske statistike iz poglavja IIIa.“.
Člen 2
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
predsednica predsednik
Podrobnosti so na voljo na platformi Povejte svoje mnenje.