Poleg tega reforma vključuje sprejetje naložbenih programov za podporo obnovljivih virov električne energije. Ministrstvo za gospodarstvo sprejme dražbeni sistem za nove obnovljive vire energije (povezava do naložbe 1, komponenta 1) in programe podpore za naložbe v nadomestitev stare zmogljivosti z novo (povezava do naložbe 2, komponenta 1) in povečanje prožnosti elektroenergetskega sistema (povezava do naložbe 3, komponenta 1). Naložbene politike shem so strogo skladne z okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo ter tehničnimi smernicami „Do-Significant-Harm-Harm“ (2021/C58/01) za podprte dejavnosti in podjetja. Slovaški načrt za okrevanje in odpornost podpira le naložbe v vodno energijo, ki so v skladu s pravnim redom EU.

Reforma se izvede do 31. decembra 2022.

Naložba 1: Gradnja novih obnovljivih virov električne energije

Namen ukrepa je podpreti uvajanje naložb v nove obnovljive vire električne energije. Od splošnega cilja povečanja nove zmogljivosti za električno energijo iz obnovljivih virov za 122,4 MW program podpore zagotavlja vsaj 120 MW nove zmogljivosti, ki jo sprožijo novi obnovljivi viri v okviru ukrepa, priključenega na omrežje. Konkurenčni dražbeni mehanizem je odprt za širok nabor tehnologij za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov z jasnimi roki za izvedbo projektov in pravili. Naložbe v vodno energijo niso upravičene v okviru naložbe 1 (komponenta 1). Ministrstvo za gospodarstvo je odgovorno za izvajanje sheme in zbiranje informacij o realiziranih zmogljivostih nosilcev projektov.

Shema podpore pri dražbah upošteva naložbene politike, kot so določene v mejniku 3 komponente 1 (reforma 2: Pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije).

Naložba naj bi se začela izvajati do 30. junija 2021 in se končala do 30. junija 2026.

Naložba 2: Posodobitev obstoječih obnovljivih virov energije (zmanjšanje zmogljivosti)

Cilj ukrepa je podaljšati tehnološko življenjsko dobo, nadgraditi in povečati učinkovitost obstoječih zmogljivosti za obnovljive vire energijeter razširiti trajnostno proizvodnjo biometana v skladu z direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Posodobitevse nanaša na obnovo obratov za pridobivanje bioplina, preoblikovanje obratov za proizvodnjo električne energije z bioplinom v obrate za proizvodnjo biometana in obrate za proizvodnjo vodne energije. Sistem zagotavlja vsaj 83 MW posodobljene inštalirane zmogljivosti (za nadomestitev stare zmogljivosti z novo), priključene na omrežja, za katere se pričakuje, da bodo rekonstruirane za proizvodnjo električne energije ali biometana, podprte v okviru ukrepa. Ministrstvo za gospodarstvo je odgovorno za izvajanje naložbe in zbiranje informacij o realiziranih zmogljivostih nosilcev projektov.

Podpora za različne vrste posodobljene opreme iz obnovljivih virov se oceni ločeno ob upoštevanju načela stroškovne učinkovitosti. Programi podpore spoštujejo naložbene politike, kot so določene v mejniku 3 komponente 1 (reforma 2: Pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije“).

Naložba naj bi se začela izvajati do 1. januarja 2022 in se končala do 30. junija 2026.

Naložba 3: Povečanje prožnosti elektroenergetskih sistemov za večje vključevanje obnovljivih virov energije

Namen naložbe je povečati prožnost slovaškega elektroenergetskega omrežja. Postopno opuščanje prožnih fosilnih virov električne energije povzroča izgubo učinkovitosti izravnave, kar negativno vpliva na sposobnost sistema za vključevanje spremenljivih obnovljivih virov energije.

Naložba je usmerjena v podporo objektom za shranjevanje električne energije, vključno z rešitvami, ki temeljijo na vodiku, in povečanju zmogljivosti za izravnavo električne energije v hidroelektrarnah. Shema podpore zagotavlja najmanj 52 MW kumulativnega povečanja izravnalne zmogljivosti zaradi novih skladiščnih zmogljivosti in povečanja izravnalne zmogljivosti obstoječih hidroelektrarn, priključenih na omrežje. Natančna razčlenitev cilja 52 MW je odvisna od povpraševanja zadevnih subjektov. Naložbe v izravnalno zmogljivost hidroelektrarn v okviru ukrepa ne presegajo 12 000 000 EUR. Naložbe v veliki meri dopolnjujejo druge ukrepe v okviru komponente, saj prispevajo k povečanju proste zmogljivosti omrežja za vključevanje obnovljivih virov energije.

Podpora se dodeli v okviru tehnološko specifičnih shem, pri čemer se upošteva načelo stroškovne učinkovitosti. Sheme spoštujejo pogoje o naložbenih politikah, kot so določeni v mejniku 3 komponente 1 (Reforma 2: Pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije).

Naložba naj bi se začela izvajati do 1. januarja 2022 in se končala do 30. junija 2026.

A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore.

Zap. št. Num.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

Kvantitativni kazalniki (za ciljne vrednosti)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Merska enota

Izhodišče

Cilj

Četrtletju

Leto

1

1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – reforma 1: Prilagoditev pravnega okvira za električno energijo

Mejnik

Reforma trga z električno energijo

Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb zakona o energiji in zakona o regulaciji v omrežnih panogah

ČETRTLETJE 4

2022

Pravni okvir se spremeni s spremembo zakona 251/2012 zb. o energiji in zakona 250/2012 zb. o regulaciji v omrežnih panogah za prenos Direktive 2019/944. Poleg tega bo posodobljeni pravni okvir olajšal nove dejavnosti in dostop udeležencev do trga električne energije (energetske skupnosti, združevalec, samoporabniki, shranjevanje električne energije), hkrati pa povečal splošno prožnost elektroenergetskega sistema in izboljšal možnosti za priključitev novih obnovljivih virov na slovaško omrežje.

2

1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – reforma 1: Prilagoditev pravnega okvira za električno energijo

Mejnik

Odprava omejitev tehničnih zmogljivosti za prenos električne energije v slovaškem elektroenergetskem sistemu

Skupna javna izjava Ministrstva za gospodarstvo in slovaškega operaterja prenosnega sistema Slovenská elektrizačná prenosová sústava, a.s.

V2

2021

Slovaško ministrstvo za gospodarstvo in slovaški operater prenosnega sistema električne energije Slovenská elektrizačná prenosová sústava, a.s. razglasita sprostitev omejitev tehničnih zmogljivosti za prenos električne energije v slovaškem elektroenergetskem sistemu in povečanje zmogljivosti za priključitev obnovljivih virov na omrežje. Ukrep se olajša s povečanjem neto prenosne zmogljivosti prenosnih povezav z Republiko Madžarsko.

3

1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – reforma 2: Pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije

Mejnik

Okvir za podporo naložbam v nove obnovljive vire energije

Uveljavitev zakonodajnih sprememb Zakona o spodbujanju obnovljivih virov energije in soproizvodnje z visokim izkoristkom ter Zakona o toplotni energiji.

Sprejetje dolgoročnega načrta dražbe s strani Ministrstva za gospodarstvo

Sprejetje naložbenih shem s strani ministrstva za gospodarstvo za spodbujanje

novih virov električne energije iz obnovljivih virov energije (opredeljenih v naložbi 1), naložb v nadomestitev stare zmogljivosti z novo (opredeljene v naložbi 2) in naložb za povečanje prožnosti elektroenergetskega sistema

(opredeljeno v naložbi 3)

ČETRTLETJE 4

2022

Zakonodajne spremembe vzpostavljajo podporne mehanizme za povečanje deleža obnovljivih virov energije v prometnem sektorju, sektorju električne energije in sektorju ogrevanja. Pravni okvir se spremeni s spremembo zakonov 309/2009 zb. o spodbujanju obnovljivih virov energije in soproizvodnje z visokim izkoristkom ter zakona 657/2004 zb. o toplotni energiji.

Ministrstvo za gospodarstvo sprejme dolgoročni načrt dražbe novih obnovljivih virov energije, ki prispeva k večji predvidljivosti povečanja zmogljivosti novih obnovljivih zmogljivosti.

Ministrstvo za gospodarstvo sprejme nov dražbeni sistem za nove vire električne energije iz obnovljivih virov (opredeljene v naložbi 1), programe podpore za naložbe v nadomestitev stare zmogljivosti z novo (opredeljeno v naložbi 2) in povečanje prožnosti elektroenergetskega sistema (opredeljeno v naložbi 3). Sheme podrobno opredeljujejo merila za upravičenost podprtih dejavnosti in/ali podjetij ter zagotavljajo skladnost s pravnim redom EU in nacionalnim okoljskim pravnim redom ter tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), hkrati pa povečujejo nove zmogljivosti OVE, kot je podrobno opisano v ustreznih ciljih (za naložbe 1, 2 in 3). S projekti na področju biomase se v skladu s pogoji iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2139 nadgradijo obrati za pridobivanje bioplina, s katerimi se dosežejo vsaj 80-odstotni prihranki emisij toplogrednih plinov glede na metodologijo za prihranek emisij toplogrednih plinov in primerjalno analizo iz Priloge VI k Direktivi (EU) 2018/2001. V primeru pretvorbe v obrate, ki proizvajajo biometan, prihranki emisij toplogrednih plinov znašajo vsaj 70 % glede na metodologijo za prihranek emisij toplogrednih plinov in primerjalno fosilno gorivo iz Priloge VI k navedeni direktivi.

Projekti na področju biomase in biometana so trajnostni v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 o energiji iz obnovljivih virov (REDII).

Podpirajo se samo naložbe v vodno energijo, ki so v skladu s pravnim redom EU.

4

1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – naložba 1: Gradnja novih obnovljivih virov električne energije

Ciljna vrednost

Nova zmogljivost obnovljivih virov energije

MW

0

120

V2

2026

Od splošnega cilja povečanja nove zmogljivosti za električno energijo iz obnovljivih virov za 122,4 MW program podpore v okviru ukrepa zagotavlja vsaj 120 MW novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, priključenih na omrežje.

Podporni mehanizem ima obliko dražb za podporo naložbam za nove vire električne energije iz obnovljivih virov energije. Shema podpore upošteva pogoje za naložbene politike, kot so določeni v mejniku 3 („1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – reforma 2: Pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije).

5

1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – naložba 2: Posodobitev obstoječih obnovljivih virov električne energije (zmanjšanje zmogljivosti)

Ciljna vrednost

Rekonstruirana zmogljivost obnovljivih virov energije

MW

0

83

V2

2026

Najmanj 83 MW povečanje posodobljene zmogljivosti (nadomestitev zmogljivosti) za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ali proizvodnjo biometana zaradi priključitve posodobljenih zmogljivosti v okviru ukrepa na omrežja.

Podpora za različne vrste posodobljene opreme se oceni ločeno, pri čemer se upošteva načelo stroškovne učinkovitosti. To vključuje posodobitev elektrarn na bioplin in hidroelektrarn ter preoblikovanje obratov za proizvodnjo električne energije iz bioplina v obrate za proizvodnjo biometana. Programi podpore spoštujejo pogoje za naložbene politike, kot so določeni v mejniku 3 („1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – reforma 2: Pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije).

6

1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – naložba 3: Povečanje prožnosti elektroenergetskih sistemov za večje vključevanje obnovljivih virov energije

Ciljna vrednost

Kumulativno povečanje zmogljivosti naprav za povečanje prožnosti energetskih sistemov

MW

0

52

V2

2026

Povečanje novih objektov za skladiščenje električne energije za vsaj 52 MW, ki je posledica začetka obratovanja novih skladiščnih zmogljivosti v okviru ukrepa. Sistem podpira namestitev novih zmogljivosti akumulatorskih sistemov, elektrolizo in povečanje izravnalne zmogljivosti hidroelektrarn. Natančna razčlenitev ciljne vrednosti 52 MW naj bi bila odvisna od povpraševanja zadevnih subjektov. Naložbe v izravnalno zmogljivost hidroelektrarn v okviru ukrepa ne presegajo 12 000 000 EUR.

Podpora se dodeli v okviru tehnološko specifičnih shem, pri čemer se upošteva načelo stroškovne učinkovitosti. Programi podpore spoštujejo pogoje za naložbene politike, kot so določeni v mejniku 3 („1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – reforma 2: Pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije).

KOMPONENTA 2: Prenova stavb

V skladu s slovaškim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom ter dolgoročno strategijo prenove stavb je za doseganje ciljev EU glede zmanjšanja emisij za leti 2030 in 2050 potreben znaten prehod z izvajanja delnih na srednje velike (30–60-odstotni prihranek primarne energije) in temeljito (več kot 60 %) prenovo stavb.

Ta komponenta slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je namenjena zmanjšanju porabe energije z izvajanjem celovite prenove družinskih hiš, javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama. Združuje ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb z doseganjem vsaj 30 % prihrankov primarne energije z ukrepi za spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam (kot so namestitev zelenih streh, sistem za zadrževanje vode). Komponenta prispeva k podnebnim in okoljskim ciljem, hkrati pa spodbuja okrevanje in konkurenčnost gradbenega sektorja z ustvarjanjem več delovnih mest, zlasti za MSP na lokalni ravni.

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepov in blažilnih ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

Komponenta vključuje tri reforme in dve naložbi.

Te naložbe in reforme prispevajo k obravnavanju priporočil za posamezne države, naslovljenih na Slovaško v zadnjih dveh letih, o potrebi po „osredotočenju naložbene politike na energijsko učinkovitost“ (priporočilo za posamezno državo št. 3/2019) in o „osredotočenju naložb na zeleni prehod“ (priporočilo za posamezno državo 3/2020).

A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

.Reforma 1: Uskladitev podpornih mehanizmov za prenovo družinskih hiš.

Cilj reforme je evidentirati, uskladiti in združiti različne sheme podpore, poenotiti in racionalizirati postopek prenove ter lastnikom zagotoviti spodbude za izvajanje širšega nabora ukrepov prenove. Zasnova programov podpore, merila in pogoji ter izvedbeni ukrepi se določijo v izvedbenem načrtu, ki ga Slovaška agencija za okolje objavi do 30. septembra 2022. Za zagotovitev učinkovitega in pravočasnega izvajanja se okrepijo zmogljivosti slovaške agencije za okolje. V izvedbeni fazi se lastniki hiš dosežejo s komunikacijsko kampanjo in regionalnimi uradi, ki so ustanovljeni, ter z zagotavljanjem tehnične pomoči in posvetovanja.

Reforma se izvede do 30. septembra 2022.

Naložba 1: Izboljšanje energetske učinkovitosti družinskih hiš.

Cilj naložbe je dokončati prenovo vsaj 25164 enodružinskih hiš, pri čemer je treba v povprečju doseči vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije. Naložba je namenjena lastnikom starejših družinskih hiš. Poleg tradicionalnih ukrepov za varčevanje z energijo, kot so toplotna izolacija in zamenjava oken, mehanizem omogoča zamenjavo neučinkovitih virov toplote in tople vode z visoko učinkovitimi napravami ali namestitev novih naprav za energijo iz obnovljivih virov. Kadar je mogoče, se uporabljajo ukrepi za povečanje odpornosti stavb na podnebne spremembe (kot so strehe vegetacije, zajetje deževnice). Za mobilizacijo celovite in zelene prenove programi podpore vključujejo kombinacijo obveznega in neobveznega dela. Pričakuje se finančni prispevek lastnikov. Prihranki energije se preverjajo predvsem z energetskimi izkaznicami ali drugimi ustreznimi dokumenti.

Naložbeni ukrepi, povezani s prenovo stavb, so skladni z zahtevami, da se ne škoduje bistveno, vključno s ponovno uporabo in recikliranjem gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov ter shemo za nadomestitev plinskega kotla, ki sta majhen del celotnega programa prenove.

Če so kotli na biomaso vključeni v shemo prenove, je dovoljena zamenjava zastarelih kotlov na premog/olje/biomasno maso s kotli na biomaso, če se nadomestijo s kotli z visokim izkoristkom na biomaso v enem od dveh najvišjih razredov energijske učinkovitosti v skladu z uredbo o označevanju z energijskimi nalepkami, ki za gorivo uporabljajo pelete. Poleg tega je zamenjava zastarelih plinskih kotlov s kotli na biomaso mogoča, če se nadomestijo s kotli na biomaso na osnovi peletov v enem od dveh najvišjih razredov energijske učinkovitosti v skladu z uredbo o označevanju z energijskimi nalepkami. Nadomestitev plinskih kotlov s kotli na biomaso na območjih kakovosti zraka s preseganjem mejnih vrednosti PM10 ni dovoljena.

Naložba naj bi se začela izvajati najpozneje 30. septembra 2022 in se končala do 30. junija 2026.

Reforma 2: Povečanje preglednosti in racionalizacija odločitev sveta Slovaške republike za spomenike.

Cilj reforme je izboljšati kakovost in učinkovitost postopka odločanja odbora Slovaške republike za spomenike z razvojem treh metodologij za:

·razvrsti dotacije spomenikov,

·določiti objektivna merila, po katerih odbor za spomenike sprejema odločitve, in

·količinsko opredeliti stroške, povezane z intervencijami odbora za spomenike

Poleg tega je cilj reformirati kartiranje spomenikov v državni lasti z oceno njihovih osnovnih tehničnih vidikov, gradbeništva ter gospodarskih, energetskih in drugih vidikov. Na podlagi kartiranja se sprejme diagnostika vsaj 1000 pomembnih spomenikov v državni lasti. Reforma bo olajšala odločitve o naložbah v prenovo, da bi se ohranila monumentalna vrednost in po potrebi izboljšala energijska učinkovitost.

Reforma se izvede do 31. decembra 2023.

Naložba 2: Obnova zgodovinskih in javnih stavb s seznama.

Zgodovinske in javne stavbe s seznama so med energijsko najmanj učinkovitimi stavbami in zahtevajo prilagojen pristop za ohranjanje in zaščito njihove kulturne vrednosti in dediščine. Cilj naložbe je izboljšati energetsko učinkovitost in strukturne pogoje zgodovinskih in javnih stavb s seznama, hkrati pa zaščititi njihove zgodovinske in kulturne vrednote ter izboljšati dostopnost stavb. Od splošnega cilja prenove 104 024 m² se prenovi vsaj 93 622 m² talnih površin zgodovinskih in javnih stavb s seznama, pri čemer se v povprečju doseže vsaj 30 % prihrankov primarne energije. Pričakuje se, da bo naložba privedla do prenove približno 100 stavb, spremljala pa jo bo informacijska kampanja. Prihranki energije se spremljajo in preverjajo z energetskimi izkaznicami.

Naložbeni ukrepi, povezani s prenovo stavb, so skladni z zahtevami, da se ne škoduje bistveno, vključno s ponovno uporabo in recikliranjem gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov ter shemo nadomestitve kotlov, ki je majhen del celotnega programa prenove.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Reforma 3: Ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki pri rušenju objektov.

Reforma obravnava zelo nizko stopnjo recikliranja na Slovaškem in je osredotočena na revizijo zakonodaje o ravnanju z odpadki, da bi se povečal potencial krožnega gospodarstva pri gradbenih odpadkih in odpadkih iz rušenja objektov. Ministrstvo za okolje Slovaške republike vloži spremembo zakonodaje o odpadkih, ki zahteva, da se vsaj 70 % nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov, ki nastanejo pri gradnji, pripravi za ponovno uporabo ali pošlje v recikliranje. Poleg tega reforma uvaja obvezno selektivno rušenje, standarde kakovosti za recikliranje gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov, obvezna zelena javna naročila za sklepanje pogodb za gradbena dela, poenostavlja pravila in izboljšuje sisteme zbiranja podatkov o gradbenih odpadkih. Ko bo zakonodaja začela veljati, bo zagotovila skladnost z zahtevo po 70-odstotnem recikliranju in ponovni uporabi nenevarnih odpadkov iz rušenja objektov in gradbenih odpadkov, ki se uporablja za obnovo in gradnjo stavb, ki se financirajo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. .

Reforma se izvede do 30. junija 2022.

A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore.

KOMPONENTA 3: Trajnostni promet

Cilj komponente slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je povečati delež okolju prijaznih oblik prevoza z ukrepi in pametnimi rešitvami, ki temeljijo na analizi podatkov, povečati število potnikov, ki potujejo z železniškim in javnim potniškim prevozom, količino blaga, ki se prevaža v okolju prijaznem intermodalnem prevozu, ter podpreti razvoj infrastrukture za alternativni pogon, s čimer bi se zmanjšaleemisije CO2 v prometu in izboljšala kakovost zraka. Pametne in digitalne naložbe podpirajo hitrejši, zanesljivejši in učinkovitejši železniški in čisti javni potniški promet ter potnike spodbujajo k prehodu z avtomobilov in drugih načinov prevoza, ki temeljijo na ogljiku. Komponenta omogoča širšo uporabo alternativnih pogonov za trajnosten, okolju prijazen, cenovno dostopen in pameten promet, hkrati pa spodbuja uporabo pametnih omrežij. Prispeva h konkurenčnosti gospodarstva z ustvarjanjem potrebnih tržnih pogojev za dobavitelje prevoznih strojev.

Komponenta vključuje štiri reforme in štiri naložbe.

Reforme in naložbe v okviru komponente neposredno obravnavajo Priporočilo Sveta v zvezi z nacionalnim reformnim programom Slovaške za leto 2020 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Slovaške za leto 2020, v skladu s katerim Slovaška „čim prej izvede pripravljene javne naložbene projekte in podpira naložbe zasebnega sektorja v podporo okrevanju gospodarstva. Osredotoči naložbe na zeleni in digitalni prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije in virov, trajnostni javni prevoz in ravnanje z odpadki.“

Komponenta vključuje štiri reforme in štiri naložbe.

A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 o pripravi naložbenih projektov na področju prometa.

Cilj reforme je izboljšati upravljanje naložb in povečati njihove gospodarske koristi. To se doseže z naslednjimi ukrepi:

·do 30. junija 2021 se pripravi naložbeni načrt za projekte železniške infrastrukture, pri čemer se projekti prednostno razvrstijo glede na njihovo stroškovno učinkovitost;

·spremembe zakona o železnicah in z njim povezane zakonodaje, ki poenostavljajo in racionalizirajo zakonodajne in tehnične zahteve za parametre prometne infrastrukture, do 31. marca 2023;

·do 31. decembra 2021 objavi metodologijo, ki določa, kako opredeliti najbolj stroškovno učinkovite projekte in prispevati k cilju prehoda potnikov z individualnega cestnega prometa na kolesarjenje.

Reforma se izvede do 31. marca 2023.

Reforma 2 o javnem potniškem prometu.

Cilj reforme je izboljšati zagotavljanje potniškega prometa. Nov načrt prevoznih storitev, ki mu sledi optimizacija železniškega potniškega prometa, je pomemben del celovite reforme javnega prevoza. Reformo podpira nova zakonodaja, ki opredeljuje pravila, odgovornosti in obveznosti pri usklajevanju, naročanju in financiranju regionalnih avtobusnih in železniških storitev. Zakonodaja opredeljuje nacionalni organ, ki v sodelovanju z regionalnimi integratorji usklajuje oblikovanje nacionalnega integriranega prometnega sistema z enotno tarifo ter usklajuje pripravo in izvajanje postopkov javnega naročanja za javne storitve železniškega potniškega prometa in vozila, kupljena s sredstvi EU za obratovanje teh prog v prejšnjih obdobjih. Poveča se pogostost železniškega prevoza na progah z največjim potencialom za prenos prometa z avtomobilov na vlake, kar omogoča boljše usklajevanje regionalnih javnih avtobusnih in železniških storitev. Ta reforma temelji na naslednjih posebnih ukrepih:

·Z novim zakonom se do 31. marca 2023 oblikujejo standardi javnega potniškega prevoza in racionalizira javni red storitev, ki je trenutno razdrobljen in premalo usklajen med državo, okrožji, mesti in občinami.

·Do 31. decembra 2023 se objavi optimizirana grafika železniškega prometa;

·Do 31. decembra 2026 se vzpostavi integriran prometni sistem, ki multimodalnemu javnemu potniškemu prevozu omogoča potovanje z eno samo vozovnico. Deluje v vsaj šestih okrožjih.

Zadnji mejnik v zvezi z izvajanjem reforme se zaključi do 30. junija 2026.

Reforma 3 o intermodalnem tovornem prometu.

Reforma podpira večjo intermodalnost z javnimi naročili, usklajevanjem logistike in spodbujanjem uvedbe novih intermodalnih poti. Cilj te reforme je 30 % cestnega prometa, ki presega 300 km, do leta 2030 preusmeriti na železniški ali vodni promet, več kot 50 % pa na leto 2050 (v primerjavi z letom 2005). To bo storila zlasti s spodbujanjem interesa prevoznikov za preusmeritev cestnega tovornega prometa na železniški/intermodalni promet ter s preprečevanjem nadaljnjega prehoda na druge oblike prevoza v železniškem prometu. Priprava in odobritev koncepta razvoja intermodalnega prevoza, vključno s predlogom za potrebne zakonodajne spremembe, omogočata sprejetje ukrepov za sistemski razvoj okolju prijaznih načinov tovornega prometa. Podpora je namenjena odpravljanju tehničnih težav pri prehodu na intermodalni prevoz in povečanju njegove privlačnosti.

Reforma naj bi se začela izvajati do 31. decembra 2021 in naj bi se končala do 31. decembra 2022.

Reforma 4 o uvedbi novih politik za dolgoročno spodbujanje alternativnih goriv v prometnem sektorju.

Reforma se podpre z začetkom veljavnosti novih zakonodajnih ukrepov do 31. decembra 2022, s katerimi se reformirajo tarife za distribucijo ter poenostavi in pospeši postopek gradnje infrastrukture za alternativni pogon. Uvedejo tudi „pravice polnilnih točk“ ter stabilen in predvidljiv večletni okvir za podporo izgradnji ustrezne alternativne pogonske infrastrukture.

Naložba 1 v razvoj nizkoogljične prometne infrastrukture.

Naložbe podpirajo razogljičenje z elektrifikacijo železniških prog, nadgradnjo železniških prog, gradnjo ali posodobitvijo tramvajskih in trolejbusnih prog ter gradnjo kolesarske infrastrukture. Izvede se „preoblikovanje evropskega postopka voznih redov“ in uvede se nov varnostni sistem, ki temelji na digitalnih tehnologijah, da se omogoči avtomatizacija upravljanja železniškega prometa. Naložba temelji na reformi 1.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba 2 za spodbujanje čistega potniškega prometa.

Naložba se izvede s povečanjem privlačnosti železniškega potniškega prometa ter primestnega in mestnega prevoza nižje v prodajni verigi. Na gosto poseljenih primestnih območjih in na glavnih prometnih koridorjih med večjimi mesti in metropolitanskimi območji se poveča ponudba povezav. Nov ali nadgrajen železniški vozni park začne obratovati. Naložbe se izvajajo v obliki namenskih subvencij na nediskriminatorni podlagi z uporabo orodij za analizo podatkov o prometu in podatkov o prometu. Naložba je podprta z reformo 2.

Naložba se zaključi do 30. junija 2025.

Naložba 3 v razvoj intermodalnega tovornega prometa.

Naložba podpira nakup intermodalnih prevoznih enot in nakladalnih zmogljivosti, ki vključujejo zasebni kapital, ter uvedbo novih intermodalnih poti na izbranih progah. Za povečanje obsega prevoza v okolju prijaznejšem intermodalnem prevozu država spodbuja nakup intermodalnih prevoznih enot in nakladalnih zmogljivosti, ki vključujejo zasebni kapital. Hkrati država zagotovi podporo za uvedbo novih intermodalnih poti na izbranih progah. Predvidene sheme državne pomoči predvidevajo (če jih mora odobriti Evropska komisija) le delno financiranje iz mehanizma in izbiro podjetij, ki prejmejo podporo na podlagi javnih razpisov z jasno opredeljenimi nediskriminatornimi pravili.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba 4 za podporo izgradnji infrastrukture za alternativni pogon.

Naložbe se osredotočajo na polnilna mesta za električne avtomobile in oskrbovalna mesta za vodik. Vzpostavi se finančni mehanizem shem pomoči za izgradnjo polnilnih mest za električne avtomobile in oskrbovalnih mest za vodik. Sistem zagotavlja gradnjo skeletne infrastrukture ultrahitrih absorpcijskih mest in razpoložljive polnilne infrastrukture na ravni vseh okrožij Slovaške republike, s čimer se spodbuja hitrejši razvoj potniškega in tovornega prometa na alternativna goriva, kar vodi k posodobitvi voznega parka, da bi se zmanjšale skupne emisije v cestnem prometu. To naložbo podpira reforma 4.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

KOMPONENTA 4: Razogljičenje industrije

Za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na Slovaškem in izpolnjevanje nacionalnih ciljev, kot so določeni v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu za obdobje 2021–2030, je potrebno tudi pospešeno ukrepanje industrije. Slovaška je močno industrializirano gospodarstvo, pri čemer energetski in industrijski procesi prispevajo k skupnim emisijam toplogrednih plinov nekaj več kot 70 %. Slovaška se uvršča med države članice z najvišjimi povprečnimi koncentracijami prašnih delcev v zraku v EU, predvsem zaradi staranja industrijskih tehnologij in zgorevanja goriv v gospodinjstvih.

V zvezi s tem komponenta 4 slovaškega načrta za reforme in odpornost predlaga razvoj in delovanje sheme za razogljičenje za industrijski sektor. Ukrepi vodijo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v podjetjih, zmanjšanju izgub energije in večji uporabi inovativnih okoljskih tehnologij v industrijski proizvodnji. Komponenta vključuje reformno zavezo slovaške vlade o prehodu s premoga v regiji Zgornja Nitra. Vključuje tudi zavezo za odpravo podpore za proizvodnjo električne energije iz domačega premoga in zaprtje elektrarne na lignit Nováky. Naložbe v opremo slovaškega inšpektorata za okolje bodo okrepile zmogljivost spremljanja prizadevanj te institucije za razogljičenje.

Komponenta vključuje dve reformi ter eno glavno in eno dopolnilno naložbo.

Te reforme in naložbe prispevajo k cilju zelenega prehoda in podnebnim ciljem. Razogljičenje trajno vpliva na okolje in kakovost zraka na Slovaškem. Naložbe krepijo konkurenčnost slovaške industrije in zagotavljajo delovna mesta na lokalni ravni. Preoblikovanje regije Zgornje Nitre ima močan kohezijski element, zlasti pri podpiranju regije pri prehodu s premoga.

Ukrepi prispevajo k obravnavanju priporočila za posamezno državo, ki je bilo Slovaški posredovano leta 2020, o potrebi po „osredotočenju naložb na zeleni digitalni prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo ter rabo energije in virov“ (priporočilo za posamezno državo 3/2020).

A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Prenehanje proizvodnje električne energije iz premoga v elektrarni Nováky in preoblikovanje regije Zgornja Nitra

Ta reforma vključuje zavezo slovaške vlade, da bo v regiji Zgornja Nitra napredovala pri prehodu s premoga. Regionalna elektrarna Nováky ima tretje največje emisije CO2 med slovaškimi napravami sistema EU za trgovanje z emisijami.

Namen tega ukrepa je za elektrarno Nováky na lignit končati podporo za proizvodnjo električne energije in ustaviti proizvodnjo električne energije iz lignita. To bo pozitivno vplivalo na okolje in znižalo cene za končne odjemalce električne energije.

Reforma se izvede do 31. decembra 2023.

Reforma 2: Sprejetje konkurenčnega sistema za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industriji

Slovaški organi uvedejo konkurenčno shemo razogljičenja, odprto za vse industrijske sektorje. Shemaza razogljičenje podpira uporabo najboljših trenutno razpoložljivih tehnologij v industrijskih procesih. Podpora je usmerjena v nizkoogljične procese in tehnologije v industriji ter sprejetje ukrepov za energetsko učinkovitost.

Slovaška zagotovi, da se zagotovijo stroge zahteve glede skladnosti z okoljsko zakonodajo, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU. To vključuje skladnost podprtih dejavnosti in podjetij s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).

Podpora napravam v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami zmanjša njihove emisije toplogrednih plinov znatno pod referenčno vrednost, ki je relevantna za ponudbo za projekt. Pogoj „znatno pod referenčno vrednostjo“ je del meril za izbor za javno naročilo.

Količina izpuščenih toplogrednih plinov (v enotah ekvivalenta CO2, tehtano povprečje) podjetij, ki prejemajo podporo v okviru sistema, se zmanjša za vsaj 30 % v primerjavi s hipotetičnim scenarijem.

Slovaški organi zagotovijo podatke o razogljičenju za projekte v okviru sistema (ki morajo biti na voljo najpozneje do 30. junija 2026) ali dokažejo, da se pričakuje, da bodo prihranki emisij toplogrednih plinov doseženi na podlagi predvidenih parametrov tehnologij, podprtih v okviru ukrepa (na podlagi certifikatov proizvajalcev), ali na podlagi kombinacije obeh pristopov.

Reforma se izvede do 31. decembra 2022.

Naložba 1: Delovanje sheme za razogljičenje industrije

Namen ukrepa je zmanjšati emisije toplogrednih plinov s projektno podporo industrijskim podjetjem. Dražbeni sistem upošteva pogoje naložbene politike, kot je določeno v reformi 2 („Sprejetje konkurenčnega sistema za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industriji“).

V okviru splošnega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 1369917 ton ekvivalenta CO2 shema razogljičenja poleg hipotetičnega scenarija, predloženega Komisiji, zagotavlja zmanjšanje za vsaj 1232926 ton ekvivalenta CO2. Zmanjšanje emisij se opazuje na podlagi zbiranja podatkov za projekte v okviru sheme za razogljičenje ali pa se dokaže na podlagi parametrov podprtih tehnologij na podlagi certifikatov proizvajalcev ali kombinacije obeh pristopov. Slovaški organi Komisiji najpozneje do 30. junija 2026 predložijo podatke in potrebno tehnično dokumentacijo o izpolnjevanju cilja razogljičenja.

Izvedba naložbe se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba 2: Podpora delovanju slovaškega inšpektorata za okolje v zvezi z razogljičenjem

Namen ukrepa je podpreti naložbe v opremo slovaškega inšpektorata za okolje in okrepiti zmogljivost te institucije za spremljanje v procesu razogljičenja. Trenutno pomanjkanje opreme ne omogoča izvajanja potrebnih dejavnosti glede na pričakovano povečanje delovne obremenitve inšpektorata.

Naložbe prispevajo k posodobitvi opreme in prostorov institucije. To omogoča racionalizacijo operativnih dejavnosti inšpektorata, tudi za misije na terenu. Inšpekcijska vozila morajo biti opremljena s pisarno in merilno tehnologijo, zlasti za nadzor nad varovanjem zraka, varstvom voda in ravnanjem z odpadki. Naložbe zagotavljajo tudi izboljšave v stavbnih prostorih inšpektorata.

Naložbe naj bi se začele izvajati do 1. januarja 2022 in se zaključile do 30. junija 2025.

A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. Num.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Merska enota	Izhodišče	Cilj	Četrtletju	Leto
1	4 – Razogljičenje industrije – reforma 1: Prenehanje proizvodnja električne energije iz premoga v elektrarni Nováky in preoblikovanje regije Zgornja Nitra	Mejnik	Prehod s premoga v regiji Zgornja Nitra	Prenehanje proizvodnje električne energije iz lignita v elektrarni Nováky				ČETRTLETJE 4	2023	V okviru preoblikovanja regije Zgornja Nitra za elektrarno Nováky: ·Slovaški organi ukinejo podporo za proizvodnjo električne energije iz lignita. ·Proizvodnja električne energije iz lignita se prekine.
2	4 – Razogljičenje industrije – reforma 2: Konkurenčni sistem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industriji	Mejnik	Sprejetje industrijskega razogljičenja shema pomoči	Sprejetje sheme za razogljičenje industrije s strani ministrstva za okolje				ČETRTLETJE 4	2022	Ministrstvo za okolje sprejme shemo za razogljičenje industrije, ki prinaša učinkovite rezultate. Konkurenčna shema za razogljičenje se uvede na podlagi nediskriminatornega, preglednega in odprtega postopka zbiranja ponudb, ki je odprt za vse industrijske sektorje. Podpora je usmerjena v nizkoogljične procese in tehnologije v industriji ter sprejetje ukrepov za energetsko učinkovitost. Naložbena politika sheme vključuje vsaj naslednja merila za upravičenost in izbiro projektov: ·cilj najnižje cene na tono prihranjenih toplogrednih plinov; ·zagotavljanje skladnosti podprtih dejavnosti in podjetij s pravnim redom EU in nacionalno okoljsko zakonodajo ter tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter določitev ciljev razogljičenja. ·podpiranje le najboljših razpoložljivih projektov, ki so skladni s tehnologijo; ·naprave, ki prejemajo podporo v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami, zmanjšajo svoje emisije toplogrednih plinov znatno pod referenčno vrednost, ki je relevantna za ponudbo za projekt. Pogoj „znatno pod referenčno vrednostjo“ je del meril za izbor za javno naročilo. ·trdna fosilna goriva se ne podpirajo. Projekti, pri katerih se zemeljski plin uporablja kot glavna surovina ali vir energije, se ne podpirajo. Pri projektih, pri katerih je zemeljski plin upravičen do pomoči v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, zemeljski plin ne predstavlja več kot 20 % končne porabe energije opreme, strojev in proizvodnje energije. ·količina izpuščenih toplogrednih plinov (v enotah ekvivalenta CO2, tehtano povprečje) podjetij, ki prejemajo podporo v okviru sistema, se zmanjša za vsaj 30 %. Slovaški organi zagotovijo pravočasno predložitev podatkov za vse podprte projekte najpozneje do 30. junija 2026 ali dokažejo, da je treba prihranke emisij toplogrednih plinov doseči na podlagi predvidenih parametrov podprtih tehnologij (na podlagi certifikatov proizvajalcev) ali kombinacije obeh pristopov. Predhodna količinska opredelitev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov s projekti razogljičenja lahko temelji na tehničnih dokumentih, v katerih so navedeni ključni parametri, poraba energije in vhodni materiali podprtih tehnologij. Slovaški organi po izbiri projektov Komisiji posredujejo izhodiščne scenarije in predvideni učinek podprtih tehnologij.
3	4 – Razogljičenje industrije – Naložbe 1: Delovanje sheme za razogljičenje industrije	Mejnik	Zaključek izvajanja projektov razogljičenja industrije, ki se sofinancirajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost	Sprejetje seznama zaključenih projektov razogljičenja s strani ministrstva za okolje				V2	2026	Ministrstvo za okolje sprejme seznam zaključenih projektov, podprtih v okviru sheme razogljičenja, ki je podlaga za merjenje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v okviru ukrepa. Zmanjšanje emisij se opazuje na podlagi zbiranja podatkov za projekte v okviru sheme razogljičenja ali na podlagi predvidenih parametrov tehnologij, ki prejemajo podporo v okviru ukrepa, na podlagi certifikatov proizvajalcev ali kombinacije obeh pristopov k splošnemu cilju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 1369917 ton ekvivalenta CO2, s shemo za razogljičenje pa se doseže vsaj 1232926 ton ekvivalenta CO2.
4	4 – Razogljičenje industrije – naložba 2: Zagotavljanje delovanja slovaškega inšpektorata za okolje v zvezi z razogljičenjem	Mejnik	Naložbe za povečanje zmogljivosti slovaškega inšpektorata za okolje	Zaključek naložbenih dejavnosti mehanizma za okrevanje in odpornost s strani slovaškega inšpektorata za okolje				V2	2025	Z naložbami se posodobijo oprema in objekti slovaškega inšpektorata za okolje. Nova inšpekcijska vozila so opremljena s pisarniškimi in merilnimi tehnologijami, zlasti za nadzor nad varovanjem zraka, varstvom voda in ravnanjem z odpadki. Naložbe zagotavljajo izboljšave stavbnih prostorov inšpektorata.

SESTAVNI DEL 5: Prilagajanje podnebnim spremembam

Cilj komponente 5 „Prilagajanje podnebnim spremembam“ slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je povečati odpornost ekosistemov in človeških naselij na negativne učinke podnebnih sprememb z reformami sistema gospodarjenja z vodami, upravljanjem zemljišč, varstvom narave in biotsko raznovrstnostjo, izvajanjem zelenih elementov v krajini in naložbami v vodoodpornost ter razvojem zelene infrastrukture, vključno s sajenjem.

Komponenta vključuje dve reformi in eno naložbo.

Cilji te komponente so skladni z nacionalno strategijo za okoljsko politiko do leta 2030, strategijo Slovaške republike za prilagajanje podnebnim spremembam, vizijo in razvojno strategijo Slovaške do leta 2030 – dolgoročna strategija za trajnostni razvoj Slovaške republike in Slovaške do leta 2030 ter strategijami in dolgoročnimi cilji Evropske unije, zlasti evropskim zelenim dogovorom, in so del teh strategije.

A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1 o krajinskem načrtovanju.

Reforma zagotavlja podlago za zaščito krajinskih struktur, ekološke stabilnosti in biotske raznovrstnosti v dokumentaciji načrtovanja rabe zemljišč in poznejših postopkih odobritve za izdajo dovoljenj za stavbe in dejavnosti. Akt skupaj z naknadnimi metodološkimi dokumenti in zemljevidi zagotavlja tehnično podlago za dokumentacijo prostorskega načrtovanja in naknadne postopke odobritve za izdajo dovoljenj za stavbe in dejavnosti. To pomembno vpliva na ohranjanje krajinskih struktur, ekološko stabilnost in zaščito biotske raznovrstnosti. Njihova izguba bi ogrozila sposobnost prilagajanja podnebnim spremembam.

Reforma se izvede do 31. decembra 2023.

Reforma 2 o varstvu narave in gospodarjenju z vodami.

Cilj reforme je izboljšati stanje habitatov na zavarovanih območjih, ki zagotavljajo njihov dolgoročni vse večji prispevek k varstvu krajine pred podnebnimi spremembami in njihovo odpornost na škodljive učinke podnebnih sprememb. Do 31. decembra 2022 začne veljati spremenjeni zakon o varstvu narave in krajine ter zakonodaja o vodah. Ta zakonodaja krepi institucionalno zaščito narave, zmanjšuje spore glede pristojnosti na zavarovanih območjih, poenostavlja sistem zaščite, povezuje omrežja zavarovanih območij (nacionalnih, evropskih in mednarodnih) ter ustvarja pogoje za določanje območij nacionalnih parkov. Rezultat je sodoben sistem, katerega glavni cilj je varstvo narave in biotske raznovrstnosti na zadevnih ozemljih ter zagotavljanje stabilnega dolgoročnega prispevka ekosistemov k prilagajanju podnebnim spremembam in njihovi blažitvi. Hkrati bo reforma omogočila oživitev vodotokov in ustvarila prostor za ekološko upravljanje, obnovo rečnega prostora in progresivno zaščito pred poplavami ob upoštevanju varstva narave in zadrževanja vode na podeželju.

Reforma se izvede do 31. decembra 2022.

Naložba 1 za prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti.

Cilj naložbe je zagotoviti dolgoročni trajnostni prispevek ekosistemov k prilagajanju podnebnim spremembam in njihovi blažitvi (blažitev poplav, preprečevanje suše) z varstvom ekosistemov. Preureditev premoženja omogoča, da se nova območja pokrijejo z najvišjo stopnjo zaščite, s čimer se poveča odpornost ekosistemov. Omejevanje sečnje in razvoj ohranjanja narave omogočata preprečevanje poplav in suše, preoblikovanje regij iz intenzivne rabe naravnih virov v mehki turizem z višjo dodano vrednostjo, hkrati pa krepita ekosistemske storitve. Obnovljeni vodotoki, vključno z mokrišči, zagotavljajo zadrževanje vode na podeželju in njeno postopno sproščanje. Postanejo pomembni elementi krajine ter podpirajo ohranjanje biotske raznovrstnosti in obnovo habitatov.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

SESTAVNI DEL 6: Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja

Cilj komponente je izboljšati dostopnost in vključenost splošnega predšolskega in šolskega izobraževanja na Slovaškem. Komponenta bo izboljšala dostop do predšolske vzgoje, saj bo zagotovila, da bodo otroci, stari 5 let, vključeni v predšolski sistem, in uvedla zakonsko pravico do predšolske vzgoje za štiri in tri leta. Sestavni del je reforma sistema financiranja predšolskega izobraževanja in uvedba sistema vključujočih podpornih ukrepov za izobraževanje. Komponenta lahko prispeva k zmanjšanju zgodnjega opuščanja šolanja s spodbujanjem šolskega svetovanja in svetovanja na nižji sekundarni ravni ter k izboljšanju vključevanja romskih otrok z omejevanjem segregacije v šolah. Komponenta odpravlja pomanjkljivosti v učnih izidih zaradi pandemije in pomaga otrokom s posebnimi izobraževalnimi potrebami z bolj ciljno usmerjenimi podpornimi ukrepi.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države, naslovljenih na Slovaško v zadnjih dveh letih, o potrebi po izboljšanju kakovosti in vključenosti izobraževanja na vseh ravneh ter spodbujanju znanj in spretnosti. Izboljšanje dostopa do cenovno dostopnega in kakovostnega otroškega varstva in dolgotrajne oskrbe. Spodbujati vključevanje prikrajšanih skupin, zlasti Romov. (Priporočilo za posamezne države št. 2/2019).

A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznega predšolskega izobraževanja za otroke, starejše od pet let, in uvedba zakonske pravice do kraja v vrtcu ali drugih ponudnikih predšolskega izobraževanja od tretjega leta starosti dalje. Z reformo se uvedejo spremembe ustreznih zakonodajnih določb, ki uvajajo zakonsko pravico, da so otroci, stari tri leta, sprejeti v vrtec ali drugo ustanovo, ki zagotavlja predšolsko vzgojo. Pričakuje se, da bo reforma uvedla predpisovalno financiranje za vrtce na podlagi standardiziranih letnih normativov za osebje in operativnih stroškov, ki naj bi krili dejanske stroške osebja in operativne stroške vrtcev. Zahteva po kvalifikacijah za pedagoško osebje in specializirano osebje se v izobraževalnem programu za predšolsko in predšolsko izobraževanje za pedagoško osebje in specialistično osebje, ki poučuje otroke, za katere je predšolsko izobraževanje obvezno, zviša na visokošolsko izobrazbo. Reforma vključuje tudi ukrepe za povečanje zmogljivosti vrtcev, da se vsakemu otroku, staremu od treh let do vpisa v obvezno izobraževanje, omogoči udeležba v predšolskem izobraževanju do 1. septembra 2025. Cilj je zagotoviti vsaj 9114 mest v objektih in v povprečju doseči vsaj 30 % prihrankov primarne energije v prenovljenih prostorih.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

Reforma 2: Opredelitev pojma posebnih izobraževalnih potreb otrok in učencev ter razvoj modela za upravičene podporne ukrepe v izobraževanju, vključno z njihovim sistemom financiranja. Reforma spremeni opredelitev posebnih izobraževalnih potreb učencev z novo opredelitvijo otroka ali dijaka, ki se sooča z ovirami pri dostopu do izobraževanja, izobraževanja in učenja, ki potrebujejo zagotavljanje in uporabo podpornih ukrepov, da bi uresničili svoj izobraževalni potencial. Vertikalni model podpore se oblikuje z uvedbo novih upravičenih podpornih ukrepov za vse otroke. Za izvedbo reforme se učiteljem zagotovi učno in metodološko gradivo prek programov nadaljnjega usposabljanja. Na usposabljanjih in drugih dejavnostih obveščanja v okviru te reforme sodeluje 10000 učiteljev in specializiranega osebja.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 3: Reforma sistema svetovanja in preprečevanja ter zagotavljanje sistematičnega zbiranja podatkov na področju spodbujanja duševnega zdravja za otroke, učence in študente. Cilj reforme je preusmeriti novoustanovljene svetovalne in preventivne centre k bliže šolam. Ti centri s spremembo ustreznih pravnih aktov zagotavljajo poklicne dejavnosti, ne da bi pri tem opredelili zdravstveno prikrajšanost, kot se trenutno dogaja, kar povzroča diskriminacijo. Spremembo sistema svetovanja spremljajo nadaljnji podporni ukrepi, kot so: sprememba financiranja vzpostavitve na podlagi poklicnih dejavnosti.

Reforma se izvede do 31. marca 2023.

Reforma 4: Izvajanje orodij za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja in prilagoditev študijskega programa tipa F. Reforma vključuje spremembe ustreznih zakonodajnih določb, katerih cilj je povečati možnost mladih, da brez dokončanja nižje srednješolske izobrazbe dosežejo višjo stopnjo izobrazbe, tako da zagotovijo možnost dokončanja nižjega srednješolskega izobraževanja v srednjih poklicnih šolah (NSOV) v dvo- in triletnem kombiniranem programu. Z zakonodajnimi spremembami se optimizirajo tudi študijski programi tipa F, tako da se obveznost določitve načrtov uspešnosti srednješolskega izobraževanja razširi na nižje srednješolsko poklicno izobraževanje. Na podlagi ponudbe na trgu dela se nato vsebina študijskih programov tipa F prilagodi. Pričakuje se, da se bo vsaj 30 % nižjih srednjih poklicnih šol do 30. junija 2025 uskladilo s ponudbo na trgu dela.

Reforma naj bi se začela izvajati do 31. marca 2023 in naj bi se končala do 30. junija 2025.

Reforma 5: Spodbujanje odprave segregacije v šolah. Glavni cilj reforme je uvedba pravne opredelitve segregacije, ki naj bi se uporabljala v vseh šolah na Slovaškem. Odprava segregacije v šolah se izvaja z razvojem metodoloških smernic za različne izobraževalne akterje (kot so ustvarjalci, šole in šolske ustanove, direktorji in učitelji) za preprečevanje in odpravo ločenega izobraževanja. Sprejeta metodologija se uporablja v vsaki šoli.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 6: Izravnalni ukrepi za ublažitev vpliva pandemije na osnovnošolce in srednješolce. Reforma vzpostavlja program poučevanja predvsem za učence, ki so imeli med pandemijo omejene možnosti za sodelovanje v izobraževanju. Program poučevanja organizirajo šole sodelujočih učencev in se osredotoča zlasti na predmete s tako imenovanih „glavnih izobraževalnih področij“. Šola je odgovorna za izbiro učencev in komuniciranje s pravnimi zastopniki učencev.

Da bi rešili problem pomanjkanja celovitih podatkov o poteku učenja na daljavo, ministrstvo za izobraževanje objavi razpis za izvedbo obsežnih pedagoških raziskav za analizo vpliva pandemije na izobraževanje in njenih posledic za izobraževalne politike.

Reforma naj bi se začela izvajati do 30. septembra 2021 in naj bi se končala do 31. decembra 2024.

Naložba 1: Odprava ovir v šolskih stavbah. Cilj je odstraniti fizične, informacijske in tehnološke ovire v šoli v 182 velikih srednjih šolah, da bi prikrajšanim otrokom omogočili izobraževanje v prijetnem okolju. Pred naložbo je treba: 1) kompleksna analiza za opredelitev potreb po debarierizaciji in zagotovitev priročnika. V priročniku se opredelijo standardi za odstranjevanje ovir, da bi zadovoljili dejanske potrebe otrok, učencev in študentov, ki so prikrajšani za zdravje, ter spoštovali načela univerzalnega oblikovanja.

Naložba naj bi se začela izvajati do 31. marca 2022 in naj bi se končala do 30. junija 2025.

A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje izvajanja nepovratne finančne podpore

Zap. št. Num.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Merska enota

Izhodišče

Cilj

Četrtletju

Leto

1

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 1:1.Zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznega predšolskega izobraževanja za otroke, stare pet let, in uvedba zakonske pravice do mesta v vrtcu ali drugih ponudnikih predšolskega izobraževanja, starejših od treh let

Mejnik

Uvedba zakonskih sprememb obveznega predšolskega izobraževanja za otroke, stare pet let, in uvedba zakonske pravice do kraja v vrtcu ali drugih ponudnikih predšolskega izobraževanja od tretjega leta starosti dalje.

Parlament sprejme zakon št. 596/2003, zakon št. 245/2008, zakon št. 138/2019, spremembo zb. vlade, spremembo odloka št. 1/2020.

V2

2023

Ustrezne določbe Zakona št. 596/2003 o državni upravi na področju izobraževanja in samouprave v šolah povečujejo preglednost financiranja predšolskega izobraževanja pred uvedbo novega zavezujočega sistema financiranja.

Zakon št. 245/2008 uvaja splošno zakonsko pravico do kraja v vrtcu ali drugih ponudnikih predšolskega izobraževanja za otroke, mlajše od štirih let in pozneje od tretjega leta starosti. Zakonodaja se sprejme do 30. junija 2023 z učinkom od 1.1.2024 in 1.1.2025 ter zagotavlja zadostna mesta v vrtcih ali drugih ponudnikih predšolskega izobraževanja za vse otroke od četrtega leta starosti (od 09/2024) do tretjega leta (od 09/2025).

Sprememba zakona št. 138/2019 o pedagoških in strokovnih delavcih ter sprememba Uredbe št. 1/2020 zb. o zahtevah po kvalifikacijah za učiteljsko in specialistično osebje uvajata pogoj, da ima pedagoško osebje v vrtcih ali drugih ponudnikih predšolskega izobraževanja kot učitelj visokošolsko izobrazbo v učnem programu za predšolsko in predšolsko izobraževanje, če poučuje otroke, za katere je obvezno predšolsko izobraževanje. Poleg tega uredba uvaja pogoj, da ima vsak vrtec ali drug ponudnik predšolske vzgoje vsaj enega člana osebja z visokošolsko izobrazbo v učnem programu za predšolsko in predšolsko izobraževanje, ki je odgovoren za nadzor pedagoške kakovosti. Sprememba se sprejme najpozneje do 30. junija 2023 z datumom začetka uporabe od 1.1.2029.

2

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 1:1.Zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznega predšolskega izobraževanja za otroke, stare pet let, in uvedba zakonske pravice do mesta v vrtcu ali drugih ponudnikih predšolskega izobraževanja, starejših od treh let

Ciljna vrednost

Stopnja vpisa v predšolske šole za otroke, stare pet let

%

88

95

VPRAŠANJE 3

2022

Za otroke, stare 5 let, je predšolska vzgoja obvezna. V skladu s spremembo Zakona o šolah so deležni predšolske vzgoje: (i) v vrtcu/posebnem vrtcu, vključenem v slovaško mrežo šol in šol, (ii) v individualnem izobraževanju, npr. na zahtevo pravnega zastopnika doma, ali (iii) v ustanovi registriranega ponudnika predšolskega izobraževanja.

3

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 1:1.Zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznega predšolskega izobraževanja za otroke, starejše od 5 let, in uvedba zakonske pravice do kraja v vrtcu ali drugih ponudnikih predšolskega izobraževanja od tretjega leta starosti dalje

Ciljna vrednost

Število novozgrajenih zmogljivosti

Številka

0

9114

V2

2026

Z dopolnitvijo statusa vrtcev se ustvarijo pogoji za uveljavljanje zakonske pravice do predšolskega izobraževanja za otroke od štirih let do tretjega leta starosti. Cilj (9114) je ocenjeno število novozgrajenih objektov.

Stavbe, ki so predmet prenove, prispevajo k zelenemu prehodu s povprečnim doseganjem vsaj 30 % prihrankov primarne energije.

4

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 2: Opredelitev pojma posebnih izobraževalnih potreb otrok in učencev ter razvoj modela za upravičene podporne ukrepe na področju izobraževanja in izobraževanja, vključno z njihovim sistemom financiranja

Mejnik

Sprejetje zakona o ponovni opredelitvi pojma posebnih izobraževalnih potreb in pripravi spremnega metodološkega gradiva za pedagoško osebje, specializirano osebje in vodstvene delavce šol.

Sprejetje spremembe zakona št. 245/2008 zb., zakona št. 597/2003 zb. v parlamentu;

Sprememba vladne uredbe št. 630/2008 in vladni razvoj metodološkega gradiva o vertikalnem modelu podpornih ukrepov, didaktičnega in metodološkega gradiva za poučevanje slovaščine kot drugega jezika ter uvedba podpore otrokom z različnimi maternimi jeziki v izobraževanju

ČETRTLETJE 4

2022

Sprememba Zakona št. 245/2008 o izobraževanju (skupaj z ločeno novo uredbo) in sprememba Zakona št. 597/2003 o financiranju osnovnih šol, srednjih šol in izobraževalnih ustanov opredeljujeta otroke in učence, ki se srečujejo z ovirami pri dostopu do izobraževanja in njihovi upravičenosti do podpore za izobraževanje s posebnimi podpornimi ukrepi.

Uredba slovaške vlade št. 630/2008 se prilagodi, pri čemer se pri izračunu normativnega prispevka s koeficienti upoštevajo različne posebnosti.

Reforma zahteva pripravo spremnega metodološkega gradiva. Hkrati se za različne ravni jezikovnih kompetenc in različne starostne skupine pripravijo metodološki listi za učitelje in delovni listi za učence, katerih cilj je razvoj jezikovnih kompetenc otrok in učencev z različnimi maternimi jeziki, kot je učni jezik šole.

Metodološko in didaktično gradivo se objavi na ločenem spletnem portalu in je prosto dostopno vsem zadevnim akterjem v izobraževanju.

5

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 2: Opredelitev pojma posebnih izobraževalnih potreb otrok in učencev ter razvoj modela za upravičene podporne ukrepe na področju izobraževanja in izobraževanja, vključno z njihovim sistemom financiranja

Mejnik

Začetek veljavnosti nove opredelitve pojma posebnih izobraževalnih potreb

Začetek veljavnosti spremembe zakona št. 245/2008 zb., zakona št. 597/2003 zb.;

VPRAŠANJE 1

2023

Sprememba zakona št. 245/2008 o izobraževanju (skupaj z ločeno novo uredbo) opredeljuje otroke in učence, ki se soočajo z ovirami pri dostopu do izobraževanja in imajo pravico do podpore za izobraževanje s posebnimi podpornimi ukrepi, začne veljati do 31. marca 2023.

6

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 2:Opredelitev koncepta posebnih izobraževalnih potreb otrok in učencev ter razvoj modela za upravičene podporne ukrepe na področju izobraževanja in izobraževanja, vključno z njihovim sistemom financiranja

Ciljna vrednost

Število usposobljenih učiteljev in specializiranega osebja

Številka

0

10000

ČETRTLETJE 4

2025

10000 učiteljev in specializiranega osebja, usposobljenih v okviru programov za poklicni razvoj, nadaljnje usposabljanje in informiranje, katerih cilj je predstaviti nov model upravičenih podpornih ukrepov za izobraževanje, opredeliti raven jezikovnega znanja otrok in učencev ter zagotoviti podporo otrokom in učencem z jezikovnimi ovirami pri dostopu do izobraževanja.

7

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 3:Reforma sistema svetovanja in preprečevanja ter zagotavljanje sistemskega zbiranja podatkov na področju spodbujanja duševnega zdravja za otroke, učence in študente

Mejnik

Začetek veljavnosti zakonodaje, ki vzpostavlja celovit sistem svetovanja

Začetek veljavnosti spremembe zakona št. 245/2008 zb. in ločenih odlokov, verjetne spremembe in vladne uredbe št. 630/2008 zb.

VPRAŠANJE 1

2023

Sprememba zakona št. 245/2008 o izobraževanju in usposabljanju (skupaj z ločeno novo uredbo) nadomesti sedanji koncept svetovalnega sistema s povezanim sistemom, ki se osredotoča na dostopnost, zapletenost in skladnost s standardi vsebine in uspešnosti.

Celovit sistem svetovanja in preprečevanja vključuje novoustanovljene svetovalne in preventivne centre (CPP), ki zagotavljajo poklicne dejavnosti, ne da bi se pri tem osredotočili na ciljne skupine glede na zdravstveno prikrajšanost, kot se trenutno dogaja, tj. da možnost obiska centra za svetovanje in preprečevanje ni odvisna od prikrajšanosti otroka za zdravje. Strokovne dejavnosti se izvajajo v tesnem sodelovanju med podpornimi skupinami v šolah in šolah, vključno z multidisciplinarno skupino.

To ustvarja pogoje za intenzivno, pravočasno in visokokakovostno podporo, pomoč in posredovanje za otroke, učence, študente, pravne zastopnike, institucionalne zastopnike in druge sogovornike. Sprememba financiranja vključuje določitev prispevka na podlagi izvedenih poklicnih dejavnosti. V okviru spremembe financiranja bo morda treba spremeniti tudi vladno uredbo št. 630/2008 o podrobnostih razdelitve sredstev iz državnega proračuna za šole in izobraževalne ustanove.

8

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 4: Izvajanje orodij za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja in prilagoditev študijskih programov tipa F

Mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb, katerih namen je razširitev možnosti za pridobitev nižje srednješolske izobrazbe v okviru optimizacije programov NSOV v nižjem sekundarnem poklicnem izobraževanju kot odziv na potrebe trga dela in ponudba programov NSOV v zvezi z izobraževalnimi potrebami ciljne skupine učencev

Začetek veljavnosti spremembe zakona št. 245/2008, zakona št. 61/2015 in spremembe Uredbe št. 292/2019.Z. z.

VPRAŠANJE 1

2023

Sprememba Zakona št. 245/2008 o izobraževanju in usposabljanju (zakon o šolah) zagotavlja možnost dokončanja nižje srednješolske izobrazbe v nižjem srednješolskem poklicnem izobraževanju (NSOV) v dvo- in triletnem kombiniranem programu (odvisno od leta, v katerem je dijak zaključil osnovno šolo) s komitološkim izpitom. Cilj je odpraviti t. i. mrtve cilje v izobraževalnem sistemu in omogočiti učencem NSOV, da zaključijo nižje sekundarno izobraževanje kot del učinkovitejšega programa. Sistem je v večji meri zajet v zvezi z ranljivimi skupinami. Ponudba izobraževanja je prilagojena potrebam trga dela.

S spremembo zakona št. 61/2015 o poklicnem izobraževanju in usposabljanju se obveznost določitve načrtov izvedbe srednje šole razširi na nižje sekundarno poklicno izobraževanje.

Uredba št. 292/2019 se spremeni, s katero se z opredelitvijo posebnih meril vzpostavi sistem načrtovanja učinkovitosti za program študij tipa F. Pri tem se upoštevajo posebnosti študijskega programa tipa F, kot so merila na ravni šole (koristi, obiskovanje, stopnja dokončanja osnovne šole) in na ravni sindikatov – rezultati na trgu dela „F diplomantov“.

9

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 4:Uporaba orodij za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja in prilagoditev študijskih programov tipa F

Ciljna vrednost

Delež programov nižjega sekundarnega poklicnega izobraževanja, optimiziran glede na potrebe trga dela

%

0

30

V2

2025

Postopek optimizacije temelji na rezultatih postopka načrtovanja izvajanja programa študij tipa F, ki se izvaja v skladu s posebno ureditvijo v primerjavi s klasičnim načrtom izvedbe.

Na podlagi ponudbe na trgu dela se vsebina študijskega programa tipa F nato prilagodi ali oceni in po možnosti odstrani iz izobraževalnega sistema.

10

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 5: Podpora odpravi segregacije v šolah

Mejnik

Sprejetje zakonodajnih sprememb, ki v zakonodajo uvajajo opredelitev segregacije v šolah, in razvoj metodološkega gradiva za izvajanje odprave segregacije

Sprejetje spremembe zakona št. 245/2008 ali zakona št. 365/2004 s strani parlamenta ter ustanovitev in odobritev metodološkega materiala s strani ministrstva za izobraževanje

VPRAŠANJE 3

2023

Spremembe zakonodaje se nanašajo na protidiskriminacijski zakon (št. 365/2004 zb.) ali zakon o šolah (št. 245/2008 zb.) in drugo zakonodajo v zvezi s financiranjem in upravljanjem šol. Opredelitev ločevanja jasno določa, katera dejanja in opustitve se štejejo za ločevanje, da bi se izognili različnim razlagam.

Metodološko gradivo zagotavlja smernice za preprečevanje in odpravo ločenega izobraževanja za različne izobraževalne akterje (kot so ustvarjalci, šole in šolske ustanove, direktorji in učitelji) v praksi.

11

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 5: Podpora odpravi segregacije v šolah

Mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajne opredelitve segregacije v šolah

Začetek veljavnosti spremembe zakona št. 245/2008 ali zakona št. 365/2004

VPRAŠANJE 3

2025

Pravni akt začne veljati 1. 9. 2025.

12

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 5: Podpora odpravi segregacije v šolah

Ciljna vrednost

Odstotek šol, ki uporabljajo standarde za odpravo segregacije, ki izhajajo iz sprejete metodologije

%

0

100

ČETRTLETJE 4

2025

Metodologija temelji na odobrenem zakonu, ki je začel veljati do tretjega četrtletja leta 2025.

13

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 6: Izravnalni ukrepi za ublažitev posledic pandemije za osnovnošolce in srednješolce

Ciljna vrednost

Število šol, ki sodelujejo v programih poučevanja

Številka

0

450

ČETRTLETJE 4

2022

450 šol organizira učne programe. Če doseže to število šol, se 12000 dijakov podpre s programi poučevanja. Programi poučevanja so prednostno namenjeni tistim učencem, ki niso mogli v celoti sodelovati v izobraževanju v obdobju prekinjenega šolanja v šolah v šolskih letih 2019/2020 in 2020/2021. Poučevanje poteka v individualni ali skupinski obliki in poleg rednih šolskih ur. Osredotoča se zlasti na predmete s t. i. „glavnih izobraževalnih področij“.

14

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – naložba 1: Odprava ovir v šolskih stavbah

Mejnik

Uvedba opredelitve standarda za odpravo ovir, oblikovanje debarrierisa
priročnik in pregled šolskih potreb na vseh ravneh izobraževanja

Odobritev standardov za odpravo ovir s strani ministrstva za izobraževanje, priročnik o odpravi ovir in objava rezultatov kartiranja potreb na spletni strani ministrstva za energijo

VPRAŠANJE 1

2022

Priročnik opredeljuje standarde za odpravo ovir, da bi zadovoljili dejanske potrebe otrok, učencev in študentov, ki so prikrajšani za zdravje, ter spoštovali načela univerzalnega oblikovanja. Temelji na celostnem pristopu, ki zagotavlja polno udeležbo v šolskem življenju (tj. opredelitev standardov, ki ustvarjajo vključujoč prostor po vsej šoli in se ne osredotočajo le na odpravo največjih ovir, npr. pri vstopu v šolo). Poleg prostorskih standardov (npr. tehnične specifikacije za gradbena dela) so v priročniku opredeljeni tudi standardi za odpravo ovir v šolskih stavbah (kot je sodelovanje šole s strokovnjaki in skupnostjo).

Ministrstvo za izobraževanje skupaj z Inštitutom za raziskave vključujočega izobraževanja v Brnu pripravi analizo stanja odprave ovir v šolah glede na uveljavljene standarde in na podlagi tega da prednost posameznim šolam za odpravo ovir.

15

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – naložba 1: Odpravljanje ovir v šolskih stavbah

Ciljna vrednost

Odprava arhitekturnih ovir v večjih srednjih šolah

Številka

0

182

V2

2025

Kvantitativni kazalnik določa število izključenih večjih srednjih šol.

16

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 1:1.Zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznega predšolskega izobraževanja za otroke, stare pet let, in uvedba zakonske pravice do mesta v vrtcu ali drugih ponudnikih predšolskega izobraževanja, starejših od treh let

Mejnik

Začetek veljavnosti novega predpisanega sistema financiranja predšolskega izobraževanja, ki temelji na standardiziranih dejanskih letnih stroških osebja in operativnih stroških vrtcev ter doseganju stopnje vpisa otrok, starih štiri leta,

Parlament je sprejel zakon št. 597/2003, zakon št. 596/2003, zakon 564/2004 zb., spremembo Uredbe vlade št. 668/2004 zb., Uredbo vlade št. 630/2008 zb.

VPRAŠANJE 1

2025

Spremenijo se ustrezne določbe Zakona 597/2003 zb. o financiranju osnovnih šol, srednjih šol in šolskih ustanov, zakona št. 596/2003 zb. o državni upravi v izobraževanju in samoupravi šol, zakona 564/2004 zb. o vključitvi prihodkov lokalnih in regionalnih organov do davka na dohodek v proračun, spremembe formule iz Uredbe vlade št. 668/2004 in spremembe Uredbe vlade št. 630/2008.

Vzpostavi se diferenciran in pregleden sistem financiranja predšolskega izobraževanja, da se zagotovijo stabilnost, odpornost in namensko dodeljevanje sredstev, namenjenih izobraževanju. Zakonodaja se sprejme do 30. junija 2024 in začne veljati 1. januarja 2025.

Do 30. septembra2024 je stopnja vpisa otrok, starih štiri leta, v predšolsko vzgojo najmanj 82 %. To zajema predšolsko izobraževanje: (I) v vrtcu/posebnem vrtcu, vključenem v slovaško mrežo šol, (ii) v individualno izobraževanje, npr. na zahtevo pravnega zastopnika doma, ali (iii) z ustanovitvijo registriranega ponudnika predšolskega izobraževanja.

SESTAVNI DEL 7: IZOBRAŽEVANJE ZA 21.CENTURY

Ta komponenta slovaškega načrta za okrevanje in odpornost uvaja šolske reforme osnovnih šol (ISCED 1, ISCED 2), ki ustvarjajo nove učne vsebine, organizirane v večletnih ciklih. Cilj je razviti kritično razmišljanje in mehke veščine učencev, kot so reševanje problemov, ravnanje z informacijami, skupinsko delo, pripovedovanje in postavljanje vprašanj, dajanje pobud in odgovornosti, oblikovanje in izvajanje osebnih projektov. Za to je treba zagotoviti učbenike, potrebne za obnovo trenutnega stanja, in spremeniti znanja in spretnosti učiteljev, da se te spremembe uporabijo v vsakdanjem življenju. Hkrati komponenta krepi kakovost znanj in spretnosti pedagoškega in strokovnega osebja ter jih spodbuja k vseživljenjskemu poklicnemu razvoju. Poudarek bo tudi na vključujočem izobraževanju in pridobivanju digitalnih znanj in spretnosti.

Komponenta vključuje dve reformi in dve naložbi.

Komponenta prispeva k obravnavanju priporočila za posamezno državo, naslovljenega na Slovaško, glede potrebe po krepitvi digitalnih znanj in spretnosti ter zagotavljanju enakega dostopa do kakovostnega izobraževanja. (Priporočilo za posamezno državo 2/2020). Izboljšanje kakovosti in vključenosti izobraževanja na vseh ravneh ter spodbujanje znanj in spretnosti (priporočilo za posamezne države št. 2/2019).

A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Reforma vsebine in oblike izobraževanja (reforma izobraževanja in učbenika). Cilj reforme je oblikovati nove učne načrte. Učitelji namesto zagotavljanja pripravljenih informacij ustvarijo razmere, v katerih lahko učenci informacije razlagajo v konfliktu s stvarnim življenjem. Reforma se začne z uvedbo učnih načrtov v osnovnošolskem in nižjem sekundarnem izobraževanju (na prostovoljni osnovi) od šolskega leta 2023 in konča z obveznostjo sprejetja novega učnega načrta v vseh osnovnih šolah leta 2026.

Izvajanje reforme bo podprto z ustanovitvijo 40 regionalnih središč, ki bodo šolam nudila podporo pri mentorstvu, svetovanju in svetovanju. Centri lahko vključujejo učitelje, šolske direktorje, strokovnjake za izobraževanje odraslih, strokovnjake iz tretjega sektorja in strokovnjake fakultet za pripravo učiteljev v regiji.

Reforma zahteva pripravo novih učbenikov. Priprava učbenikov se podpira z delom strokovnjakov. Odobritev učbenikov, ki temelji na strokovni in izobraževalni kakovosti, se zagotovi z enotno klavzulo, ki jo podeli ministrstvo za šolstvo. Določijo se stroga in pregledna merila za medsebojni strokovni pregled. Šole prejmejo nadomestilo za nakup učbenikov v skladu z njihovimi željami in zahtevami s seznama učbenikov, ki ga odobri ministrstvo.

Reforma predvideva vzpostavitev platforme za e-test 2.0, ki bo povečala učinkovitost digitalizacije izobraževalnega procesa in tako omogočila centralno testiranje učencev. Merljiv učinek te reforme je lahko končni preizkus višjega sekundarnega izobraževanja, ki se opravi na spletu v vsaki šoli do 31. decembra 2025.

Zadnji mejnik te reforme se zaključi do 31. decembra 2025.

Reforma 2: Priprava in razvoj učiteljev za nove vsebine in oblike poučevanja (sprememba v visokošolskem izobraževanju) ter krepitev strokovnega razvoja učiteljev). Cilj te reforme je okrepiti kakovost znanj in spretnosti pedagoškega in strokovnega osebja ter jih motivirati za vseživljenjski poklicni razvoj. Uvede se finančno nadomestilo za izboljšanje znanja in spretnosti učitelja. Poudarek bo na novih učnih načrtih, vključujočem izobraževanju in pridobivanju digitalnih znanj in spretnosti. Do konca leta 2023 se usposobi vsaj 55 % pedagoškega in strokovnega osebja. Zadevne zakonodajne spremembe urejajo kompetence in nabor izvajalcev poučevanja.

Univerzam se zagotovi program nepovratnih sredstev v podporo oblikovanju novih učnih načrtov. To vključuje financiranje sprememb v programih, ki podpirajo uvedbo vključujočega izobraževanja, izobraževanje učencev z različnimi maternimi jeziki iz Slovaške in razvoj digitalnih kompetenc med študenti učiteljev.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 1: Digitalna infrastruktura v šolah. Cilj te naložbe je povečati delež šol s popolnim digitalnim vstopom s 30 % na vsaj 90 % (v skladu z opredeljenimi standardi IKT, ki temeljijo na „visoko opremljenih in povezanih razredih“ (HECC)). Da bi zagotovili preglednost in stroškovno učinkovitost pri nakupu digitalne opreme za šole, se javno naročanje usklajuje centralno. Naložba predvideva maksimiranje življenjskega cikla digitalne opreme, da bi se zmanjšali negativni vplivi na okolje. Naložbe so razdeljene na glavna področja:

·vključevanje: naložba zajema programsko ali strojno opremo kompenzacijske pomoči za prikrajšane učence.

·znanja in spretnosti za digitalno preobrazbo: Naložba zajema eno učilnico IT v sorazmerju s 300 študenti.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba 2: Dokončanje šolske infrastrukture. Cilj naložbe je ukiniti 35 dvoizmenskih šol na Slovaškem, ki bi lahko prispevale k boljšemu vključevanju učencev iz prikrajšanih okolij. Naložbe so lahko v obliki razširitve obstoječih zmogljivosti, prenove in gradnje novih prostorov v 35 šolah, ki trenutno izvajajo dvoizmenske razrede. Pri prenovi stavbe je treba v povprečju doseči vsaj 30 % prihrankov primarne energije.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

SESTAVNI DEL 8: Izboljšanje uspešnosti slovaških univerz

Ključni cilj te komponente slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je izboljšati kakovost uspešnosti slovaških visokošolskih institucij. Nova oblika financiranja poklicnih dodiplomskih programov se uvede, da se študijski programi bolje prilagodijo potrebam trga dela. Za izboljšanje kakovosti znanosti se vzpostavi sistemska ocena uspešnosti, ki podpira novi akreditacijski sistem. Komponenta krepi reformo upravljanja univerz s podelitvijo več pristojnosti rektorju in upravnemu odboru ter z vzpostavitvijo sheme, ki spodbuja združitve VZ za zmanjšanje upravnih stroškov in ustvarjanje učinka pozitivnega prelivanja pri širjenju znanja med subjekti.

Komponenta vključuje pet reform in eno naložbo.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočil za posamezne države, naslovljenih na Slovaško v zadnjih dveh letih, o potrebi po izboljšanju kakovosti in vključenosti izobraževanja na vseh ravneh ter spodbujanju znanj in spretnosti. (Priporočilo za posamezne države 2/2019) ter za zagotovitev enakega dostopa do kakovostnega izobraževanja. (Priporočilo za posamezno državo 2/2020).

Obstaja močna povezava z drugimi komponentami, zlasti tistimi, ki so povezane z raziskavami in inovacijami (komponenta 9 in 17), preusposabljanjem in izpolnjevanjem potreb trga dela (komponenta 10).

A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Sprememba financiranja univerz z uvedbo pogodb o izvedbi del. V pravni sistem se uvede nov instrument – pogodbe o izvedbi del – za podporo profiliranju in diverzifikaciji univerz na podlagi njihovih posebnih prednosti in potenciala za razvoj. Slovaško ministrstvo za izobraževanje, znanost, raziskave in šport (MŠVVaŠ SR) z javnimi univerzami podpiše pogodbe o izvedbi del. Na podlagi sporazuma z univerzami se določijo cilji, ki se spremljajo z uporabo pristopa U-Multirank (enotna metodologija za izvedbo ocene uspešnosti) in temeljijo na dolgoročnem cilju na področju univerz in potreb držav.

Reforma naj bi se začela izvajati do 31. decembra 2022 in naj bi se končala do 31. decembra 2023.

Reforma 2: Uvedba sistema rednega znanstvenega ocenjevanja učinkovitosti. Cilj reforme je uvesti sistem rednega ocenjevanja znanstvene uspešnosti univerz. Ministrstvo v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi pripravi metodologijo za ocenjevanje znanstvene uspešnosti in jo vključi v pravni sistem. Oceno uspešnosti organizira ministrstvo neposredno ali prek samostojne institucije, tako da ocena temelji na načelih neodvisnosti in preglednosti. Ocenjevalni odbor sestavljajo domači in tuji odlični raziskovalci. Vrednotenje temelji na visokokakovostnih sistemih ocenjevanja iz tujine, pri čemer je glavni navdih britanski okvir raziskovalne odličnosti (REF), pri čemer se za oceno kakovosti rezultatov na terenu uporabljajo posebne nastavitve parametrov, prilagojene razmeram slovaških institucij.

Reforma se izvede do 31. decembra 2022.

Reforma 3: Nov pristop k akreditaciji visokega šolstva. Cilj reforme je določiti nove standarde in merila za akreditacijo učnih načrtov, ki zaostrujejo pogoje za zagotavljanje in izvajanje študijskih programov, izboljšujejo njihovo kakovost in uvajajo dolgoročne postopke spremljanja kakovosti. Nov sistem zahteva, da univerze vključijo študente, zunanje zainteresirane strani (zlasti delodajalce) v oblikovanje, spremljanje in prilagajanje učnih načrtov ter da univerze pozorno spremljajo napredek in potrebe študentov, njihovo sprejemanje in splošno zadovoljstvo študentov. Slovaška akreditacijska agencija za visoko šolstvo (SAAVŠ) izvaja zunanji nadzor nad izvajanjem teh pravil. SAAVŠ pri ocenjevanju univerzitetnih programov uporablja tudi tuje ocenjevalce in strokovnjake. Pričakuje se, da se bo vsaj 90 % univerz prijavilo za preverjanje skladnosti notranjih sistemov kakovosti in študijskih programov s standardi akreditacije.

Reforma se izvede do 31. decembra 2022.

Reforma 4: Reforma upravljanja univerz. Reforma s spremembo zakona o visokem šolstvu bo povečala moč rektorja in upravnega odbora, tako da bo bolje odražala odgovornost in omogočala večjo prožnost v visokošolskem zavodu. Z reformo se odpravijo tudi omejitve glede imenovanja predavateljev in profesorjev (trenutna zahteva po dodatnem sanaciji ali otvoritvenem postopku ter stopnji predavatelja in profesorja), s čimer se spodbuja odprtost akademskega okolja za poklicne in tuje kandidate. Zaposlovanje vodstvenih položajev na univerzah (rektor, dekan fakultete) je profesionalizirano in poteka v obliki javnih natečajev ali javnih predstavitev. Poleg tega lahko strokovnjaki sodelujejo na javnih natečajih za mandat. Zakon o visokem šolstvu odpravlja pogoj, da mora imeti osebje na položajih profesorjev in predavateljev znanstveno/pedagoško diplomo.

Reforma se izvede do 31. decembra 2021.

Reforma 5: Koncentracija odličnih izobraževalnih in raziskovalnih zmogljivosti. Cilj reforme je spodbuditi povezovanje univerz v tesnejše sodelovanje. Na Slovaškem je več kot 30 univerz z razdrobljenimi raziskovalnimi zmogljivostmi in nezadostnim sodelovanjem s podjetji. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, raziskave in šport Slovaške republike (MŠVVaŠ SR) potrdi časovni načrt za dve veliki enoti visokošolskih zavodov in nato za naslednjo skupino univerz. Predloži se konkreten časovni načrt za ustanovitev tretjega konzorcija.

Reforma naj bi se začela izvajati do 31. decembra 2021 in naj bi se končala do 30. junija 2026.

Naložba 1: Podpora naložbam za strateški razvoj univerz.

Naložbe podpirajo predvsem reformo 5 s ciljem združevanja potenciala odličnosti univerz. Naložbe se lahko usmerjajo prek dveh različnih shem. Prvi, ki podpira projekte za razvoj raziskovalne, izobraževalne in nastanitvene infrastrukture z visoko dodano vrednostjo za odlične raziskave, kot so: nadgradnjo obstoječih ali novih prostorov za koncentracijo odličnih raziskovalnih in doktorskih študij, vključno s tujimi raziskovalci, nadgradnjo obstoječih ali novih prostorov za praktično poučevanje na strokovnih dodiplomskih študijskih programih, odpravo ovir in digitalizacijo. Druga shema podpira vodenje projektov na podlagi odobrenega časovnega načrta. Obseg naložb se določi v načrtu, povezanem s procesom združevanja univerzitetnih enot.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

SESTAVNI DEL 9: Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij

Ta komponenta slovaškega načrta za okrevanje in odpornost obravnava pomembna strukturna ozka grla v slovaškem ekosistemu raziskav, razvoja in inovacij, kot so razdrobljenost upravljanja raziskav, razvoja in inovacij, nezadostno sodelovanje med zasebnimi univerzami, internacionalizacija in financiranje raziskav, razvoja in inovacij. Dolgoročni cilj je spodbuditi zasebno udeležbo v raziskavah, razvoju in razvoju s povečanjem zasebnih izdatkov za raziskave in razvoj.

Cilj komponente je krepitev uspešnosti raziskav, razvoja in inovacij ter inovacijskega potenciala, ki sta nujen pogoj za konkurenčno in trajnostno gospodarsko rast. Predlagani ukrepi so osredotočeni na izboljšanje upravljanja raziskav, razvoja in inovacij, splošno usklajevanje, učinek in učinkovitost naložb v raziskave, razvoj in inovacije ter na spodbujanje javno-zasebnega sodelovanja in zasebnih naložb. Ukrepi podpirajo raziskovalno odličnost in internacionalizacijo ter privabljanje in ohranjanje talentov na področju znanosti in inovacij. Cilj naložbenih shem je ustvariti nove projekte na področju raziskav, razvoja in inovacij v ključnem sektorju gospodarstva s potencialom preobrazbe, da bi podprli ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo in spodbudili rast inovacijskega ekosistema na nacionalni in regionalni ravni.

Komponenta je sestavljena iz dveh reform in šestih naložb, ki so med seboj tesno povezane. Reforme raziskav, razvoja in inovacij so zasnovane tako, da so predpogoj za učinkovito in uspešno absorpcijo naložb.

Vse naložbene sheme so skladne z načeli, da se ne škoduje bistveno, ki zahtevajo tehnološko nevtralne naložbe na ravni uporabe in izključujejo potencialno škodljiva območja, kot so fosilna goriva, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi. Objava vseh konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov vključuje merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da so izbrani projekti v skladu z načeli, da se ne škoduje bistveno, z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Naložbe in reforme prispevajo k priporočilom za posamezne države, naslovljenim na Slovaško v zadnjih dveh letih, o potrebi po „osredotočenju z naložbami povezane politike na raziskave in inovacije“ (priporočila za posamezne države št. 2/2019), „osredotočenju naložb na zeleni in digitalni prehod“ (priporočilo za posamezne države 3/2020) ter „okrepitvi usklajevanja in oblikovanja politik“ (priporočila za posamezne države 4/2020).

A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Reforma upravljanja, ocenjevanja in podpore na področju znanosti, raziskav in inovacij.

Reforma se osredotoča na spremembo ustrezne zakonodaje na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki bo okrepila strukturo upravljanja na področju raziskav, razvoja in inovacij ter okrepila in profesionalizirala medresorsko usklajevanje politik na področju raziskav, razvoja in inovacij. Novo strukturo upravljanja sestavljajo slovaška vlada, vladni svet za znanost, tehnologijo in inovacije ter sekretariat, ustanovljen v okviru Vlade Republike Slovenije. Reforma temelji na petih stebrih: I) močna nadvladna strategija in usklajevanje, ii) učinkoviti medsektorski standardi za podporne instrumente, iii) konsolidacija agencij za nepovratna sredstva in krepitev njihovega strokovnega znanja, iv) uporaba načel dobrega upravljanja in učinkovitosti ter v) enoten sistem institucionalnega ocenjevanja in institucionalnega financiranja raziskav, razvoja in inovacij. Revizijo zakonodaje (zakon št. 172/2005) predlaga ministrstvo za izobraževanje, znanost, raziskave in šport, veljati pa začne do 31. marca 2022. Reforma vključuje sprejetje nove nacionalne strategije za raziskave, razvoj in inovacije, da se zagotovi strateška politična usmeritev, cilji in orodja, ki se dosledno in dopolnjujejo za vse vrste javne podpore, vključno z nacionalnimi sredstvi in sredstvi EU. Vlada sprejme strategijo do 30. septembra 2022. Da bi čim bolj zmanjšali neučinkovitost, se načeli dobrega upravljanja in učinkovitega financiranja pretvorita v metodologijo za predhodno uporabo pri naložbah v raziskave, razvoj in inovacije. Nova strategija in ukrepi na področju raziskav, razvoja in inovacij upoštevajo revidirano strategijo pametne specializacije za spodbujanje tematske osredotočenosti ter priporočila nedavnih študij, kot je OECD za izboljšanje izvajanja naložb v raziskave, razvoj in inovacije, ter „pridobljene izkušnje“ iz programskih obdobij kohezijske politike. Postopek ocenjevanja se reformira, da se poveča uporaba izbirnih odborov in tujih ocenjevalcev, upravni postopki pa se postopoma racionalizirajo.

Reforma se izvede do 30. septembra 2022.

Reforma 2: Reforma organizacije in financiranja raziskovalnih ustanov, zlasti Slovaške akademije znanosti.

Cilj reforme je dokončati preoblikovanje Slovaške akademije znanosti (SAS) v javno organizacijo, da se omogoči spodbujanje financiranja iz več virov in sodelovanja z zasebnim sektorjem. Reforma se omogoči z revizijo dveh zakonodajnih aktov (Zakona št. 133/2002 o SAS in zakona št. 243/2017 o javnih raziskovalnih ustanovah), ki ju predlaga ministrstvo za izobraževanje, znanost, raziskave in šport. Družbi SAS omogoča vstop v poslovna in lastninska razmerja, povezana z raziskavami, razvojem in inovacijami, ob polnem varstvu pravic intelektualne lastnine in finančnih koristih.

Reforma se izvede do 31. decembra 2021.

Naložba 1: Spodbujanje mednarodnega sodelovanja in udeležbe v projektih programa Obzorje Evropa in EIT.

Udeležba v mednarodnem sodelovanju, kot so okvirni programi EU za raziskovalne infrastrukture, je zelo nizka in Slovaška je trenutno na 24. mestuv EU, kar zadeva financiranje EU, prejeto iz programa Obzorje 2020. Cilj naložbe je omogočiti večjo udeležbo slovaških institucij, raziskovalcev in podjetij v najsodobnejših projektih evropskega raziskovalnega prostora (ERP). Objavijo se vsaj trije razpisi za projekte za naslednje sheme:

·Projekti, dodeljeni v okviru projektov „pečat odličnosti“/prag (kot so podoktorske štipendije za ukrepe Marie Sklodowske-Curie, povezovanje, program Evropskega raziskovalnega sveta z vrednotenjem A v drugem krogu).

·Projekti, ki sodelujejo v shemi Evropskega sveta za inovacije z nagrado „pečat odličnosti“.

·„Ustrezanje nepovratnih sredstev raziskovalnim ustanovam ali podjetjem za povečanje sredstev, ustvarjenih v okviru programa Obzorje 2020/Obzorje Evropa.

·Podpora v obliki nepovratnih sredstev za pripravo vlog za Obzorje Evropa.

Splošni pristop je podpora visokokakovostnim projektom, ki v programih ERP prejmejo zelo visoko oceno, vendar nimajo finančnih sredstev. Pričakuje se, da bo naložba privedla do vsaj 48 prijav in sodelujočih projektov v programih Obzorje Evropa.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba 2: Podpiranje sodelovanja med podjetji, akademskimi krogi ter raziskovalnimi in razvojnimi organizacijami.

Naložbe so namenjene mobilizaciji zasebne udeležbe v raziskavah, razvoju in razvoju ter povečanju deleža inovativnih podjetij, zlasti na področju digitalnih inovacij. Podpira širšo vlogo zasebnega sektorja, krepitev zmogljivosti in mreženje z raziskovalnimi organizacijami. Objavijo se vsaj štirje razpisi za naslednje programe:

·„Uskladitev nepovratnih sredstev“ z raziskovalnimi ustanovami, da bi pritegnili sredstva, pridobljena iz zasebnega sektorja v okviru sodelovanja na področju raziskav. Ta shema spodbuja akademske in raziskovalne organizacije, da si prizadevajo za več zasebnih partnerstev.

·Programi podpore „kupucher“ – za olajšanje prenosa znanja, tehnologij in inovacij ter za okrepitev sodelovanja s poslovnim sektorjem. Predlagani sta dve vrsti shem kuponov: I) inovacijski bon (vključno s patentnimi dejavnostmi) – za spodbujanje sodelovanja MSP z raziskovalnimi organizacijami ali občinami, ii) digitalni bon – za spodbujanje digitalizacije storitev in postopkov za MSP in podjetja.

·Ukrep ustanovitve vsaj dveh „preoblikovanih in inovativnih konzorcijev“ je namenjen ustvarjanju novih dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij v ključnih gospodarskih sektorjih z največjim inovacijskim potencialom.

Od splošnega cilja, da se podpre 3931 projektov, je podprtih vsaj 3538 projektov sodelovanja med podjetji, akademskimi krogi ter raziskovalnimi in razvojnimi organizacijami ter bonov.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba 3: Odlična znanost.

Stopnja internacionalizacije raziskovalnega okolja je zelo nizka, le 2 % univerzitetnega akademskega osebja prihaja iz tujine. Cilj naložbe je ustvariti mednarodno konkurenčno okolje za najboljše znanstvenike, tako v smislu plač kot razpoložljivosti privlačnih raziskovalnih programov. Objavi se vsaj šest razpisov za naslednje programe:

·Štipendije za odlične raziskovalce na različnih stopnjah poklicne poti R1–R4 (raziskovalec na prvi stopnji, priznani raziskovalci R2, raziskovalci R3, vodilni raziskovalci R4).

·Raziskovalne štipendije za „zgodnje faze“. Program je zasnovan tako, da mladim raziskovalcem omogoča začetek raziskav na svojem področju.

·Kapitalski „booster“ dopolnjuje obstoječe sheme za financiranje naložb v osnovna sredstva raziskovalnih projektov.

·Namenski razpisi za velike raziskovalne projekte podpirajo odlične skupine na strateško opredeljenih področjih raziskav, razvoja in inovacij ter krepijo človeški kapital za raziskave, razvoj in inovacije. Pričakuje se, da bo izbranih in zaključenih vsaj 15 visokokakovostnih raziskovalnih projektov.

Od splošnega cilja podpore 1060 odličnih raziskovalcev je vsaj 1000 odličnih raziskovalcev podprtih v okviru različnih programov.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

Naložba 4: Raziskave in inovacije za razogljičenje gospodarstva.

Naložbena shema je namenjena izboljšanju sinergij na področju raziskav, razvoja in inovacij med nacionalno ravnjo in ravnjo EU. Objavijo se tematski razpisi za podporo zelenemu prehodu ter odpornosti in prilagajanju podnebnim spremembam v skladu s temami, pričakovanimi v tematskih prednostnih nalogah programa Obzorje Evropa, kot so brezogljična energija, elektrifikacija, vodik, tehnologije baterij in alternativna goriva, industrijski procesi z nizkimi emisijami in materiali ter biogospodarstvo. Poudarek je na celotnem ciklu raziskav in inovacij (stopnja pripravljenosti za tehnologijo 1–9), pri čemer je najvišja dodelitev namenjena predstavitvenim projektom in naprednejšim ravnem tehnološke pripravljenosti. Od splošnega cilja dokončanja 30 projektov je vsaj 27 projektov zaključenih v okviru razpisov do 30. junija 2026.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba 5: Raziskave in inovacije za digitalizacijo gospodarstva.

Namen naložbe je podpreti prehod na digitalno gospodarstvo. Tematske sheme (kot so razpisi na podlagi povpraševanja in/ali finančni instrumenti), ki se bodo začele izvajati leta 2022, se usmerijo v teme, ki se pričakujejo v okviru tematskih prednostnih nalog programa Obzorje Evropa, kot so ključne digitalne in industrijske tehnologije, internet stvari, umetna inteligenca in robotika, ter zajemajo celoten cikel raziskav in inovacij (stopnje tehnološke pripravljenosti 1–9). Od splošnega cilja, da se dokonča 155 projektov, je do 30. junija 2026 v okviru shem zaključenih vsaj 140 projektov.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba 6: Finančni instrumenti za podporo inovacijam.

Namen naložbe je znatno povečati delež inovativnih podjetij in vlagati v podjetja z znatnim tehnološkim in inovacijskim potencialom. Kapitalska naložba zajema zgodnjo fazo (semenska faza) in fazo rasti (kot so skladi tveganega kapitala) življenjskega cikla podjetij in se izvaja prek finančnih posrednikov.

Da bi bile naložbene strategije, v katerih je opisana uporaba finančnih instrumentov, skladne s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), zahtevajo uporabo tehničnih smernic Komisije o seznamu izključitev ter skladnost z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Naložbena strategija, vključno z zahtevami, da se ne škoduje bistveno, se ustrezno odraža v pogodbenem sporazumu med slovaškimi organi in izvajalskimi partnerji/finančnimi posredniki.

Od splošnega cilja podpore 40 podjetjem je vsaj 36 podjetij do 30. junija 2026 podprtih s finančnimi instrumenti v obliki kapitalskih vložkov.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. Num.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Merska enota

Izhodišče

Cilj

Četrtletju

Leto

1

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – reforma 1: Reforma upravljanja, ocenjevanja in podpore na področju znanosti, raziskav in inovacij

Mejnik

Reforma upravljanja in podpora raziskavam, razvoju in inovacijam.

Začetek veljavnosti spremembe zakona 172/2005

VPRAŠANJE 1

2022

Sprememba zakona krepi usklajevalno vlogo nove strukture upravljanja na področju raziskav, razvoja in inovacij (kot je opredelitev vloge sveta slovaške vlade za znanost, tehnologijo in inovacije ter njegovega sekretariata, ki je pod okriljem Vlade Republike Slovenije). Zakon ureja različne vrste javne podpore, da se zagotovita koordinacija in doslednost javnih intervencij. Agencijam omogoča postopno vključevanje postopkov in strokovno vrednotenje projektov razvoja podeželja, poenostavitev in standardizacijo postopkov ocenjevanja projektov razvoja podeželja.

2

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – reforma 1: Reforma upravljanja, ocenjevanja in podpore na področju znanosti, raziskav in inovacij

Mejnik

Oblikovanje krovne nacionalne strategije za raziskave, razvoj in inovacije

Sprejetje nacionalne strategije za raziskave, razvoj in inovacije s strani vlade

VPRAŠANJE 3

2022

Vlada odobri nacionalno strategijo za raziskave, razvoj in inovacije, ki bo do leta 2030 postala krovni dokument za vse javno financiranje raziskav, razvoja in inovacij. Razmisli o preteklih izkušnjah in ponudi horizontalni okvir za povezovanje obstoječih strategij (kot je strategija pametne specializacije). Zagotavlja strateški okvir in usmeritev politike na področju raziskav, razvoja in inovacij ter opredeljuje cilje in ukrepe za njihovo doseganje.

3

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – reforma 2: Reforma organizacije in financiranja neposlovnih raziskovalnih ustanov, zlasti Slovaške akademije znanosti

Mejnik

Reforma Slovaške akademije znanosti (SaS)

Začetek veljavnosti spremembe zakona št. 133/2002 o SAS in spremembe Zakona št. 243/2017 o javni raziskovalni ustanovi

ČETRTLETJE 4

2021

Začetek veljavnosti sprememb zakonov, s katerimi se bo slovaška akademija znanosti (SAS) preoblikovala v javno ustanovo, ki bo omogočala financiranje iz več virov, tudi iz zasebnega sektorja, ob hkratnem zagotavljanju popolne zaščite intelektualne lastnine in finančne donosnosti.

4

19 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – Naložbe 1: Spodbujanje mednarodnega sodelovanja in udeležbe v projektih programa Obzorje Evropa in EIT

Mejnik

Objava razpisov za projekte v podporo sodelovanju slovaških akterjev v programu Obzorje Evropa

Objava razpisov za projekte v podporo sodelovanju slovaških akterjev v programu Obzorje Evropa

3

ČETRTLETJE 4

2022

Objavijo se vsaj trije razpisi za projekte za podporo sodelovanju slovaških akterjev v programu Obzorje Evropa v okviru naslednjih shem:

• Shema za podporo pripravi vlog za program Obzorje Evropa

• Shema za podporo projektom, ki so prejeli pečat odličnosti ali visok rezultat

• „uskladitev nepovratnih sredstev“ za uspešne projekte v okviru programa Obzorje 2020/Obzorje Evropa

5

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – Naložbe 1: Spodbujanje mednarodnega sodelovanja in udeležbe v projektih programa Obzorje Evropa in EIT

Ciljna vrednost

Finančna podpora za vloge in sodelujoče projekte v programih Obzorje Evropa v okviru razpisov, ki se financirajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost

Zneski (v milijonih EUR)

0

31,758

V2

2026

Od skupnega cilja, da se plača 35 287 000 EUR, se vsaj 31 758 000 EUR izplača projektom, izbranim v okviru razpisov za povečanje sodelovanja v programu Obzorje Evropa.

Pričakuje se, da bo naložba privedla do:

• vsaj 48 prijav in sodelujočih projektov v programu Obzorje Evropa

• najmanj 717 donacij v podporo pripravi projektnih vlog

6

9 —
Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 2: Podpora sodelovanju med podjetji, akademskimi krogi in organizacijami za razvoj podeželja

Mejnik

Objava razpisov za projekte v podporo sodelovanju med podjetji, akademskimi krogi ter raziskovalnimi in razvojnimi organizacijami ter boni

Objava razpisov za projekte v podporo sodelovanju med podjetji, akademskimi krogi ter raziskovalnimi in razvojnimi organizacijami ter boni

4

ČETRTLETJE 4

2022

V skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno, se objavijo vsaj štirje razpisi za projekte, da se podpre sodelovanje med podjetji, akademskimi krogi ter raziskovalnimi in razvojnimi organizacijami ter podprejo sheme kuponov:

• „uskladitev“ nepovratnih sredstev za raziskovalne ustanove, da bi pritegnili sredstva iz zasebnega sektorja v okviru sodelovanja na področju raziskav.

• ustanovitev „preoblikovanih in inovativnih“ konzorcijev

• Sheme podpore za bone, ki vključujejo inovacijske bone in digitalne bone.

7

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 2: Podpora sodelovanju med podjetji, akademskimi krogi in organizacijami za razvoj podeželja

Ciljna vrednost

Število podprtih skupnih projektov in bonov

Število projektov

0

1 770

ČETRTLETJE 4

2024

Od splošnega cilja podpore 1966 projektov je podprtih vsaj 1770 projektov sodelovanja med podjetji, akademskimi krogi ter organizacijami za raziskave in razvoj ter boni.

Pričakuje se, da bo naložba privedla do:

• Ustanovitev vsaj dveh „preoblikovanih in inovativnih“ konzorcijev

• 1316 skupnih projektov, podprtih v okviru ustreznih nepovratnih sredstev

• Dobavljenih je 250 inovativnih in 400 digitalnih pultov

8

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 2: Podpora sodelovanju med podjetji, akademskimi krogi in organizacijami za razvoj podeželja

Ciljna vrednost

Število podprtih skupnih projektov in bonov

Število projektov

1 770

3 538

V2

2026

Od splošnega cilja podpore 3931 projektov se podpira vsaj 3538 projektov sodelovanja med podjetji, akademskimi krogi ter organizacijami za raziskave in razvoj ter boni:

Pričakuje se, da bo naložba privedla do:

• delujeta vsaj dva „preoblikovana in inovativna“ konzorcija

• 2631 skupnih projektov, podprtih v okviru ustreznih nepovratnih sredstev

• Dostavljeno in zaključeno je 500 inovativnih in 800 digitalnih dišav

9

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 3: Odlična znanost

Mejnik

Objava razpisov za podporo odličnim raziskovalcem

Objava razpisov za projekte v podporo odličnim raziskovalcem

6

ČETRTLETJE 4

2022

Objavi se vsaj šest razpisov za projekte za podporo odličnim raziskovalcem v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno, v okviru naslednjih shem:

• štipendije za raziskovalce na prvi stopnji – R1

• štipendije za priznane raziskovalce – R2

• štipendije za uveljavljene raziskovalce – R3

• štipendije za vodilne raziskovalce – R4

• Veliki projekti za odlične raziskovalce

• Raziskovalne štipendije za „zgodnje faze“

• Spodbujevalec kapitala za obstoječe programe podpore za raziskave in razvoj

10

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 3: Odlična znanost

Ciljna vrednost

Število odličnih podprtih raziskovalcev

Število raziskovalcev

0

650

VPRAŠANJE 1

2024

Od splošnega cilja podpore 715 raziskovalcem se v okviru razpisov podpira vsaj 650 odličnih raziskovalcev.

Pričakuje se, da bo naložba privedla do:

• Izbor 15 velikih nepovratnih sredstev za odlične skupine raziskovalcev

Podpora:

• 425 štipendij za raziskovalce na različnih stopnjah poklicne poti (R1–R4)

• 200 raziskovalnih štipendij za mlade raziskovalce na „zgodnji stopnji“

• 90 projektov v okviru spodbujevalnega učinka kapitala

11

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 3: Odlična znanost

Ciljna vrednost

Število odličnih podprtih raziskovalcev

Število raziskovalcev

650

1000

VPRAŠANJE 1

2026

Od splošnega cilja podpore 1060 raziskovalcem se v okviru razpisov podpira vsaj 1000 odličnih raziskovalcev.

Pričakuje se, da bo naložba privedla do:

• 425 štipendij za raziskovalce na različnih stopnjah poklicne poti (R1–R4)

• 500 raziskovalnih štipendij za mlade raziskovalce

• 120 projektov v okviru spodbujevalnega učinka kapitala

• Izvršenih je 15 velikih nepovratnih sredstev za odlične raziskovalce

12

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 4: Raziskave in inovacije za razogljičenje gospodarstva

Mejnik

Objava razpisov za tematske projekte, ki temeljijo na povpraševanju in obravnavajo izzive zelenega prehoda

Objava razpisov za tematske projekte, ki temeljijo na povpraševanju in obravnavajo izzive zelenega prehoda

2

ČETRTLETJE 4

2022

Vsaj dva tematska razpisa za projekte, ki temeljijo na povpraševanju, se objavita v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno, ki obravnava izzive zelenega prehoda, razogljičenja ter odpornosti in prilagajanja podnebnim spremembam.

Podpora je usmerjena v teme, ki so predvidene v tematskih prednostnih nalogah programa Obzorje Evropa, kot so:

• Brezogljična energija

• elektrifikacija

• Vodik, akumulatorske tehnologije in alternativna goriva

• Industrijski procesi in materiali z nizkimi emisijami

• Biogospodarstvo, trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo.

Razpisi za projekte kumulativno zajemajo celoten cikel raziskav in inovacij (stopnje tehnološke pripravljenosti1–9).

13

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 4: Raziskave in inovacije za razogljičenje gospodarstva

Ciljna vrednost

Število izbranih projektov, ki obravnavajo izzive zelenega prehoda

Število projektov

0

27

ČETRTLETJE 4

2024

Od splošnega cilja, da se izbere 30 projektov, je v okviru razpisov za obravnavo izzivov zelenega prehoda in razogljičenja izbranih vsaj 27 projektov.

Projekti se odobrijo v različnih fazah ravni tehnološke pripravljenosti (TRL -1–9).

14

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 4: Raziskave in inovacije za razogljičenje gospodarstva

Ciljna vrednost

Število projektov, ki obravnavajo izzive zelenega prehoda in so zaključeni

Število projektov

0

27

V2

2026

Od splošnega cilja dokončanja 30 projektov je zaključenih vsaj 27 projektov, izbranih v okviru razpisov.

15

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – Naložbe 5: Raziskave in inovacije za digitalizacijo gospodarstva

Mejnik

Objava razpisov za tematske projekte, ki temeljijo na povpraševanju in obravnavajo izzive digitalnega prehoda

Objava razpisov za tematske projekte, ki temeljijo na povpraševanju in obravnavajo izzive digitalnega prehoda

2

ČETRTLETJE 4

2022

V skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno, se za projekte začneta vsaj dve tematski shemi (kot so razpisi, ki temeljijo na povpraševanju, in/ali finančni instrumenti), ki obravnavata izzive digitalne preobrazbe in pomagata izpolniti ambicije Evropske komisije glede digitalne avtonomije.

Podpora je usmerjena v teme v skladu s tematskimi prednostnimi nalogami programa Obzorje Evropa, kot so:

• Ključne digitalne tehnologije (kot je kibernetska varnost; kvantne tehnologije za kibernetsko varnost, senzorje in internet stvari; mikroelektronika in elektronske komponente ter rešitve v oblaku)

• Umetna inteligenca in robotika

Sheme za projekte kumulativno zajemajo celoten cikel raziskav in inovacij (stopnja tehnološke pripravljenosti 1–9).

16

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – Naložbe 5: Raziskave in inovacije za digitalizacijo gospodarstva

Ciljna vrednost

Število projektov na področju raziskav, razvoja in inovacij, izbranih v okviru razpisov, ki obravnavajo izzive digitalne preobrazbe.

Število projektov

0

140

ČETRTLETJE 4

2024

Od splošnega cilja, da se izbere 155 projektov, je v okviru tematskih shem (kot so razpisi na podlagi povpraševanja in/ali finančni instrumenti) izbranih vsaj 140 projektov za tematske projekte, ki obravnavajo izzive digitalne preobrazbe na različnih ravneh tehnološke pripravljenosti (TRL -1–9).

17

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – Naložbe 5: Raziskave in inovacije za digitalizacijo gospodarstva

Ciljna vrednost

Število projektov na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki obravnavajo izzive digitalne preobrazbe in so zaključeni

Število projektov

0

140

V2

2026

Od splošnega cilja dokončanja 155 projektov je zaključenih vsaj 140 projektov, izbranih v okviru tematskih shem (kot so razpisi, ki temeljijo na povpraševanju, in/ali finančni instrumenti).

18

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 6: Finančni instrumenti za podporo inovacijam

Mejnik

Uvedba in izvajanje finančnih instrumentov za podporo inovacijam

Začetek naložbene faze finančnih instrumentov za podporo inovacijam v skladu z naložbeno strategijo

2

ČETRTLETJE 4

2023

V naložbeni fazi se začneta izvajati vsaj dva finančna instrumenta v skladu z naložbeno strategijo/pogodbenim sporazumom, ki sta v skladu s tehničnimi smernicami (2021/C58/01), v skladu s katerimi se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ki zahtevajo merila za izključitev naložbe ter skladnost z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.

Vidiki, da se ne škoduje bistveno, se ustrezno upoštevajo v pogodbenem sporazumu med slovaškimi organi in izvajalskimi partnerji/finančnimi posredniki.

Finančni instrumenti podpirajo inovacije v podjetjih in vključujejo naslednje sheme:

• Vložek kapitala na začetku življenjskega cikla podjetja

• Kapitalski vložek v podjetja v fazi rasti

19

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 6: Finančni instrumenti za podporo inovacijam

Ciljna vrednost

Število podjetij, podprtih s finančnimi instrumenti

Število podjetij

0

36

V2

2026

Od splošnega cilja podpore 40 podjetjem je vsaj 36 podjetij podprtih s finančnimi instrumenti v obliki kapitalskih vložkov.

SESTAVNI DEL 10: Privabljanje in ohranjanje talentov

Cilj te komponente slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je razviti učinkovite politike za spodbujanje mobilnosti študentov in delovne sile ter dejavno motivirati visoko usposobljene tuje strokovnjake (vključno s slovaškimi državljani), študente in podjetnike, da se ustanovijo na Slovaškem. Cilj teh ukrepov je privabiti in obdržati človeški kapital, ki je bistvenega pomena za gospodarski razvoj Slovaške. Cilj organov je, da se v petletnem obdobju delež visoko usposobljenih tujih državljanov v delovni sili poveča z 0,5 % na 1 % ter da se v slovaških visokošolskih ustanovah izravna ravnovesje med odhajajočimi in prihajajočimi študenti.

Ukrepi v tej komponenti prispevajo k obravnavi priporočil za Slovaško, zlasti kar zadeva „izboljšanje kakovosti in vključevalnosti izobraževanja na vseh ravneh ter spodbujanje znanj in spretnosti“ in „spodbujanje vključevanja prikrajšanih skupin“ (priporočilo za posamezno državo št. 2 iz leta 2019) ter „odpornost zdravstvenega sistema na področju delovne sile v zdravstvu“ (priporočilo za posamezno državo št. 1, 2020).

A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Reforma zakonodaje o prebivanju in delu

Veljavni postopki za izdajo dovoljenj za delo in prebivanje na Slovaškem so na splošno zahtevni tako za delavca kot za podjetje in so običajno dolgotrajni. Cilj te reforme je skrajšati in znatno poenostaviti te postopke za visokokvalificirane državljane tretjih držav, vključno z njihovimi družinskimi člani.

Reforma uporablja obstoječi pospešeni sistem za nacionalne vizume (D) v interesu države in ga odpre za novo kategorijo visokokvalificiranih državljanov tretjih držav, ki iščejo zaposlitev. Ta kategorija delavcev je izvzeta iz zahteve, da se pred vstopom v državo dokaže, da imajo zagotovljeno zaposlitev, in se jim dovoli, da začnejo delati z nacionalnim vizumom (D) takoj, ko najdejo zaposlitev. Zagotovi se skladnost z revizijo direktive o modri karti.

Reforma se izvede do 31. marca 2022.

Reforma 2: Poenostavitev ureditve za priznavanje kvalifikacij in poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev

Ta reforma bo poenostavila priznavanje izobrazbe tujih delavcev, da se jim olajša ustanavljanje na Slovaškem.

Za države z dvostranskim sporazumom o priznavanju kvalifikacij prijavitelji niso dolžni predložiti potrdila o akreditaciji univerze za zagotavljanje ustreznega izobraževanja. Poleg tega se okrepi zmogljivost Centra za priznavanje priznavanja izobrazbe, da se pospeši postopek priznavanja kvalifikacij za vse države.

Za kvalifikacije zdravnikov reforma:

-skrajša roke za priznavanje diplom iz Priloge 3 k Zakonu o izvajalcih zdravstvenega varstva s treh mesecev na en mesec. Samodejno priznavanje usklajenih specializacij zdravnikov in zobozdravnikov na ravni EU;

-skrajša roke za priznavanje diplom, ki niso navedene v Prilogi 3 k Zakonu o izvajalcih zdravstvenega varstva, ki jih izdajo pristojni organi v skladu z zakonodajo držav članic, s treh mesecev na dva meseca;

-skrajša roke za priznavanje diplom, ki jih izdajo pristojni organi v skladu z zakonodajo tretjih držav, s treh mesecev na dva meseca. Prilagoditev rokov za priznavanje diplom, izdanih v drugi državi, s štirih mesecev na dva meseca;

-podaljšanje ustanove za začasno pripravništvo po sedanjem kriznem obdobju s spremembo 30.a člena Zakona o izvajalcih zdravstvenega varstva.

Reforma se izvede do 31. marca 2022.

Naložba 1: Podporna orodja in pomoč povratnikom, visokokvalificiranim delavcem iz tretjih držav in njihovim družinskim članom ter tujim visokošolskim študentom, ki študirajo na Slovaškem

Namen te naložbe je pomagati pri vključevanju visoko usposobljenih delavcev, povratnikov iz tujine in njihovih družinskih članov.

Naložbe podpirajo programe vključevanja za ciljne skupine tujih študentov, visoko usposobljenih delavcev in njihovih družinskih članov ter povratnikov iz tujine, tudi s financiranjem projektov. Pripravi se konceptualni dokument za vzpostavitev točk „vse na enem mestu“, na podlagi katerega se vzpostavijo trije novi centri „vse na enem mestu“.

Naložba se zaključi do 31. marca 2025.

Naložba 2: Krepitev odnosov z diasporo, podpora državljanskim pobudam

Cilj tega ukrepa je okrepiti odnose s Slovaki v tujini, vključno s člani nove diaspore, povečati verjetnost njihove vrnitve domov in uporabiti njihovo strokovno znanje za posodobitev Slovaške. Cilj ni ovirati gibanje visoko usposobljenih delavcev, temveč spodbujati „kroženje možganov“.

Naložba podpira spodbujanje poklicnih priložnosti na Slovaškem, tudi prek digitalnih platform, ki vsebujejo informacije, pomembne za vrnitev domov. Podpira tudi dejavnosti nevladnih pobud z izkušnjami na tem področju in partnerstva med vladnimi in nevladnimi pobudami.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

Naložba 3: Štipendije za domače in tuje nadarjene študente

Program štipendiranja finančno podpira nadarjene študente v treh skupinah:

(a)najbolj nadarjenim slovaškim srednješolskim diplomantom, ki se merijo po srednješolski diplomi, s poudarkom na specializacijah z večjim deležem, da zapustijo Slovaško (matematika, tuji jeziki);

(b)najbolj nadarjeni študenti iz tujine – merjeni s standardiziranimi mednarodnimi testi;

(c)nadpovprečni učenci iz socialno in ekonomsko prikrajšanih okolij ali iz posebnih prikrajšanih skupin (kot so sirote, otroci v centrih za otroke in družine) – merjeno z njihovim srednješolskim razredom.

Program zagotavlja štipendijo izbranim študentom v prvih treh letih dodiplomskega študija. Univerzam, ki sprejemajo študente, se izplača finančna spodbuda, ki jo lahko uporabijo za podporo odličnim študentom na drugi stopnji ali za programe vključevanja in poklicnega razvoja za odlične domače ali tuje študente.

Shema bo delovala v obdobju 2022–2027 (tj. štipendije se bodo izvajale do leta 2029). Načrt za okrevanje in odpornost podpira študente, ki vstopajo med letoma 2022 in 2024, medtem ko se drugi finančni viri uporabijo za zagotovitev take podpore vsaj do konca leta 2027.

Naložba se izvede do 31. decembra 2024.

Naložba 4: Spodbujanje internacionalizacije v akademskem okolju

Cilj te naložbe je podpreti internacionalizacijo univerz in raziskovalnih ustanov na Slovaškem.

Vlada sprejme strategijo za internacionalizacijo univerz, ki vključuje podporo skupnim univerzitetnim programom, ukrepe za privabljanje tujih študentov in akademikov ter izvajanje načel strategije človeških virov za raziskave (HRS4R).

Naložba podpira:

-sistemske ukrepe, kot so presoje kakovosti in podporne sheme za razvoj univerz, ki temeljijo na rezultatih revizij;

-spodbujanje slovaškega visokošolskega izobraževanja in znanosti v tujini ter podpiranje mednarodnega povezovanja slovaških univerz v mreže.

Naložba se izvede do 31. marca 2026.

A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. Num.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Merska enota	Izhodišče	Cilj	Četrtletju	Leto
1	10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – reforma 1: Reforma zakonodaje o prebivanju in delu	Mejnik	Shema, ki opredeljuje novo kategorijo prosilcev za nacionalni vizum (D).	Sprejetje sheme z vladno resolucijo in začetek veljavnosti.				VPRAŠANJE 1	2022	Sprejetje sheme, ki opredeljuje kategorijo prosilcev za nacionalni vizum (D) v interesu Slovaške republike. Uvede se nova kategorija vizumov, ki zajema visokokvalificirane državljane tretjih držav, ki iščejo zaposlitev in so izvzeti iz potrebe po dokazovanju zajamčene zaposlitve pred vstopom na Slovaško. Osebe lahko nemudoma začnejo pripravljati nacionalni vizum (D). Ukrep zadeva kategorije, kot so diplomanti vodilnih univerz v svetu (ne glede na področje); diplomanti na tretji stopnji vodilnih univerz in raziskovalnih ustanov na svetu (ne glede na področje); druge izbrane skupine glede na gospodarske interese Slovaške (npr. strokovnjaki za IT, strokovnjaki v sektorjih z visoko dodano vrednostjo, zdravniki).
2	10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – reforma 1: Reforma zakonodaje o prebivanju in delu	Mejnik	Olajšanje vrnitve v državo in povečanje privlačnosti države za tujce z družinskimi vezmi	Sprejetje v Parlamentu in začetek veljavnosti				VPRAŠANJE 1	2022	Sprememba Zakona št. 40/1993 o slovaškem državljanstvu, ki bo olajšala vrnitev v državo in povečala privlačnost države za tujce z družinskimi vezmi na Slovaško. S spremembo se uvede poenostavljen režim za pridobitev državljanstva z odpravo zahteve po najkrajšem obdobju prebivanja na Slovaškem.
3	10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – reforma 2: Poenostavitev ureditve za priznavanje kvalifikacij in poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev	Mejnik	Poenostavitev priznavanja izobrazbe in poklicnih kvalifikacij	Sprejetje v Parlamentu in začetek veljavnosti				VPRAŠANJE 1	2022	Sprememba zakona št. 422/2015 o priznavanju dokazil o izobrazbi in priznavanju poklicnih kvalifikacij omogoča: • Olajšanje priznavanja diplom/dokumentov o usposabljanju za države, s katerimi je Slovaška sklenila dvostranske sporazume na področju priznavanja diplom/dokumentov o usposabljanju, z zmanjšanjem števila zahtevanih dokumentov prosilca (npr. univerzitetna spričevala o usposobljenosti za zagotavljanje ustreznega izobraževanja); • Krepitev kompetenc Centra za priznavanje kvalifikacij (SUDV) za priznavanje dokumentov za potrjevanje visokošolskih diplom tudi za države zunaj evropskega visokošolskega prostora (EHEA) brez dvostranskega sporazuma, ki bo znatno pospešil in poenostavil postopek v primerjavi s sedanjim stanjem, ko so edine upravičene ustanove univerze za lažje priznavanje diplom/dokumentov za države, s katerimi je Slovaška sklenila dvostranske sporazume o priznavanju diplom/dokumentov o usposabljanju. Sprememba Zakona št. 578/2004 o izvajalcih zdravstvenega varstva, zdravstvenih delavcih in strokovnih organizacijah v zdravstvenem sektorju omogoča: • skrajšanje roka za priznavanje dokumentov o nadaljnjem usposabljanju za visoko usposobljene zdravstvene delavce; • Podaljšanje začasnega pripravništva za zdravnike po pandemiji
4	10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – Naložba 1: Podporna orodja in pomoč povratnikom, visokokvalificiranim delavcem iz tretjih držav in njihovim družinskim članom ter tujim visokošolskim študentom, ki študirajo na Slovaškem	Ciljna vrednost	Število točk „vse na enem mestu“ za vključevanje na Slovaškem		Številka	0	3	ČETRTLETJE 4	2024	Popolnoma delujoči centri (vse na enem mestu), ki zagotavljajo celovite storitve, ki olajšujejo ustanavljanje na Slovaškem
5	10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – Naložba 1: Podporna orodja in pomoč povratnikom, visokokvalificiranim delavcem iz tretjih držav in njihovim družinskim članom ter tujim visokošolskim študentom, ki študirajo na Slovaškem	Ciljna vrednost	Število tujcev, ki uporabljajo storitve migracijskega informacijskega centra IOM		Številka	0	7000	VPRAŠANJE 1	2025	V obdobju 2022–2024 se od splošnega cilja 7500 upravičencev vsaj 7000 upravičencem zagotavlja storitve informacijskega centra IOM za migracije za njihovo vključevanje na trg dela in v družbo (svetovanje, jezikovni tečaji, spodbujanje socialno-kulturne usmerjenosti). To vključuje tuje študente, visokokvalificirane delavce, družinske člane in tujce, ki pripadajo izbranim skupinam, opredeljenim v Resoluciji o reformi 1, ob upoštevanju gospodarskih interesov Slovaške republike.
6	10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – naložba 2: Krepitev odnosov z diasporo, podpora državljanskim pobudam	Ciljna vrednost	Število podprtih dogodkov, ki krepijo odnose z diasporo		Številka	0	200	VPRAŠANJE 1	2026	Program podpira 200 družabnih dogodkov z namenom krepitve odnosov s Slovaki v tujini. Cilj podprtih dogodkov je povečati učinek drugih reform in medkomponentnih naložb, kot so: • Spodbujati učinek spremembe zakona o prebivanju tujcev, ki bo olajšala vračanje in povečala privlačnost države za tujce z družinskimi vezmi na Slovaško. • Podpreti naložbe 4, tj. dvosmerno mobilnost študentov in internacionalizacijo akademskih krogov; • Podpreti učinek naložb v druge komponente, npr. naložbe v raziskave, razvoj in inovacije, s spodbujanjem sodelovanja med domačimi evropskimi in drugimi raziskovalnimi ustanovami, v katerih je dejavna slovaška diaspora, ter z večjo ozaveščenostjo o poklicnih priložnostih na Slovaškem.
7	10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – naložba 3: Štipendije za domače in tuje nadarjene študente	Ciljna vrednost	Število dodeljenih štipendij za nadarjene študente.		Številka	0	4226	ČETRTLETJE 4	2024	Od splošnega cilja 4508 štipendij za motivacijo se dodeli vsaj 4226 motivacijskih štipendij za najbolj nadarjene domače študente, najboljše talente iz tujine in nadarjene socialno prikrajšane študente.
8	10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – Naložba 4: Spodbujanje internacionalizacije v akademskem okolju	Mejnik	Strategija za internacionalizacijo univerz	Sprejetje strategije s strani vlade				ČETRTLETJE 4	2021	Sprejetje strategije internacionalizacije za univerze, katere cilj je predlagati ukrepe za podporo pripravi skupnih študijskih programov, privabiti tuje študente in akademike ali uvesti sistemske institucionalne spremembe na slovaških univerzah.
9	10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – Naložba 4: Spodbujanje internacionalizacije v akademskem okolju	Ciljna vrednost	Število podprtih projektov za spodbujanje ali razvoj internacionalizacije univerz in raziskovalnih ustanov		Številka	0	28	ČETRTLETJE 4	2025	Od skupnega cilja 31 projektov podpira vsaj 28 projektov za spodbujanje ali razvoj internacionalizacije univerz in raziskovalnih inštitutov z: izvajanje institucionalnih strategij internacionalizacije na ravni univerz (na primer priprava novih programov v tujih jezikih, izboljšanje pripravljenosti domačih visokošolskih učiteljev/doktorskih študentov za delovanje v mednarodnem okolju); — podpora udeležbi univerz na tujih sejmih in dogodkih za zaposlovanje študentov; promocija Slovaške na mednarodnih dogodkih.

SESTAVNI DEL 11: Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo

Cilj te komponente slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je ustvariti sodobno, dostopno in učinkovito bolnišnično mrežo, ki bo zagotavljala kakovostno zdravstveno varstvo, privlačno okolje za osebje, učinkovite procese in zdravo upravljanje. Cilj je tudi povečati razpoložljivost nujnih zdravstvenih storitev na podlagi potreb nove bolnišnične mreže in okrepiti primarno zdravstveno varstvo, ki naj bi bilo bistvena točka za vključevanje v oskrbo pacientov.

Komponenta vključuje pet reform in štiri naložbe.

Komponenta obravnava priporočilo za posamezno državo 1 iz leta 2020, ki se nanaša na krepitev odpornosti zdravstvenega sistema na področju zdravstvene delovne sile, kritičnih medicinskih izdelkov in infrastrukture; ter izboljšanje zagotavljanja primarnega zdravstvenega varstva in usklajevanja med vrstami oskrbe.

A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Optimizacija bolnišničnega omrežja

Cilj reforme je izboljšati kakovost in učinkovitost bolnišničnega zdravstvenega varstva z opredelitvijo tipologije in hierarhije bolnišnične oskrbe ter opredelitvijo minimalnih pogojev za zagotavljanje zdravstvenih storitev.

Z reformo se opredelijo profili bolnišnic. Profil pomeni sklop obveznih storitev in drugih zahtev, ki jih mora ponudnik na določeni ravni izpolnjevati. Po spremembi profila mora določena bolnišnica kriti več storitev, razvrščenih v določenem profilu. Nekatere bodo razširile obseg dejavnosti, druge pa naj bi oddelke za akutne postelje preoblikovale v oddelke za dolgotrajno oskrbo.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 2: Reforma priprave projektov naložb v zdravstvo

Načrt za vse naložbene projekte v zdravstvu sprejme Ministrstvo za zdravje v tesnem sodelovanju z Ministrstvom za finance. Načrt spremlja metodologija za ocenjevanje naložb v zdravstvo, ki določa merila za odločanje na podlagi finančnih, zdravstvenih, družbenih in socialno-ekonomskih koristi.

Reforma se izvede do 30. junija 2022.

Reforma 3: Centralizacija upravljanja največjih bolnišnic

Z reformo se uvede centralni sistem upravljanja bolnišnic za 19 državnih bolnišnic, ki vključuje: 1) osrednji nadzor, priprava proračuna, načrtovanje uspešnosti in spremljanje; 2) postopke za centralno nabavo zdravil, medicinskega materiala in opreme; 3) centralizacija podpornih storitev, kot je računovodstvo; Upravljanje človeških virov. Reforma se začne z ustanovitvijo osrednjega upravnega organa za bolnišnice, sledi pa ji pilotni projekt, ki ga sestavlja 19 bolnišnic. Pilotni projekt se konča z oceno, ki sproži možnost naknadne uvedbe standardov za vse bolnišnice v omrežju.

Reforma se začne izvajati do 31. decembra 2023 in se zaključi do 30. junija 2025.

Reforma 4: Optimizacija mreže nujne pomoči in nova opredelitev nujne pomoči

Reforma obravnava pravne spremembe, potrebne za povečanje splošne razpoložljivosti reševalnih vozil v 15 minutah za zahtevano več kot 90 % prebivalstva države. Sprememba zakona določa pravično geografsko porazdelitev reševalnih postaj. Mreža nujne oskrbe temelji na povpraševanju po intervencijah glede na diagnozo in regije, geografski porazdelitvi reševalnih postaj, ob upoštevanju cestnega omrežja in infrastrukture, razpoložljivosti ustreznih vrst bolnišničnih objektov, ob uporabi matematičnega modeliranja in simulacij iz dejanskih podatkov (kot je p-medianski model).

Uvede se nova opredelitev nujne pomoči, da se ugotovi število pooblaščenih uporabnikov storitev reševanja in kako se odzvati na povpraševanje teh uporabnikov.

Izvajanje te reforme se zaključi do 31. marca 2023.

Reforma 5: Reforma zagotavljanja primarnega zdravstvenega varstva za odrasle, otroke in mladino

Cilj reforme je zagotoviti dostop do storitev primarnega zdravstvenega varstva v regijah, kjer primanjkuje splošnih zdravnikov in pediatrov. Ustrezna zakonodaja opredeli zahteve za optimalno število in lokacijo GPs in pediatrov na največji razdalji (optimalno število zdravnikov, ki jih opredelita okrajna populacija in starostna struktura) ter uvede merila za določanje območij in postopek letnega ocenjevanja. Namen določitve območij je razvrstiti ozemlja glede na resnost ugotovljenega pomanjkanja GP. Ta podroben zemljevid vrzeli v zagotavljanju primarnega zdravstvenega varstva omogoča boljše usmerjanje popravnih ukrepov, vključno s prilagajanjem spodbud za zdravnike, da odprejo nove prakse na manj pokritih območjih. Ti bi morali imeti dostop do podpore za splošno medicino, zlasti v obliki finančnih nepovratnih sredstev za vzpostavitev in opremljanje praks splošnih zdravnikov ali kompenzacijskih plačil ob začetku nove prakse na manj pokritih področjih (v zvezi z naložbami 1).

Izvajanje te reforme se zaključi do 30. junija 2022.

Naložba 1: Podpora odpiranju novih praks primarnega zdravstvenega varstva na manj pokritih območjih

Splošni cilj je ustvariti 124 ambulantnih praks: podpora se zagotovi za oblikovanje novih praks za splošne zdravnike za odrasle in pediatrije v obliki subvencije za nadomestilo stroškov ambulantne ambulante v prvem letu delovanja ali za financiranje začetnih naložbenih stroškov. Finančna podpora se zagotovi zdravnikom, ki se odločijo za izvajanje storitev primarnega zdravstvenega varstva na območjih, kjer primanjkuje zdravnikov, da bi nadomestili tveganje in začetne naložbe v prvem letu, kadar finančna sredstva iz zavarovanja niso zadostna zaradi majhnega števila registriranih pacientov ali je zaradi visokih začetnih naložbenih stroškov težko vzpostaviti prakso. Finančna podpora je začasna in traja eno leto ter se mora postopoma zmanjševati, ko se pričakuje, da se bo število registriranih pacientov povečalo. Nove prakse so nato samozadostne in se tako kot vse druge financirajo iz javnih zavarovalniških skladov.

Ta naložba se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 2: Novo bolnišnično omrežje – gradnja, obnova in oprema

Cilj naložbe je nadgraditi sedanjo infrastrukturo in zgraditi novo infrastrukturo, ki bo združljiva z zahtevami sodobnih zdravstvenih sistemov in prispevala k bolnišničnemu omrežju. Naložba je v skladu z reformo 1 (optimizacija bolnišničnega omrežja) te komponente.

Naložbe se začnejo z neposrednimi klici ali pozivi, ki določajo zahteve za zagotavljanje bolnišničnih postelj, v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno (DNSH). To pomeni, da mora stavba izpolnjevati visoke zahteve glede energijske učinkovitosti za nove bolnišnice in pridobiti certifikat BREEAM (gradbene raziskave, ki vzpostavljajo metodo okoljske presoje) ali LEED (Vodilni položaj na področju energetskega in okoljskega načrtovanja) ali enakovreden certifikat.

Na podlagi splošnega cilja 2200 bolnišničnih postelj se ustvari ali posodobi vsaj 1980 bolnišničnih postelj. Skupni podcilj za postelje, zgrajene na ravni „bruto gradnje“, je 1200, najmanj 1080 „bruto gradbeno posteljo“. Za lažjo pripravo in izvajanje teh projektov se ustanovi koordinacijska enota.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba 3: Digitalizacija na področju zdravja

Naložba podpira izvajanje reforme 3 te komponente – centralizacija upravljanja največje bolnišnice. Centralizacija sistemov za načrtovanje virov (ERP) (za skupno oskrbovano središče) se izvede v okviru pilotnega projekta 19 bolnišnic, za katere je odgovorno Ministrstvo za zdravje. Predpostavlja se, da bodo te bolnišnice ostale v bolnišničnem omrežju po dokončanju bolnišničnega omrežja. Pri pripravi sistemov se upošteva vključitev v načrtovani centralni informacijski sistem bolnišnic.

Ta naložba se izvede do 31. decembra 2025.

Naložba 4: Gradnja in sanacija reševalnih postaj

Cilj naložbe je izvajanje reforme 1 te komponente: Optimizacija bolnišnične mreže in reforma 4 te komponente, optimizacija mreže nujne pomoči in nova opredelitev nujne pomoči, zagotavljanje prenosa postaje v skladu z novo mrežo nujne oskrbe in zahtevami za novo bolnišnično mrežo. Del prenesenih postaj se zagotovi z obnovo primernih prostorov, drug del pa je treba obnoviti z ustrezno opremo. Naložba se nanaša na gradnjo ali obnovo 55 manjših reševalnih postaj.

Izvajanje te naložbe se zaključi do 30. junija 2025.

A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

SESTAVNI DEL 12: Zdravstveno varstvo ljudi, sodobnega in dostopnega duševnega zdravja

Cilj komponente slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je spodbujati sistemske izboljšave na področju varstva duševnega zdravja na Slovaškem, ki temeljijo na sodelovanju med različnimi sektorji javne uprave in strokovnimi organizacijami. Cilj ukrepov je posodobiti psihiatrično in psihološko socialno-zdravstveno oskrbo, spodbujati duševno zdravje in preprečevati psihološke motnje med splošnim prebivalstvom, okrepiti socialno-zdravstveno oskrbo in povečati njeno dostopnost.

Ukrepi v tej komponenti prispevajo k obravnavanju priporočil za Slovaško, zlasti v zvezi z odpornostjo sistema zdravstvenega varstva ter usklajevanjem med vrstami oskrbe (priporočilo za posamezno državo št. 1, 2020) in dolgotrajno oskrbo (priporočilo za posamezno državo št. 2, 2019).

A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Usklajeno medresorsko sodelovanje in ureditev

Cilj te reforme je usklajevanje politike na področju duševnega zdravja in izboljšanje sodelovanja med različnimi sektorji javne uprave. To se doseže z:

-ustanovitev medresorskega usklajevalnega organa, pristojnega za duševno zdravje. Svet vlade za duševno zdravje naj bi bil ustanovljen 24. februarja 2021. Reforma vključuje operacionalizacijo njenega upravljanja. Ena od prvih nalog Sveta je usklajevanje priprave nacionalnega programa za duševno zdravje za obdobje 2022–2030, ki se vladi predloži v odobritev do 31. decembra 2022.

-ustanovitev strokovne organizacije za psihologe, katere glavni cilj je povečati strokovnost in zagotoviti regulacijo na področju izobraževanja, disciplinskega nadzora in zagotavljanja pravne pomoči za te poklice, ne glede na sektor, v katerem se izvajajo.

Za boljše usmerjanje te reforme in naložb v to komponento se do 31. decembra 2022 pripravi prva epidemiološka študija na področju duševnih motenj. Ta študija vsebuje pregled trenutnih epidemioloških razmer na področju duševnih motenj na Slovaškem.

Reforma se izvede do 30. junija 2025.

Reforma 2: Razvoj izrazito podcenjenih področij zmogljivosti na področju duševnega zdravja

Cilj te reforme je razviti dostopno socialno-medicinsko duševno zdravstveno varstvo s poudarkom na povečanju obsega oskrbe v skupnosti. To se doseže s prednostno razvrstitvijo akutno omejenih storitev na Slovaškem in razvojem strategije za njihov prednostni razvoj.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 3: Posodobitev diagnostičnih metod in zdravljenj

Cilj te reforme je zagotoviti celovito posodobitev standardnih diagnostičnih in terapevtskih postopkov ter zagotoviti njihovo uporabo v praksi. Ustanovijo se delovne skupine za pregled mednarodnih psihodiagnostičnih metod za različne starostne skupine in različne aplikacije ter za pripravo priporočil za prilagoditev nacionalnih metod. Izda se razpis za opredelitev posebnih institucionalnih psihiatričnih objektov, v katerih se izvaja humanizacija in zamenjava ograjenih postelj.

Naložba se zaključi do 30. junija 2025.

Naložba 1: Vodenje projektov in priprava naložb

Vzpostavi se enota za usklajevanje za upravljanje naložbenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Naloge koordinacijske enote so spremljanje, beleženje in nadzor nad napredovanjem projektov in izpolnjevanjem pogojev, določenih v razpisih, vključno z njihovim časovnim razporedom, da se zagotovita pravočasna izvedba in izpolnitev mejnikov in ciljev v okviru komponente 12. Koordinacijska enota vodi evidenco o številu in kategorijah postelj ter drugih zmogljivostih v objektih, tako da jih evidentira na ravni mest, ter pravočasno opozori na morebitna tveganja pri izvajanju projektov in predlaga ustrezne rešitve za njihovo odpravo. Za izgradnjo novih centrov za pridržanje koordinacijska enota ne vodi le projekta, temveč tudi pripravlja projekt.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba 2: Vzpostavitev centrov za pridržanje

Cilj je zagotoviti ustrezno oskrbo majhne skupine psihiatričnih bolnikov, ki so storili huda kazniva dejanja. Vzpostavitev centrov za pridržanje ni del procesa deinstitucionalizacije, temveč je nujen in dopolnilen ukrep za varnost in zdravstveno varstvo za majhno skupino pacientov.

Vzpostavita se dva centra za pridržanje z zmogljivostjo 75 postelj, od katerih je eden že v gradnji.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba 3: Gradnja psihosocialnih centrov

Cilj tega ukrepa je zagotoviti ustrezno oskrbo bolnikov z dolgotrajnim bivanjem v njihovem domačem okolju z mobilnimi ekipami, s čimer bi omejili namestitev v institucionalne objekte ali izboljšali kakovost življenja v teh ustanovah. Ukrep preprečuje potrebo po hospitalizaciji ali skrajša njeno trajanje. Ukrep se osredotoča na odrasle in pediatrične bolnike z omejeno družbeno prilagoditvijo.

Centri zagotavljajo zdravstvene in socialne storitve prek multidisciplinarne ekipe (psihiatri, psiholog, medicinska sestra, socialni delavec, posebni in terapevtski vzgojitelj). Ustanovi se skupno 10 centrov. V primeru prenove stavb je minimalni cilj doseči povprečni prihranek primarne energije v višini 30 %.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba 4: Dokončanje psihiatričnega stacionarnega omrežja

Cilj teh naložb je dokončati mrežo psihiatričnih stacionarnih objektov, ki zagotavljajo dnevno psihiatrično oskrbo kot vmesni korak med institucionalno in ambulantno psihiatrično oskrbo.

Skupaj se zgradi 15 nepremičnih objektov. V primeru prenove stavb je minimalni cilj doseči povprečni prihranek primarne energije v višini 30 %.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba 5: Ustanovitev specializiranih centrov za motnje avtističnega spektra

Cilj je povečati razpoložljivost specializiranih ustanov za oskrbo za motnje avtističnega spektra, da se zagotovi ustrezno zdravljenje te bolezni. Vzpostavijo se skupaj trije novi centri za diagnostično posredovanje za osebe z motnjami avtističnega spektra. Osebje je usposobljeno na področju najnovejših diagnostičnih in intervencijskih metod za to stanje. V primeru prenove stavb je minimalni cilj doseči povprečni prihranek primarne energije v višini 30 %.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba 6: Vzpostavitev odložišča psihodiagnostičnih metod

Cilj je ustvariti posodobljeno zbirko psihodiagnostičnih metod, ki so na voljo strokovnjakom in ustanovam za psihološko oskrbo. Trenutno razpoložljive metode se pregledajo in posodobijo. Manjkajoče metode se dopolnijo s pridobivanjem in prevajanjem metod v tujem jeziku. Repozitorij upravlja pristojna strokovna organizacija (Slovaško združenje psihologov) in vključuje digitalno različico, dostopno na spletu.

Da bi ublažili posledice krize zaradi COVID-19, se med pandemijo upravlja nacionalna linija za spodbujanje duševnega zdravja, ki zagotavlja psihološko podporo po telefonu in na spletu.

Naložba se zaključi do 30. junija 2025.

Naložba 7: Humanizacija institucionalnega psihiatričnega varstva

Cilj naložbe je prenova institucionalnih psihiatričnih objektov za izboljšanje pogojev za hospitalizacijo. To se doseže z zmanjšanjem števila bolnikov na sobo z neodvisnimi sanitarnimi prostori. Skupna zmogljivost pacientov ostane nespremenjena. Drug ukrep je zamenjava zaprtih postelj z zavarovanimi prostori za izolacijo.

Treba je prenoviti skupno zmogljivost 244 pacientov. Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba 8: Usposabljanje osebja na področju duševnega zdravja

Cilj teh naložb je povečati število strokovnega osebja s sodobnim izobraževanjem, kar bo omogočilo povečanje razpoložljivosti in kakovosti zagotovljene oskrbe. Cilj se doseže s posodobitvijo učnih načrtov v skladu z zahtevami sodobnih praks in uvedbo novih vrst oskrbe. Odpraviti je treba zakonodajne ovire za priznavanje tujih kvalifikacij in zagotoviti klinično usposabljanje v zdravstvenem sektorju za strokovnjake na področju duševnega zdravja iz vseh sektorjev. Delavcem v zdravstvenem sektorju in strokovnjakom zunaj zdravstvenega sektorja se zagotovi usposabljanje na področju duševnega zdravja.

Skupno najmanj 336 delavcev v zdravstvenem sektorju je prekvalificiranih v različne vrste programov na področju duševnega zdravja.

Izvajanje tega ukrepa se zaključi do 30. junija 2025.

A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

SESTAVNI DEL 13: Dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo

Slovaški sistem dolgotrajne oskrbe ni pripravljen na pričakovano hitro staranje prebivalstva. Delež prebivalstva, starejšega od 65 let, se do leta 2040 poveča s sedanjih 16 % na več kot 24 %. Dostop do kakovostne in cenovno dostopne dolgotrajne oskrbe je nezadosten zaradi splošnega nezadostnega financiranja storitev oskrbe v skupnosti in na domu, razdrobljenega upravljanja ter pomanjkanja sistemskega usklajevanja socialnih in zdravstvenih storitev. Ni celovite in ustrezne strategije, ki bi zajemala socialne in zdravstvene vidike. Tudi ocena potreb invalidov po dolgotrajni oskrbi je neskladna. Nadzor socialnega varstva je neučinkovit in še posebej nezadosten, kar zadeva oskrbo na domu. Poleg tega je sistem financiranja razdrobljen in daje prednost institucionalizirani oskrbi zaradi pomanjkanja podpore za storitve na domu in v skupnosti. Zato ni ustreznih storitev dolgotrajne in paliativne oskrbe, zlasti v ustanovah za oskrbo na domu in v skupnosti.

Ta komponenta slovaškega načrta za okrevanje in odpornost pripravlja Slovaško na hitro starajoče se prebivalstvo z zagotavljanjem visokokakovostne, dostopne in celovite podpore ljudem, ki potrebujejo dolgotrajno in paliativno oskrbo. Zagotavljanje take oskrbe povečuje tudi vključevanje invalidov v družbo in njihovo raven socialne zaščite. Cilj regulativnih reform je skladnejši in bolje usklajen sistem oskrbe, ki povezuje socialno in zdravstveno varstvo, izboljšana shema financiranja, osredotočena na potrebe ljudi in zagotavljanje boljših spodbud za oskrbo v skupnosti, bolj usklajena ocena potreb invalidov po oskrbi in boljši nadzor nad socialnim varstvom. Z naložbami se zagotovijo dodatne zmogljivosti za dolgotrajno oskrbo, paliativno oskrbo in storitve po oskrbi, zlasti za zagotavljanje oskrbe na domu in v skupnosti.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočila št. 2 za posamezno državo iz leta 2019, izboljšanju dostopa do cenovno dostopne in kakovostne dolgotrajne oskrbe ter obravnavanju priporočila št. 1 za posamezno državo iz leta 2020, s čimer se izboljšuje usklajevanje med vrstami oskrbe. Prispeva tudi k zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti javnih financ, zlasti sistema zdravstvenega varstva, kot je priporočeno v priporočilu za posamezno državo št. 1 iz leta 2019.

Reforma 1: Vključevanje in financiranje dolgotrajnega socialnega in zdravstvenega varstva

Namen te reforme je prenoviti strukture dolgotrajnega socialnega in zdravstvenega varstva, da bi zagotovili boljše usklajevanje med vrstami oskrbe in povečali učinkovitost financiranja. Zlasti vzpostavi skladen okvir, ki zajema socialno in zdravstveno varstvo. Glavna sprememba sistema financiranja se nanaša na uvedbo osebnega proračuna za osebe, ki potrebujejo oskrbo, in ne na trenutno razdrobljeno financiranje izvajalcev oskrbe. Reformirana shema financiranja krepi tudi prizadevanja za deinstitucionalizacijo oskrbe z izboljšanjem spodbud za oskrbo na domu in oskrbo v skupnosti.

Novi zakon o dolgotrajni in paliativni oskrbi začne veljati do 31. marca 2023, nova zakonodaja o financiranju socialnih storitev pa začne veljati do 31. decembra 2025.

Reforma 2: Ocena potreb po oskrbi

Ocena potreb invalidov po dolgotrajni oskrbi je zaradi razdrobljenega sistema neusklajena. Čeprav to ne velja za zagotavljanje socialnih storitev, je priznanje hude invalidnosti predpogoj za dodelitev dodatka za osebno pomoč in nego.

Ta reforma bo izboljšala in racionalizirala način priznavanja oseb s hudimi oblikami invalidnosti. Uvaja enoten okvir in sistem ocenjevanja za osebno pomoč in oskrbo oseb s hudo invalidnostjo. Glavno oceno izvedejo uradi za delo, družbo in družino ter v skladu z enotno metodologijo, ki temelji na seznamu 2.0 za oceno invalidnosti Svetovne zdravstvene organizacije, pri čemer se ocenijo najrazličnejše potrebe. Za zmanjšanje upravnega bremena in v okviru prizadevanj za digitalizacijo ocenjevalci uporabljajo sistem e-zdravja. Ocenjevalci v 46 podružnicah prejmejo opremo, potrebno za opravljanje svojega dela.

Reforma se izvede do 31. marca 2024.

Reforma 3: Konsolidacija nadzora nad socialnim varstvom in zagotavljanje potrebne infrastrukture

Sistem nadzora nad zagotavljanjem socialnega varstva je razdrobljen in neučinkovit. Nadzor in kontrolo trenutno izvajajo različni organi na nacionalni in regionalni ravni brez jasne delitve pristojnosti. Zmogljivosti za nadzor so nezadostne. Neformalna oskrba in osebna pomoč, zlasti oskrba na domu, ki jo zagotavljajo družinski člani, nista zajeti.

Ta reforma bo utrdila nadzor nad socialnim varstvom. Ustanovi se enotni nadzorni organ. Nadzira zagotavljanje socialnih storitev in njihovo kakovost, kakovost in obseg pomoči osebam, ki prejemajo osebni proračun za potrebe oskrbe, ter zagotavljanje zdravstvenega varstva v socialnih storitvah (skupaj z nadzornim organom za zdravstveno varstvo). Kakovost oskrbe se oceni v skladu z metodologijo, razvito v skladu z naborom orodij SZO za pravice do kakovosti. Ukrep zagotavlja tudi potrebno infrastrukturo za novi sistem nadzora, ki ga sestavljajo sedež in osem regionalnih podružnic, vključno s prostori, vozili in opremo IT.

Reforma se izvede do 31. marca 2024.

Naložba 1: Krepitev zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti

Na Slovaškem se zagotavljanje formalnih socialnih storitev nagiba k bivalnim storitvam institucionalne narave, v katerih prevladujejo velike ustanove za oskrbo in ne manjše ustanove v skupnosti. Storitev ambulantne oskrbe ni.

Na podlagi reforme 1 komponente 13 Vključevanje in financiranje dolgotrajnega socialnega in zdravstvenega varstva bodote naložbe povečale zmogljivosti oskrbev skupnosti in ambulantnih ustanov, tako da bodo pacienti lahko premeščeni iz velikih ustanov v manjše ustanove, ki so podobne skupnosti, kar bo zagotovilo dodatne zmogljivosti za nove upravičence in zmanjšalo breme za neformalne oskrbovalce. Zlasti se z gradnjo novih stavb in prenovo obstoječih stavb ustvari najmanj 2939 enot ponderirane zmogljivosti v objektih v skupnosti in ustanovah za zdravstveno in socialno varstvo z nizko zmogljivostjo skupaj. Poleg tega se z gradnjo novih stavb ali obnovo obstoječih stavb ustvari vsaj 1024 enot ponderirane zmogljivosti v novih ambulantnih objektih z nizko zmogljivostjo.

V primeru prenove stavb je minimalni cilj doseči povprečni prihranek primarne energije v višini 30 %.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba 2: Podaljšanje in obnova zmogljivosti za nadaljnjo oskrbo in zdravstveno nego

Zakonodaja ni dovolj jasna in ni dovolj zmogljivosti za nadaljnje zdravljenje pacientov po hospitalizaciji, da se zagotovi najboljša možna rehabilitacija. To pomanjkanje prispeva k nepotrebni in neučinkoviti ponovni hospitalizaciji, ki preobremenjuje bolnišnice. Prav tako primanjkuje zmogljivosti za nego na domu.

S temi naložbami se okrepijo zmogljivosti oskrbe, da se osebam, ki potrebujejo pomoč, po izpustitvi iz bolnišnice zagotovi dobra oskrba po oskrbi in poveča zmogljivosti zdravstvene nege na domu. Zlasti se ustvari vsaj 650 novih postelj po oskrbi, pri čemer se uporabijo sproščene zmogljivosti za kronično in akutno oskrbo po optimizaciji bolnišničnega omrežja, kot je opisano v komponenti 11 slovaškega načrta za okrevanje in odpornost. Poleg tega podporo prejme vsaj 91 ponudnikov zdravstvene nege na domu. To vključuje ustanovitev vsaj 11 novih ponudnikov zdravstvene nege na domu in popolno opremljanje vsaj 80 obstoječih.

Izvedba naložbe se zaključi 30. junija 2026.

Naložba 3: Krepitev in ponovna vzpostavitev paliativnih zmogljivosti oskrbe

Mreža paliativnih storitev za bolnike s terminalsko boleznijo ni zadostna in ne izpolnjuje mednarodnih priporočil. Na voljo je manj kot polovica priporočenih ambulantnih hospic, njihova kakovost oskrbe pa je ogrožena zaradi njihove postavitve, medtem ko so za večino bolnikov zaželena vrsta storitve hospice. Poleg tega obstajajo znatne regionalne razlike v razpoložljivosti storitev. Oddelki za paliativno oskrbo so ustanovljeni le v treh od osmih regij.

Na podlagi reforme 1 komponente 13 Vključevanje in financiranje dolgotrajnega socialnega in zdravstvenega varstva bodo te naložbe povečale in izboljšale zmogljivosti za paliativno oskrbo zaradi pomanjkanja teh storitev v skladu s strategijo deinstitucionalizacije ter dajanjem prednosti oskrbi na domu in v skupnosti. Naložba zajema:

·Vzpostavitev vsaj 270 novih paliativnih postelj za nego na slabo pokritih območjih s povprečno zmogljivostjo 20 postelj na manj pokritih območjih z gradnjo novih hospic in obnovo obstoječih. Paliativni oddelki in posteljice za oskrbo v bolnišnicah se ustanovijo z obnovo obstoječih postelj, ki se sprostijo z reorganizacijo bolnišničnega omrežja.

·Razširitev in obnovitev ambulantne paliativne oskrbe z vzpostavitvijo vsaj 20 novih ambulantnih hospic in obnovitvijo vsaj šestih obstoječih. To vključuje zagotavljanje potrebne fizične in tehnične opreme.

Naložba se zaključi do 30. septembra 2025.

A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

SESTAVNI DEL 14: Izboljšanje poslovnega okolja

Poslovno okolje Slovaške počasi upada. Pogoste spremembe zakonodajnega okolja in veliko regulativno breme povzročajo stroške za podjetja, dragi in dolgotrajni postopki zaradi insolventnosti ovirajo prerazporeditev virov, nepregleden okvir javnega naročanja pa upočasnjuje naložbe in vodi do neoptimalnih javnih naročil.

Ta komponenta slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je namenjena različnim izboljšavam poslovnega okolja. Cilj ukrepov je zmanjšati upravno breme za podjetja, nadgraditi in digitalizirati insolvenčni okvir ter izboljšati postopke javnega naročanja.

Komponenta tako prispeva k obravnavi priporočila 4 za posamezno državo iz leta 2020 za zagotovitev ugodnega poslovnega okolja ter k priporočilu 3 za posamezno državo iz leta 2019 z obravnavanjem izzivov na področju javnega naročanja.

Reforma 1: Zmanjšanje regulativnega bremena za podjetja

Veliko upravno in regulativno breme negativno vpliva na naložbe in inovacije, zlasti za mala in srednja podjetja. Kljub prizadevanjem vlade se upravno breme ne zmanjšuje dovolj, slovaško poslovno okolje pa počasi izgublja položaj v mednarodnih primerjavah.

Ta reforma bo zmanjšala upravno breme za podjetja z uvedbo naslednjih orodij: predhodno oceno načrtovane zakonodaje za prenos, da se prepreči neupravičeno čezmerno prenašanje zakonodaje; naknadno oceno učinkovitosti in upravičenosti že uvedene ureditve; pravilo 1-in-2-out, ki zagotavlja, da nova zakonodaja ne povečuje upravnih stroškov za podjetja; ter svežnje posameznih ukrepov na podlagi posvetovanj z zainteresiranimi stranmi, ki so primerni za poenostavitev upravnih zahtev za podjetja.

Reforma se izvede do 31. decembra 2024.

Reforma 2: Harmonizacija in digitalizacija postopkov v primeru insolventnosti

Postopki v primeru insolventnosti na Slovaškem so dolgotrajni in dragi. Ni ustreznih mehanizmov zgodnjega opozarjanja, ni specializiranih sodišč za obravnavo postopkov v primeru insolventnosti, pomanjkanje popolnoma digitaliziranega delovnega postopka pa upočasnjuje procese.

S to reformo se vzpostavijo enotni in digitalizirani postopki v primeru insolventnosti in prestrukturiranja, ki izboljšujejo njihovo preglednost, čas in stroške. Vzpostavi izboljšan in usklajen okvir za insolventnost, vključno z orodji za zgodnje opozarjanje in specializacijo v primeru insolventnosti na poslovnih sodiščih.

Zakonodaja o mehanizmih zgodnjega opozarjanja začne veljati do 31. januarja 2022. Ustrezne zakonodajne spremembe Zakona št. 7/2005 o stečaju in prestrukturiranju, zakona št. 328/1991 o stečaju in poravnavi, zakona št. 8/2005 o skrbnikih, zakona št. 757/2004 o sodiščih in zakona št. 371/2004 o sedežih in okrožjih sodišč Slovaške republike začnejo veljati do 31. marca 2023.

Reforma se izvede do 31. marca 2023.

Reforma 3: Postopki javnega naročanja

Zapletenost in dolžina postopkov preverjanja javnega naročanja ostajata dejavnik blokiranja za morebitne upravičence. Poleg tega bi bilo mogoče povečati uporabo meril glede kakovosti in stroškov v življenjskem ciklu. Hkrati je treba zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe. Zaradi nezaupanja v javne institucije si morajo javni kupci bolj prizadevati za ponovno pridobitev zaupanja podjetij, medijev in širše javnosti. Koristi dosedanjih prizadevanj za profesionalizacijo se šele počasi pojavljajo.

Reforma javnih naročil bo poenostavila in pospešila postopke, hkrati pa zagotovila ustrezne zaščitne ukrepe. Njegov cilj je tudi izboljšati nadzor z digitalizacijo in avtomatizacijo oddaje in ocenjevanja javnih naročil. Zakonodajna reforma ureja javne postopke nad in pod mejo ter postopke nizke vrednosti. Postopki javnega naročanja se poenostavijo in skrajšajo, izboljšajo se nadzorni postopki in poveča preglednost, zlasti z vzpostavitvijo enotne, javne elektronske platforme za celoten postopek javnega naročanja, vključno s pogodbami pod pragom in nizko vrednostjo. Vse spremembe, zlasti kar zadeva ustrezne zaščitne ukrepe, kot so zahteve po preglednosti, revizijski postopki ter ločitev nalog in pristojnosti, morajo biti v celoti skladne s pravom EU. Za izboljšanje uporabe meril kakovosti se pričakuje okrepitev pravil za zelena javna naročila. Pričakuje se, da bo nadaljnja krepitev uporabe meril kakovosti dosežena z neregulativnimi sredstvi. Ukrep bo okrepil nadaljnjo profesionalizacijo javnega naročanja s krepitvijo zmogljivosti Urada za javna naročila. Zlasti se izvajajo usposabljanja v različnih oblikah, da se izboljša uporaba preoblikovanih postopkov javnega naročanja.

Reforma zakona o javnem naročanju začne veljati do 31. marca 2022. Enotna elektronska platforma začne delovati do 30. junija 2023.

Naložba 1: Zmogljivosti za reforme za zmanjšanje regulativnega bremena

Za hitro izvajanje reform za zmanjšanje upravnega bremena so potrebne začasne zmogljivosti v pristojnih javnih organih, zlasti odvetniki in analitiki.

Ta naložba zato predvideva začasne projektne skupine za oblikovanje in izvedbo reforme 1. Sestavljajo ga pravni strokovnjaki in analitiki. Izvedejo se predhodna in naknadna vrednotenja ter uporaba pravila 1-in-2-out. Spletno poročanje o preverjanju skladnosti načela 1-in-2-out (virtualni račun) potrjuje, da se pravilo izvaja v praksi.

Naložba se zaključi do 30. junija 2025.

Naložba 2: Digitalizacija postopkov v primeru insolventnosti

Pomanjkanje celovitega digitalnega sistema je eden od ključnih razlogov za zaostanke pri postopkih v primeru insolventnosti. Sedanji register insolventnosti deluje predvsem kot založniška platforma, vendar ne omogoča digitalne obravnave primerov med udeleženimi akterji. To prispeva k dolgotrajnim postopkom z negativnimi posledicami za poslovno okolje in učinkovito prerazporejanje virov.

Naložbe morajo v celoti digitalizirati postopke v primeru insolventnosti, da bi jih skrajšali in zmanjšali stroške za podjetnike. To vključuje digitalizacijo likvidacije, stečaja, prestrukturiranja in odpisa dolgov, vključno s postopki pred insolventnostjo. Z njo so povezani različni akterji, kot so sodišča, upniki in javnost.

Naložba se izvede do 31. decembra 2024.

A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

SESTAVNI DEL 15: Reforma sodstva

Na Slovaškem so bili izraženi posebni pomisleki glede splošne integritete pravosodnega sistema, zaupanje v sodstvo pa je slabo v primerjavi z drugimi državami EU. Korupcija še vedno predstavlja izziv, dojemanje korupcije pa ostaja problematično.

Ta komponenta slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je namenjena nadaljnjemu povečanju učinkovitosti, celovitosti in neodvisnosti pravosodnega sistema ter boju proti korupciji. Cilj reforme mreže sodišč je uvesti specializacijo sodnikov in tako ustvariti prostor za boljše in hitrejše sodne odločbe. Naložbe, povezane z reformo mreže sodišč, imajo dva krovna cilja. Prvi cilj je nadgraditi obstoječe prostore in zgraditi ali naročiti nove prostore za ključna sodišča na novem zemljevidu sodišč. Drugi cilj je vlagati v analitične zmogljivosti, digitalne tehnologije in elektronsko uporabo sodnih postopkov, da bi prispevali k boljši kakovosti in hitrejšim storitvam ter večji preglednosti postopkov in zmanjšali obseg koruptivnih praks.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočila za posamezno državo št. 2019.4 in priporočila za posamezno državo št. 2020.4, in sicer k izboljšanju učinkovitosti in obravnavi pomislekov glede integritete v pravosodnem sistemu, povečanju prizadevanj za odkrivanje in pregon korupcije ter zagotavljanju učinkovitega nadzora in izvrševanja okvira za preprečevanje pranja denarja.

Reforma 1: Reorganizacija mreže sodišč

Razdrobljenost slovaškega pravosodnega sistema zmanjšuje njegovo učinkovitost. Sodniki se ne morejo dovolj specializirati, kar ovira učinkovitost in kakovost sodnih odločb. Poleg tega heterogenost sistema povzroča pomanjkanje preglednosti.

Ta reforma bo zato izboljšala učinkovitost in kakovost sodstva. V ta namen reorganizira sistem sodišč z njegovo racionalizacijo in s tem omogoči večjo specializacijo sodnikov na področju kazenskega, civilnega, gospodarskega in družinskega pravosodja ter tako utre pot boljšim in hitrejšim sodnim odločitvam. Vključuje novo mrežo prvostopenjskih upravnih in rednih sodišč (vključno z občinskimi sodišči), pritožbenih sodišč in vrhovnega upravnega sodišča.

Glavna zakonodaja, s katero se izvaja reforma mreže sodišč, začne veljati do 31. decembra 2021. Prehod pravosodnega sistema na manjše število sodišč in s specializiranimi sodniki se zaključi do 31. marca 2023.

Reforma 2: Boj proti korupciji ter krepitev integritete in neodvisnosti sodstva

Visoka stopnja zaznane korupcije je povezana s pomanjkanjem zaupanja v sodstvo. Posebna skrb je pomanjkanje sredstev za pregon korupcije in pranja denarja.

Ta reforma vključuje sveženj zakonodajnih sprememb, namenjenih izboljšanju integritete in neodvisnosti sodstva ter učinkovitejšemu boju proti korupciji in pranju denarja. Ta reforma se izvaja v skladu s členom 19 PEU, da se zagotovi učinkovito sodno varstvo.

Krepitev integritete in neodvisnosti sodstva:

·Vrhovno upravno sodišče se ustanovi kot disciplinsko sodišče za sodnike, tožilce, sodne izvršitelje, notarje in upravitelje (povezano z reformo 1).

·Sodni svet ima več pristojnosti pri preverjanju premoženja in sodnega strokovnega znanja sodnikov. Poleg tega se za volitve v sodni svet uvede regionalno načelo, da se zagotovi boljša reprezentativnost.

·Izvolitev sodnikov ustavnega sodišča se izboljša in poveča na več načinov, kot so zaščita pred parlamentarno pasivnostjo pri izvolitvi sodnikov, uvedba načela rotacije sodnikov, da se zmanjša tveganje, da bi določeno politično stranko izbralo preveč sodnikov. Za izvolitev ključnih sodnikov (ustavnega sodišča, generalnega državnega tožilca in posebnega tožilca) se uvedejo javne obravnave.

·Pravila o opravljanju sodniškega poklica se spremenijo, vključno s starostno omejitvijo 67 let za sodnike in 72 let za ustavne sodnike.

Zagotoviti učinkovit nadzor in izvrševanje okvira za preprečevanje pranja denarja:

·Ustanovi se Urad za upravljanje zaseženega premoženja, skupaj z izboljšanim pravnim okvirom, ki omogoča učinkovitejše zasege in upravljanje premoženja. Ta ukrep je povezan s prizadevanji za preprečevanje pranja denarja v okviru komponente 16 slovaškega načrta za okrevanje in odpornost.

Odkrivanje in pregon korupcije:

·Nova kazniva dejanja se uvedejo, če sodniki zlorabljajo zakone in če javni uslužbenci zahtevajo ali obljubljajo neupravičene koristi.

Del teh zakonodajnih sprememb je bil načrtovan za 31. december 2020. Celotni sveženj zakonodaje začne veljati do 30. septembra 2021.

Izvajanje reforme se zaključi do 30. septembra 2021.

Naložba 1: Stavbe za reorganiziran sodni sistem

Nova ureditev pravosodnega sistema, ki jo je prinesla reforma 1 te komponente, tj. reorganizacija mreže sodišč, zahteva nekatere nove stavbe, trenutno razpoložljive sodne stavbe pa zahtevajo temeljito prenovo ali prilagoditev.

S to naložbo se povečajo zmogljivosti ali nadgradijo obstoječe ali po potrebi zgradijo ali naročijo novi primerni prostori za ključna sodišča na novi mreži sodišč. Natančneje, zgraditi ali kupiti vsaj 24 909 m² sodnih stavb in prenoviti vsaj 111 931 m² sodnih stavb. S prenovo se doseže povprečni prihranek primarne energije v višini vsaj 30 %. To se nanaša na gradnjo, nakup in/ali prenovo stavb v okviru revidirane karte sodišč, ki vključuje okrožna in občinska sodišča, regionalna sodišča, upravna sodišča prve stopnje in vrhovno upravno sodišče.

Naložba se zaključi do 31. decembra 2025.

Naložba 2: Digitalizacija in analitične zmogljivosti

Pravosodni sistem ima za večjo učinkovitost in preglednost veliko možnosti za izboljšanje uporabe digitalnih tehnologij. To vključuje zagotavljanje digitalno in centralno dostopnih sodnih spisov in informacijske opreme na sodiščih.

S temi naložbami se bo dodatno izboljšala učinkovitost sodstva, tako da se reformiranemu omrežju zagotovi oprema za digitalno obravnavo zadev in vzpostavijo potrebni sistemi. V ta namen se vzpostavita elektronski poslovni register in elektronski centraliziran sistem pravosodnega upravljanja. Slednje omogoča popolnoma elektronsko upravljanje sodnih spisov. Obstoječi podatki o sodiščih se prenesejo iz obstoječih lokalnih podatkovnih zbirk v centraliziran sistem za upravljanje sodstva. Centralizirani sistem pravosodnega upravljanja dopolnjuje analitična podporna platforma, ki zagotavlja digitalno podatkovno zbirko sodne prakse, ki omogoča iskanje in ki bo pomagala sodnikom in pospešila sprejemanje odločitev. Kar zadeva opremo IT, mora naložba vsaj 6000 sodnega osebja opremiti z prenosnimi računalniki, priključnimi postajami, monitorji in telefoni. Naložba vključuje tudi dodatno potrebno digitalno infrastrukturo za sodišča, kot sta videokonferenčna tehnologija in brezžični internet.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

SESTAVNI DEL 16: Boj proti korupciji in pranju denarja, varnost in zaščita prebivalstva

Slovaška je slabo uvrščena po kazalnikih zaznave korupcije in zaupanju v policijo. Upravljanje je razdrobljeno in ima omejene zmogljivosti, kar ovira zagotavljanje javnih storitev in javne naložbe, finančni kriminal pa se ne obravnava dovolj.

Ključni cilji komponente 16 slovaškega načrta za okrevanje in odpornost so okrepiti prizadevanja za odkrivanje in pregon korupcije, boj proti okoljskemu kriminalu, okrepiti zmogljivosti prizadevanj za preprečevanje pranja denarja, optimizirati krizno upravljanje in okrepiti upravne zmogljivosti na različnih ravneh vlade.

S tem prispeva k obravnavi priporočila 4 za posamezno državo iz leta 2020, zlasti k zagotavljanju učinkovitega nadzora in izvrševanja okvira za preprečevanje pranja denarja ter ugodnega poslovnega okolja in kakovostnih javnih storitev. Obravnavano je tudi priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2019, tudi kar zadeva okrepljena prizadevanja za odkrivanje in pregon korupcije.

Reforma 1: Učinkovitejši boj proti korupciji in pranju denarja

Novi trendi na področju mednarodnega organiziranega kriminala, vključno z zlorabo pravnih subjektov za namene pranja denarja, pritiskajo na Slovaško, naj nadgradi svoj okvir za preprečevanje pranja denarja, da bi preprečila gospodarski kriminal in se borila proti njemu.

Cilj te reforme je okrepiti boj proti pranju denarja in korupciji. Izboljša pravni okvir za zamrznitev sredstev, vključno z ustanovitvijo urada za upravljanje teh sredstev, in usposobljenost policije za preverjanje njihovega izvora. Uvede tudi centralni register računov.

Reforma se izvede do 31. marca 2022.

Naložba 1: Orodja in zmogljivosti za boj proti korupciji in pranju denarja

Za boj proti korupciji in pranju denarja so potrebna ustrezna orodja, vključno z digitalnimi rešitvami, in zmogljivosti.

Ta naložba bo zagotovila več orodij in ukrepov za krepitev zmogljivosti v podporo reformi 1. To vključuje digitalne programske rešitve za finančne preiskave in centralni register računov. Zmogljivosti policije za finančne preiskave se okrepijo z usposabljanjem in opremo ter reorganizacijo, s katero se ustanovi Nacionalni center za posebna kazniva dejanja (NCODK) skupaj z regionalnimi uradi in analitičnimi službami nacionalne agencije za kriminal (NAKA). Poleg tega se sprejmejo ukrepi, s katerimi urad prijaviteljev nepravilnosti postane v celoti operativen, da se podpre boj proti korupciji. To vključuje zagotavljanje tehnične opreme.

Naložba se izvede do 31. decembra 2023.

Reforma 2: Posodobitev in krepitev zmogljivosti policije

Strukture in zmogljivosti policije so zastarele in nimajo specializiranih služb, ki bi obravnavale nove oblike kriminala in kriminalistične analize. Reforma bo prenovila organizacijo policije, okrepila analitične zmogljivosti in službo za kriminalistično tehnologijo ter preiskave kaznivih dejanj zoper okolje. Ustanovi službo kriminalističnega inženirja, enote za analizo kaznivih dejanj in enoto za boj proti okoljski kriminaliteti in osebje ter jo ustrezno opremi.

Reforma se izvede do 31. decembra 2021.

Naložba 2: Opremljanje in digitalizacija policije

Nezadostna digitalizacija policije povzroča neučinkovitost na več področjih. Reorganizacija (reforma 2) zahteva preusposabljanje, obnovo in dodatno opremo.

Te naložbe bodo okrepile zmogljivosti policije in digitalizirale procese, da bi bile učinkovitejše. Usposabljanje in oprema se zagotovita vsem zaposlenim v enotah, ustanovljenih v skladu z reformo 2 te komponente, za posodobitev in gradnjo policijskih sil. Policijske stavbe s tlorisno površino najmanj 45 000 m² se prenovijo, pri čemer se v povprečju doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije in kupi vsaj 700 čistih vozil. Prizadevanja za digitalizacijo vključujejo vzpostavitev avtomatiziranega sistema za ugotavljanje kršitev v cestnem prometu in elektronski postopek za izdajo dovoljenja za prebivanje.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Reforma 3: Optimizacija kriznega upravljanja

Številne krize, vključno s pandemijo, so pokazale slabosti v mehanizmih za odzivanje na krize.

Ta reforma bo optimizirala krizno upravljanje in ustrezne zmogljivosti ter učinkovito usklajevanje reševalnih služb. To vključuje jasno opredelitev vlog in dogovorov o sodelovanju služb za odzivanje na izredne razmere integriranega sistema reševanja, vzpostavitev skupnih postopkov za odzivanje na krize in skupni usklajevalni mehanizem. Določa tudi omrežje integriranih varnostnih centrov (glej naložbo 3 te komponente, posodobitev protipožarnega in reševalnega sistema).

Reforma se izvede do 31. marca 2023.

Naložba 3: Posodobitev protipožarnega in reševalnega sistema

Integrirano krizno upravljanje zahteva ustrezno infrastrukturo za usklajevanje. Zastarela in razdrobljena komunikacijska in informacijska infrastruktura služb za odzivanje na izredne razmere upočasnjuje odzivanje na krize. Poleg tega je del gasilske reševalne službe v nezadovoljivem tehničnem stanju.

Namen te naložbe je zagotoviti potrebno fizično in digitalno infrastrukturo za celovito izvajanje reforme 3 te komponente, optimizacijo kriznega upravljanja. V ta namen podpira gradnjo dveh novih stavb, v katerih so novi integrirani storitveni centri, ter interoperabilne informacijske tehnologije za vse reševalne službe. Poleg tega se zgradijo vsaj štiri nove protipožarne postaje ter vsaj tri prenovijo in posodobijo. Prenova v povprečju doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba 4: Racionalizacija, optimizacija in krepitev upravne zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja

Javne naložbe zavira pomanjkanje upravnih zmogljivosti pri izvajanju na več ravneh. Obsežne naložbe, predvidene v načrtu, pomenijo, da je treba dodatno povečati zmogljivosti za upravljanje teh naložb. Poleg tega zagotavljanje storitev ovira razdrobljeno upravljanje na občinski ravni.

Ta reforma krepi upravne zmogljivosti na lokalni in nacionalni ravni za izvajanje reform in naložb iz slovaškega načrta za okrevanje in odpornost. V ta namen se ustanovi nacionalni organ za izvajanje in usklajevanje slovaškega načrta za okrevanje in odpornost (NIKA). Zakon o mehanizmu za okrevanje in odpornost začne veljati do prvega zahtevka za plačilo in v tem trenutku nikakor ne odstopa od opisa iz končnega slovaškega načrta. Sistem repozitorijev za beleženje in shranjevanje vseh ustreznih podatkov v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost – doseganje mejnikov in ciljev ter podatkov o končnih prejemnikih, izvajalcih, podizvajalcih in dejanskih lastnikih – bi moral biti potrjen kot operativen do 31. decembra 2021. Slovaška predloži namensko revizijsko poročilo, ki potrjuje učinkovitost funkcij sistema repozitorija.

Podpora naj bi bila namenjena tudi medijskim in komunikacijskim dejavnostim. Na lokalni ravni se vzpostavi vsaj 20 skupnih storitvenih centrov za izboljšanje učinkovitosti izvajanja javnih storitev na lokalni ravni, zlasti v prikrajšanih regijah.

Akt o mehanizmu za okrevanje in odpornost začne veljati 31. decembra 2021. Revizijsko poročilo, ki potrjuje funkcije sistema repozitorija, se zaključi do 31. decembra 2021. Informacijski sistem za NIKA začne delovati do 30. septembra 2022. Do 31. decembra 2024 se vzpostavi vsaj 20 skupnih storitvenih centrov.

A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

SESTAVNI DEL 17: DIGITALNA SLOVAŠKA (DRŽAVA NA PODROČJU MOBILNE TELEFONIJE, KIBERNETSKA VARNOST, HITRI INTERNET ZA VSE, DIGITALNO GOSPODARSTVO)

Cilj te komponente slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je doseči znaten napredek Slovaške v smeri digitalne družbe in gospodarstva. Ta cilj se doseže z ukrepi, katerih cilj je digitalizacija javne uprave in zagotavljanja javnih storitev, izboljšanje kibernetske varnosti s standardiziranimi pristopi za preprečevanje in reševanje incidentov v vseh subjektih javne uprave, krovna strategija za digitalna znanja in spretnosti ter podpora večdržavnim projektom EU in naložbam v raziskave in uporabo vrhunskih digitalnih tehnologij. Poleg tega komponenta predstavlja ukrepe za digitalno povezljivost, ki jih nameravajo organi financirati iz skladov kohezijske politike.

Ukrepi v tej komponenti prispevajo k obravnavi priporočil za Slovaško, zlasti v zvezi z digitalnimi znanji in spretnostmi (priporočilo za posamezno državo št. 2, 2020), digitalno preobrazbo (priporočilo za posamezno državo št. 3, 2020), poslovnim okoljem in kakovostjo javnih storitev (priporočilo za posamezno državo 4, 2020), raziskavami in inovacijami (priporočilo za posamezno državo št. 3, 2019) ter konkurenčnostjo MSP (priporočilo za posamezno državo št. 3, 2019).

A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Oblikovanje rešitev e-uprave za prednostne življenjske razmere

Na podlagi te reforme bo Ministrstvo za naložbe, regionalni razvoj in informatizacijo (MIRRI) pripravilo in sprejelo naložbeni načrt za prednostne „življenjske razmere“ državljanov in podjetij. Cilj je državljanom in podjetjem omogočiti, da na upravni ravni hitro in enostavno rešijo takšne življenjske razmere na eni lokaciji.

Naložbeni načrt opredeljuje 16 prednostnih življenjskih razmer, opisuje trenutno in prihodnje stanje postopkov ter navaja naložbene ukrepe, ki jih je treba izvesti v upravnih subjektih in njihovih informacijskih sistemih. Prednostne življenjske razmere se izberejo v skladu s seznamom življenjskih razmer, ki se spremljajo na podlagi referenčne vrednosti eGov, in ob upoštevanju življenjskih razmer iz Priloge II k uredbi o enotnem digitalnem portalu.

Reforma bo privedla do uvedbe svežnja zakonodajnih sprememb za uvedbo novih digitalnih javnih storitev z enotno zasnovo.

Reforma se izvede do 31. decembra 2023.

Reforma 2: Centralno upravljanje virov IT

V okviru te reforme se vzpostavi osrednja platforma za javna naročila za nakup in uporabo virov IT. Ta sredstva se nato dajo na voljo za razvoj informacijskih sistemov v javni upravi z glavnim ciljem skrajšati čas in skrajšati stroške takšnega razvoja.

Viri informacijske tehnologije se nabavljajo centralno prek okvirne pogodbe, subjekti javne uprave pa imajo pravico, da jih črpajo prek osrednje platforme, tj. digitalnega trga. Zmanjšanje stroškov se doseže z učinkovitejšim nakupom in dodeljevanjem zmogljivosti IT.

Platforma se uvede v dveh korakih:

-Najprej se oblikuje katalog za vire IT na podlagi jasnih pogojev za upravičenost, pod katerimi se viri lahko evidentirajo v katalogu. Upoštevajo se varnost sistemov, zahteve referenčne arhitekture ter kakovost storitev in blaga.

-Drugič, nabavo teh virov zaključi MIRRI, da bi jih v potrebni kakovosti in količini dali na voljo uporabnikom.

Platforma zagotavlja funkcijo ocenjevanja vrednosti naložb v IT s spremljanjem stroškov, vloženih zahtevkov, transakcij in donosov.

Reforma se izvede do 31. decembra 2023.

Naložba 1: Boljše storitve za državljane in podjetja

V neposredni povezavi z reformo 1 te komponente, Ustvarjanje rešitev e-uprave za prednostne življenjske razmere, ta naložba vključuje uvedbo celostnih rešitev e-uprave za 16 prednostnih življenjskih razmer. Rešitve se razvijejo z uporabo skupne platforme orodij IT, potrebnih za vzpostavitev in zagotavljanje razumljivih in uporabniku prijaznih digitalnih storitev, ki zajemajo celovitost postopka v zvezi z življenjskimi razmerami.

Naložbe so v obliki projektov, ki temeljijo na povpraševanju in zagotavljajo celovito upravno rešitev za življenjske razmere z največjimi koristmi. Rešitve vsebujejo enotne funkcije iskanja, enotno točko za zagotavljanje storitev, mobilno različico, enotno zasnovo in jasno navigacijo, nemoten prehod skozi življenjske razmere, pregled statusa zahtevkov in obvestil o statusu ter spletna plačila. Projekt vključuje tudi vključitev rešitev v osrednji portal javne uprave, preoblikovanje osnovnih upravnih postopkov, nadgradnjo sistemov agende ter povezavo z osrednjo vmesno programsko opremo in osrednjim zaledjem.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba 2: Digitalna preobrazba zagotavljanja javnih storitev

Ta naložba bo skrajšala trajanje dokončanja javnih storitev z optimizacijo in avtomatizacijo upravnih postopkov. Naložba bo preoblikovala 34 odsekov javne uprave z uvedbo popolnoma delujoče digitalizirane različice.

Naložbe so v obliki projektov, ki temeljijo na povpraševanju, za preoblikovanje postopkov uprav z največjim potencialom za izboljšanje kakovosti ali prihranke. Prihranki se dosežejo z zmanjšanjem operativnih stroškov, napakami v postopku, roki za dokončanje ali potrebami po človeških virih. Izboljšanje kakovosti postopkov in zmanjšanje stroškov se po potrebi doseže z optimizacijo ustrezne zakonodaje ali spremembo organizacije dejavnosti in postopkov.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Reforma 3: Upravljanje digitalne preobrazbe gospodarstva in družbe

S to reformo se uvede nova struktura upravljanja za reforme in naložbe v digitalno gospodarstvo z vključitvijo pristojnih organov na različnih ravneh. Na politični ravni vladni svet za digitalizacijo javne uprave in enotnega digitalnega trga kot svetovalni, usklajevalni in samoiniciativni organ vlade za vprašanja, povezana z digitalizacijo, spremlja izvajanje in uresničevanje reform in projektov na področju digitalnega gospodarstva. Na delovni ravni si oddelek MIRRI za digitalno agendo prizadeva zagotoviti izvajanje reform in naložb ter doseganje zastavljenih mejnikov in ciljev. Na ravni ocenjevanja analitična enota MIRRI zagotovi tematsko skladnost ukrepov s prednostnimi nalogami strateških politik/dokumentov (RIS3, SACI, strategija za digitalno preobrazbo do leta 2030 za Slovaško). Na ravni posvetovanja delovna skupina za digitalno preobrazbo Slovaške pomaga oddelku MIRRI za digitalno agendo pri izvajanju reform in naložb v digitalno gospodarstvo.

V okviru te reforme MIRRI sprejme nov strateški dokument – akcijski načrt za digitalno preobrazbo Slovaške za obdobje 2023–2026.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 3: Sodelovanje v večdržavnih evropskih projektih, povezanih z digitalnim gospodarstvom

Ta naložba podpira sodelovanje Slovaške v evropskih večdržavnih projektih. Predhodni seznam pobud je bil pripravljen na podlagi javnega posvetovanja s strokovnjaki, predpogojev in pripravljenosti projektov. Slovaška namerava pridobiti financiranje za nekatere od teh projektov iz drugih virov, zlasti iz neposredno upravljanih programov EU (Digitalna Evropa, Instrument za povezovanje Evrope, Obzorje Evropa).

Naložba vodi k naslednjim projektom:

-vzpostavitev mreže evropskih vozlišč za digitalne inovacije (EDIH) in vozlišč za digitalne inovacije (DIH) za podporo digitalizaciji slovaških MSP.

-zagon superračunalnika za nacionalni center za superračunalništvo.

-sodelovanje v dveh drugih večdržavnih evropskih projektih, ki ju je treba opredeliti na podlagi vnaprej določenega seznama večdržavnih projektov, ki ga je predložila Evropska komisija.

Zadnji mejnik naložbe se zaključi do 31. decembra 2025. Podpora tem projektom se nadaljuje tudi po tem roku, in sicer v obdobju izvajanja načrta za okrevanje in odpornost.

Naložba 4: Podpora projektom, namenjenim razvoju in uporabi vrhunskih digitalnih tehnologij

Cilj teh naložb je vzpostaviti shemo podpore za raziskave, razvoj in uporabo naprednih digitalnih tehnologij v podjetjih, vključno z MSP, raziskovalnimi inštituti in subjekti javne uprave. Podpora se dodeli uspešnim slovaškim projektom v okviru neposredno upravljanih programov, izbranim projektom pomembnih projektov skupnega evropskega interesa ali projektom, ki pridobijo pečat odličnosti, v skladu z veljavnimi pravili o financiranju s sredstvi EU. Poleg tega se lahko podpora dodeli tudi projektom, izbranim na nacionalni ravni. Poleg raziskovalnih, razvojnih in aplikacijskih projektov se lahko podpora dodeli tehnološkim ustanovam, strokovnim centrom, zasebnim podjetjem in platformam v skladu s pravili o državni pomoči.

Naložba se osredotoča na:

-podpora raziskovalnim, razvojnim in inovacijskim projektom z ravnmi tehnološke pripravljenosti 5 do 8,

-podpora za vzpostavitev infrastrukture za preskušanje in poskuse,

-podpora za sodelovanje v inovativnih projektih na evropski in mednarodni ravni,

-podpora platformam in strokovnim centrom pri njihovih dejavnostih ozaveščanja in usposabljanja, namenjenih digitalnim spretnostim in kompetencam.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Naložba 5: Hitra nepovratna sredstva – hekatoni

Cilj je ustvariti orodje za spodbujanje inovativnih rešitev za prožno in hitro reševanje trenutnih družbenih izzivov. To se doseže z organiziranjem hekatonov, ki vključujejo zagonska podjetja, druga podjetja, raziskovalne ustanove, univerze in njihove študente ter druge strokovnjake.

Naložba se uporabi za organizacijo 17 hekatonov v petih letih. Stroški vključujejo sredstva za zmagovalne ekipe, ki zagotovijo svoje rešitve javni upravi ali širši javnosti.

Organizator v sodelovanju s sodelujočimi organi javne uprave opredeli vrsto tem in težav, ki jih morajo obravnavati hekatoni.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Reforma 4: Standardizacija tehničnih in postopkovnih rešitev za kibernetsko varnost (ITVS – Informacijske tehnologije za javno upravo)

Sedanje zahteve glede kibernetske varnosti v javni upravi se razlikujejo glede njihove priprave, kakovosti in jasnosti. Individualizirane rešitve za kibernetsko varnost povzročajo višje skupne stroške in dvoumnosti za številne ponudnike storitev. Poleg tega so veljavne metodološke smernice za kibernetsko varnost zastarele in ne ustrezajo svojemu namenu v hitro spreminjajočem se okolju kibernetskih groženj. Cilj te reforme je posodobiti veljavne zahteve glede kibernetske varnosti in povečati standardizacijo rešitev za vse subjekte javne uprave.

Reforma bo zlasti privedla do razvoja enotnega metodološkega okvira za kibernetsko varnost; oblikovanje postopkovnega priročnika za ocenjevanje kibernetske varnosti; vzpostavitev osrednje strokovne podpore za izvajanje ukrepov za kibernetsko varnost; opredelitev kategorij organizacij za namene kibernetske varnosti; opredelitev osnovnih zahtev za zaščito kibernetske varnosti v javni upravi.

Nacionalni koncept za informatizacijo javne uprave (NKIVS) določa okvir standardizacije za zahteve glede kibernetske varnosti.

Reforma se izvede do 31. decembra 2025.

Reforma 5: Izboljšanje usposabljanja ter znanj in spretnosti na področju kibernetske varnosti (ITVS – Informacijske tehnologije za javno upravo)

Splošna raven znanj in spretnosti na področju kibernetske varnosti v javni upravi ni zadostna. Cilj te reforme je uvesti sistematično vseživljenjsko učenje strokovnjakov s področja informacijske tehnologije v javni upravi na področju kibernetske varnosti.

Reforma:

-vzpostaviti program ozaveščanja o kibernetski varnosti in usposabljanje za osebje javne uprave, vključno z dopolnilnim usposabljanjem strokovnjakov za kibernetsko varnost (kot vseživljenjsko učenje);

-ustanovi vsaj tri strokovne centre na področju kibernetske varnosti na univerzah, da bi imeli vlogo pri izobraževanju in zagotavljanju strokovnega znanja javnemu in zasebnemu sektorju;

-podpirati mednarodno sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi centri odličnosti na področju kibernetskih in hibridnih groženj;

-razvoj metodologije za vzpostavitev enot za kibernetsko varnost v subjektih javne uprave.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

Naložba 6: Krepitev preventivnih ukrepov, povečanje hitrosti odkrivanja in reševanja incidentov (ITVS – Informacijske tehnologije za javno upravo)

Cilj tega ukrepa je razviti sistem zgodnjega odzivanja na področju kibernetske varnosti javne uprave. Nadgrajuje projekte v okviru operativnega programa Integrirana infrastruktura.

Naložba zlasti:

-vključiti nove tehnične in tehnološke rešitve sistema za zgodnje odzivanje v infrastrukturo za obvladovanje kibernetskih incidentov;

-razvoj okvira za redne poglobljene varnostne revizije, ocene ranljivosti in penetracijske teste v splošni arhitekturi kibernetske varnosti;

-povečati raven tehnološke varnostne opreme za instalacije kritične infrastrukture;

-razvoj kataloga groženj in metodologije za upravljanje kibernetske varnosti;

-razviti centraliziran pristop za izvajanje varnostnih popravkov.

V okviru preprečevanja se okrepi splošna raven kakovosti fizične in postopkovne varnosti kritične infrastrukture javne uprave. To se doseže z izboljšanjem varnosti postopkov, obnovo in dokončanjem 54 zavarovanih prostorov za informacijske sisteme kritične infrastrukture.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

Reforma 6: Strateški pristop k izobraževanju na področju digitalnih znanj in spretnosti v sodelovanju s predstavniki ključnih deležnikov

S to reformo se oblikuje skladna nacionalna strategija za razvoj digitalnih znanj in spretnosti z vseživljenjskim učenjem, ki zajema ljudi v produktivni in postproduktivni dobi. Strategijo pripravi MIRRI v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi in predstavniki ključnih zainteresiranih strani.

Strategija vključuje analizo stanja na področju digitalnih znanj in spretnosti na Slovaškem, opredelitev obstoječih ovir za njihov razvoj, vizijo učenja za naslednje obdobje ter priporočila o ukrepih za javne organe za izboljšanje razmer in doseganje ciljev. V strategiji se predlaga tudi dolgoročni trajnostni sistem financiranja in podpore za digitalne spretnosti in znanja, njen cilj pa je tudi ustvariti privlačno okolje za preprečevanje bega možganov ter privabljanje tujih strokovnjakov in raziskovalcev.

Reforma se zaključi do 31. decembra 2022.

Naložba 7: Izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti starejših ter distribucija tabličnih računalnikov na višjih položajih

Delež oseb, starih 65–74 let, z vsaj osnovnimi digitalnimi znanji in spretnostmi znaša le 11 %, medtem ko povprečje EU znaša 24 %. Usposabljanje na področju digitalnih znanj in spretnosti na Slovaškem je močno odvisno od učenja na delovnem mestu in/ali programov, ki jih financirajo delodajalci. Zato imajo ljudje v postproduktivni starosti in prikrajšani ljudje na splošno bolj omejen dostop do razvoja digitalnih znanj in spretnosti. Ta vrzel v znanjih in spretnostih je bila še posebej problematična v obdobju COVID-19. Cilj te naložbe je obravnavati to vprašanje s ciljno usmerjenim programom usposabljanja na področju digitalnih znanj in spretnosti ter zagotavljanjem digitalne opreme za vsaj 105440 starejših in prikrajšanih oseb.

Naložbo sestavljajo:

-pilotni projekt za 1000 oseb za oceno posebnih potreb in fiziološke ustreznosti tehnološke opreme (tabličnih računalnikov ali alternativ) za starejše in prikrajšane osebe;

-usposabljanja za starejše in prikrajšane osebe v obliki osebnega in e-učenja;

-razvoj specializiranih aplikacij z elementi dostopnosti;

-zagotavljanje subvencionirane tehnološke opreme (tablični računalnik ali alternative) skupaj z boni za zagotavljanje dostopa do interneta.

Naložba se zaključi do 30. junija 2026.

A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. Num.

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

Kvalitativni kazalniki (za mejnike)

Kvantitativni kazalniki (za cilje)

Okvirni časovni razpored za dokončanje

Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja

Merska enota

Izhodišče

Cilj

Četrtletju

Leto

1

17 – Digitalna Slovaška – reforma 1: Oblikovanje rešitev e-uprave za prednostne življenjske razmere

Mejnik

Naložbeni načrt za prednostne življenjske razmere

Objava prednostnega seznama, ki ga je odobril MIRRI

ČETRTLETJE 4

2022

Objava seznama prednostnih elektronskih storitev, ki ga je odobrila SR MIRRI, na podlagi referenčne vrednosti eGOV in ob upoštevanju Priloge II k uredbi o enotnem digitalnem portalu,

2

17 – Digitalna Slovaška – reforma 1: Oblikovanje rešitev e-uprave za prednostne življenjske razmere

Mejnik

Časovni načrt prednostnih življenjskih razmer

Objava časovnega načrta

ČETRTLETJE 4

2023

Analiza zasnove storitev in opredelitev pomanjkljivosti (časovni načrt) za njihovo izboljšanje v vseh zadevnih javnih institucijah

3

17 – Digitalna Slovaška – reforma 2: Centralno upravljanje virov IT

Mejnik

Osrednja platforma za uporabo virov IT (digitalni trg)

Vzpostavitev platforme

ČETRTLETJE 4

2023

Začetek uporabe platforme orodij in politik za nov način nakupa in uporabe blaga IT, strokovnega znanja, uporabe storitev v oblaku in odprtokodne kode. Storitve se naročajo centralno (okvirna pogodba), uporabniki storitev pa imajo možnost, da po potrebi dinamično uporabljajo osrednjo platformo.

4

17 – Digitalna Slovaška – naložba 1: Boljše storitve za državljane in podjetja

Ciljna vrednost

Število zgrajenih in uvedenih rešitev e-uprave

številka

0

2

VPRAŠANJE 1

2025

Uvedba digitalnih rešitev za dve izbrani življenjski situaciji z naslednjimi funkcijami: enoten dostop do iskanja storitev; enotna točka za zagotavljanje storitev; po potrebi mobilno različico; enotna zasnova; jasna navigacija; nemoten prehod skozi življenjske razmere; pregled statusa zahtevka; obvestila o statusu; in spletna plačila. Projekt vključuje vključitev rešitev v osrednji portal javne uprave, preoblikovanje poslovnih procesov v celovito, nadgradnjo sistemov agende in povezavo z osrednjo vmesno programsko opremo in centralnimi zalednimi sistemi. Izvajanje dveh najpogosteje uporabljenih življenjskih razmer.

5

17 – Digitalna Slovaška – naložba 1: Boljše storitve za državljane in podjetja

Ciljna vrednost

Število zgrajenih in uvedenih rešitev e-uprave

Številka

2

16

V2

2026

Popolno izvajanje digitalnih rešitev za 16 izbranih življenjskih situacij z naslednjimi značilnostmi: enoten dostop do iskanja storitev; enotna točka za zagotavljanje storitev; po potrebi mobilno različico; enotna zasnova; jasna navigacija; nemoten prehod skozi življenjske razmere; pregled statusa zahtevka; obvestila o statusu; in spletna plačila. Projekt vključuje vključitev rešitev v osrednji portal javne uprave, preoblikovanje poslovnih procesov v celovito, nadgradnjo sistemov agende in povezavo z osrednjo vmesno programsko opremo in centralnimi zalednimi sistemi.

6

17 – Digitalna Slovaška – naložba 1: Boljše storitve za državljane in podjetja

Mejnik

Platforma za razvoj in zagotavljanje prednostnih življenjskih razmer

Polno izvajanje platforme

ČETRTLETJE 4

2024

Posodobitev čelne, zaledne in vmesne platforme (skupni moduli) na podlagi načel komponent z nizko kodo, ki jih je mogoče konfigurirati, centralno upravljanih za vse ponudnike javnih storitev. Platforma je predpogoj za uvedbo rešitev e-uprave za življenjske razmere.

7

17 – Digitalna Slovaška – naložba 2: Digitalna preobrazba zagotavljanja javnih storitev

Ciljna vrednost

Digitalna preobrazba oddelkov javne uprave

Številka

0

4

ČETRTLETJE 4

2024

Štirje postopki in oddelki v javni upravi se optimizirajo in avtomatizirajo. Naložbe so namenjene izboljšanju kakovosti javnih storitev ali učinkovitosti (z zmanjšanjem operativnih stroškov, napakami v postopku, roki za dokončanje ali potrebami po človeških virih). To se po potrebi doseže s spremembo zakonodaje ali spremembo organizacije postopkov. Oddelki javne uprave so registrirani v osrednjem metainformacijskem sistemu javne uprave v skladu z zakonom št. 575/2001 zb. o organizaciji vladnih dejavnosti in organizaciji osrednje državne uprave.

8

17 – Digitalna Slovaška – naložba 2: Digitalna preobrazba zagotavljanja javnih storitev

Ciljna vrednost

Digitalna preobrazba oddelkov javne uprave

Številka

4

34

V2

2026

34 postopkov in oddelkov v javni upravi se optimizira in avtomatizira. Naložbe so namenjene izboljšanju kakovosti javnih storitev ali učinkovitosti (z zmanjšanjem operativnih stroškov, napakami v postopku, roki za dokončanje ali potrebami po človeških virih). To se po potrebi doseže s spremembo zakonodaje ali spremembo organizacije postopkov. Oddelki javne uprave so registrirani v osrednjem metainformacijskem sistemu javne uprave v skladu z zakonom št. 575/2001 zb. o organizaciji vladnih dejavnosti in organizaciji osrednje državne uprave.

9

17 – Digitalna Slovaška – reforma 3: Upravljanje digitalne preobrazbe gospodarstva in družbe

Mejnik

Akcijski načrt za digitalno preobrazbo Slovaške za obdobje 2023–2026

Razvoj in sprejetje v MIRRI

ČETRTLETJE 4

2022

MIRRI je sprejel nov strateški dokument – Akcijski načrt za digitalno preobrazbo Slovaške za obdobje 2023–2026. V akcijskem načrtu se na podlagi strategije za digitalno preobrazbo do leta 2030 za Slovaško in na podlagi sedanjega časovnega načrta za obdobje 2019–2022 predlagajo ukrepi za izboljšanje digitalne uspešnosti Slovaške.

10

17 – Digitalna Slovaška – naložba 3: Sodelovanje v večdržavnih evropskih projektih, povezanih z digitalnim gospodarstvom

Ciljna vrednost

Število vozlišč za digitalne inovacije/evropskih vozlišč za digitalne inovacije

Številka

0

5

VPRAŠANJE 3

2022

Ta cilj se doseže z:

1. Vzpostavitev mreže štirih evropskih vozlišč za digitalne inovacije na Slovaškem, ki bodo zagotavljala storitve podjetjem v podporo uvajanju novih tehnologij in inovacij. Sodelujejo v vseevropski mreži evropskih vozlišč digitalnih inovacij. Kandidati za ustanovitev štirih evropskih vozlišč digitalnih inovacij so bili imenovani septembra 2020.

2.Poleg štirih evropskih vozlišč digitalnih inovacij se vzpostavi vsaj eno dodatno središče v skladu z eno od dveh možnosti:

(a) EDIH brez finančne podpore iz programa za digitalno Evropo, ki se na natečaju Evropske komisije podeli pečat odličnosti; ali

(b) lokalno vozlišče za digitalne inovacije, ki se izbere v okviru nacionalne sheme in naj bi dopolnjevalo mrežo obstoječih evropskih vozlišč digitalnih inovacij.

11

17 – Digitalna Slovaška – naložba 3: Sodelovanje v večdržavnih evropskih projektih, povezanih z digitalnim gospodarstvom

Mejnik

Razvoj in izgradnja superračunalnika za nacionalni superračunalniški center

Začetek obratovanja superračunalnika in predložitev obvestila o predaji

ČETRTLETJE 4

2025

Začetek uporabe in začetek uporabe računalniške infrastrukture na podlagi funkcionalnih preskusov in protokola predaje.
Z naložbo se bo financirala gradnja superračunalnika, pri čemer je cilj, da se na vrhu 10 svetovnega seznama Zelenih500 uvrsti visoko energijsko učinkovite superračunalnike. Podrobnosti o arhitekturi se določijo v študiji izvedljivosti.

12

17 – Digitalna Slovaška – naložba 3: Sodelovanje v večdržavnih evropskih projektih, povezanih z digitalnim gospodarstvom

Ciljna vrednost

Sodelovanje v večdržavnih digitalnih projektih iz vnaprej določenega sklopa

Številka

0

2

ČETRTLETJE 4

2024

Podpora, dodeljena za sodelovanje v dveh večdržavnih digitalnih projektih iz naslednjega sklopa, ki ga predlaga Evropska komisija: Centri za varnostne operacije, MediaInvest, evropska infrastruktura za storitve blokovnih verig, EuroQCI, koridorji 5G, skupna evropska podatkovna infrastruktura, procesorji in polprevodniški čipi, povezana javna uprava, Genome of Europe, digitalne spretnosti in znanja.

13

17 – Digitalna Slovaška – naložba 4: Podpora projektom, namenjenim razvoju in uporabi vrhunskih digitalnih tehnologij

Mejnik

Zasnova podporne sheme za razvoj in uporabo vrhunskih digitalnih tehnologij

Začetek izvajanja programa podpore

V2

2022

Podporno shemo za raziskave in razvoj digitalnih rešitev vzpostavi in objavi izvedbena enota MIRRI za mala in srednja podjetja, velika podjetja, zasebne ustanove za raziskave in razvoj, javne ustanove za raziskave in razvoj, vključno z akademskim svetom in Slovaško akademijo znanosti, nevladne in neprofitne organizacije, medije, javne ustanove, vključno z občinami in drugimi upravičenimi prosilci.

Shema se uporablja tudi kot mehanizem sofinanciranja za projekte, ki so uspešni v neposredno upravljanih programih EU (Digitalna Evropa, Obzorje Evropa in Instrument za povezovanje Evrope). Prednost imajo uspešni projekti na podlagi ocene pomembnih projektov skupnega evropskega interesa, ki jo opravi Evropska komisija. Projekti se ocenijo tudi na podlagi prednostnih področij, opredeljenih v razsežnosti 4 (digitalna preobrazba Slovaške) v strategiji pametne specializacije (RIS3).

14

17 – Digitalna Slovaška – naložba 4: Podpora projektom, namenjenim razvoju in uporabi vrhunskih digitalnih tehnologij

Ciljna vrednost

Število projektov za razvoj in uporabo vrhunskih digitalnih tehnologij

Številka

0

19

ČETRTLETJE 4

2024

Podpora, izplačana 19 projektom pri razvoju in uporabi digitalnih rešitev v okviru podporne sheme

15

17 – Digitalna Slovaška – naložba 4: Podpora projektom, namenjenim razvoju in uporabi vrhunskih digitalnih tehnologij

Ciljna vrednost

Število projektov za razvoj in uporabo vrhunskih digitalnih tehnologij

Številka

19

41

V2

2026

Podpora, izplačana 41 projektom pri razvoju in uporabi digitalnih rešitev v okviru podporne sheme

16

17 – Digitalna Slovaška – naložba 5: Hitra nepovratna sredstva – hekatoni

Ciljna vrednost

Število organiziranih dogodkov s hitrimi nepovratnimi sredstvi – hekatoni

Številka

0

17

V2

2026

Organizacija 17 hekatonov – dogodki, pri katerih se hitro dodelijo nepovratna sredstva za inovativne rešitve za najbolj inovativne rešitve za sedanje družbene izzive. Na dogodku sodelujejo zagonska podjetja, druga podjetja, raziskovalne ustanove, univerze in njihovi študenti ter drugi strokovnjaki.

Zmagovalne skupine zagotovijo svoje rešitve javni upravi ali širši javnosti.

17

17 – Digitalna Slovaška – reforma 5: Izboljšanje usposabljanja ter znanj in spretnosti na področju kibernetske varnosti (ITVS – Informacijske tehnologije za javno upravo)

Ciljna vrednost

Število osebja IT v javni upravi, usposobljenega na področju kibernetske varnosti

Številka

29

600

V2

2026

Dodatnih 571 strokovnjakov za informacijsko tehnologijo v okolju javne uprave, ki so se preusposabljali za kibernetsko varnost na „strokovni“ ravni, ravni „upravljavca“ in „upravljavca informacijske tehnologije“.

18

17 – Digitalna Slovaška – naložba 6: Krepitev preventivnih ukrepov, povečanje hitrosti odkrivanja in reševanja incidentov (ITVS – Informacijske tehnologije za javno upravo)

Ciljna vrednost

Število varnih informacijskih sistemov v okolju javne uprave

Številka

70

1000

ČETRTLETJE 4

2024

Varovanje 1000 informacijskih sistemov, ki so opredeljeni kot: orodja sistema zgodnjega opozarjanja so vključena v sistem za obvladovanje kibernetskih incidentov ter uvajajo potrebne elemente strojne/programske opreme, dvosmerno šifrirano komunikacijo in pošiljanje opozoril.

19

17 – Digitalna Slovaška – naložba 6: Krepitev preventivnih ukrepov, povečanje hitrosti odkrivanja in reševanja incidentov (ITVS – Informacijske tehnologije za javno upravo)

Mejnik

Varnostne revizije aplikacij v okolju javne uprave

Začetek uporabe novih ali posodobitev obstoječih aplikacij

V2

2025

Uvedba novih ali revidiranih revizijskih orodij za ranljivost javnih aplikacij IT na področju kibernetske varnosti. Ocena se izvede s penetracijo preskusov in uporabo programske opreme za oceno ranljivosti, preverjanje varnostne revizije pa se vedno opravi pred napotitvijo. za preverjanje kritičnih šibkih točk.

Prednost imajo informacijski sistemi, ki so del kritične infrastrukture.

20

17 – Digitalna Slovaška – reforma 6: Strateški pristop k izobraževanju na področju digitalnih znanj in spretnosti v sodelovanju s predstavniki ključnih deležnikov

Mejnik

Nacionalna strategija za digitalna znanja in spretnosti

Odobritev strategije za digitalne spretnosti s strani slovaške vlade in objava

ČETRTLETJE 4

2022

Strategija se osredotoča na osebe v produktivni in postproduktivni starosti ter vključuje analizo stanja, opredelitev obstoječih ovir in vizijo izobraževanja za naslednje obdobje in vseživljenjskega učenja v skladu s priporočili OECD za leto 2020 ter predlog ukrepov in priporočil za javne uprave za izboljšanje sedanjega stanja in doseganje zastavljenih ciljev. Ukrepi se financirajo iz drugih virov in ne iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

21

17 – Digitalna Slovaška – naložba 7: Izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti starejših ter distribucija tabličnih računalnikov na višjih položajih

Ciljna vrednost

Število starejših in prikrajšanih oseb, usposobljenih za osnovna digitalna znanja in spretnosti

Številka

0

1000

V2

2022

Izvajanje pilotnega projekta za potrditev predlaganih dejavnosti in rešitev za povečanje digitalnih znanj in spretnosti v vzorcu 1000 starejših in prikrajšanih oseb. To se doseže z dokončanjem programa usposabljanja, ki mu sledi distribucija subvencionirane opreme.

Rezultati pilotnega projekta se ocenijo in na podlagi njih se sprejme odločitev o obliki nadaljevanja projekta.

22

17 – Digitalna Slovaška – naložba 7: Izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti starejših ter distribucija tabličnih računalnikov na višjih položajih

Ciljna vrednost

Število starejših in prikrajšanih oseb, usposobljenih za osnovna digitalna znanja in spretnosti

Številka

1000

105 440

V2

2026

Na podlagi pilotnega projekta in njegovih priporočil izboljšati digitalna znanja in spretnosti 105440 starejših in prikrajšanih oseb. To se doseže z dokončanjem programa usposabljanja in razdelitvijo subvencionirane opreme za vsako osebo.

23

17 – Digitalna Slovaška – reforma 4: Standardizacija tehničnih in postopkovnih rešitev za kibernetsko varnost (ITVS – Informacijske tehnologije za javno upravo)

Mejnik

Nacionalni koncept za informatizacijo javne uprave (NKIVS) za obdobje 2021–2030

Sprejetje in odobritev nacionalnega koncepta za informatizacijo javne uprave s strani MIRRI in objava

ČETRTLETJE 4

2021

Nacionalni koncept za informatizacijo javne uprave (NKIVS) določa okvir za digitalne reforme usklajeno z načrtom za okrevanje in odpornost. S posameznimi ukrepi in projekti iz načrta za okrevanje in odpornost se izvajajo ustrezne strateške naloge NKIVS. NKIVS določi okvir standardizacije za zahteve za kibernetsko varnost. Za določitev tehničnih in postopkovnih standardov za kibernetsko varnost bi bili potrebni nadaljnji ukrepi.

KOMPONENTA 18: Zdrave, vzdržne in konkurenčne javne finance

Slovaška se sooča z visokimi tveganji za vzdržnost javnih financ zaradi kombinacije staranja prebivalstva, fiskalnega nevzdržnega pokojninskega sistema in okvira fiskalne politike, ki ne spodbuja dovolj fiskalne vzdržnosti. Poleg tega je v primerjavi z drugimi državami EU premalo izkoriščen potencial za prihodke, ki ga prinašajo okoljski davki in davki na nepremičnine.

Ta komponenta slovaškega načrta za okrevanje in odpornost bo izboljšala vzdržnost, trdnost in konkurenčnost javnih financ s tremi reformnimi elementi, in sicer pokojninsko reformo, večletnimi zgornjimi mejami odhodkov in reformo upravljanja javnih naložb.

Komponenta tako prispeva k obravnavi priporočila za posamezno državo št. 2019.1 za zaščito dolgoročne vzdržnosti javnih financ, zlasti pokojninskega sistema, in k obravnavanju priporočila za posamezno državo št. 2020.1 za izvajanje fiskalnih politik, namenjenih doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev in zagotavljanju vzdržnosti dolga, kadar gospodarske razmere to omogočajo. Prav tako pomaga obravnavati priporočilo za posamezno državo št. 2020.3 in priporočilo za posamezno državo št. 2019.3, da bi dali prednost zrelim javnim naložbenim projektom in usmerili naložbe na posebna področja.

Reforma 1: Izboljšanje vzdržnosti pokojninskega sistema

Slovaške javne finance se soočajo z visokimi srednje- in dolgoročnimi tveganji za vzdržnost. To je deloma posledica hitrega staranja prebivalstva. Koeficient starostne odvisnosti starejših (ki primerja delež starejših z deležem prebivalstva, vključenega v delo ali usposabljanje) naj bi se do leta 2060 skoraj potrojil. Omejitve upokojitvene starosti še zaostrujejo posledice za dolgoročno fiskalno vzdržnost. Poleg tega so prihranki v drugem stebru pokojninskega sistema neučinkoviti in prinašajo nizke donose, medtem ko je ozaveščenost prebivalstva nizka.

Pokojninska reforma bo izboljšala dolgoročno fiskalno vzdržnost pokojninskega sistema. V ta namen poveže upokojitveno starost s pričakovano življenjsko dobo in odpravi omejitve upokojitvene starosti. Poleg tega zagotavlja pravico do aktuarsko nevtralnega prejemka po minimalnem številu delovnih let in v drugem pokojninskem stebru uvaja novo strategijo varčevanja na podlagi življenjskega cikla, ki manj vlaga v obveznice z nizkim donosom, z možnostjo izvzetja, da bi se povečala učinkovitost prihrankov v drugem stebru. Povečuje tudi preglednost z rednim obveščanjem ljudi o njihovih pričakovanih pokojninah.

Reforma se izvede do 31. marca 2023.

Reforma 2: Uvedba večletnih zgornjih mej odhodkov

Srednjeročni proračunski okvir Slovaške ni prispeval k zadostni fiskalni disciplini. Slovaški v ugodnih gospodarskih časih ni uspelo izvajati proticiklične fiskalne politike. To negativno vpliva na srednje- in dolgoročno fiskalno vzdržnost.

Ta reforma bo zato okrepila fiskalno disciplino, da bi se izboljšala srednje- in dolgoročna fiskalna vzdržnost. V ta namen se uvedejo zavezujoče večletne zgornje meje odhodkov kot ključno orodje za boljše izvajanje proticiklične fiskalne politike, izboljšanje proračunskega načrtovanja in doseganje dolgoročne fiskalne vzdržnosti. Te zgornje meje odhodkov so povezane z načrtovanimi strukturnimi saldi, povezanimi z dolgoročnimi cilji glede vzdržnosti. Aprila 2022 se izvede v programu stabilnosti za obdobje 2022–2025, da se zajame celoten proračunski cikel za leto 2023.

Reforma se izvede do 31. decembra 2021.

Reforma 3: Racionalizacija javnih naložb

Ekonomska vrednost večine javnih naložbenih projektov, ki jih je ocenilo ministrstvo za finance, je le nekoliko presegla njihove stroške, pri čemer je razmerje med koristmi in stroški projektov (BCR) med 1,0 in 1,5. Poleg tega je stopnja črpanja proračunskih sredstev za javne naložbe nizka, kar kaže na težave pri načrtovanju in izvrševanju proračuna. Hkrati pri prednostnem razvrščanju naložb ni objektivnih in racionaliziranih meril.

Reforma bo bolje pripravila javne naložbene projekte z dosledno uporabo načel stroškovne učinkovitosti. Strateško prednostno razvršča naložbene projekte že od samega začetka in financira le zrele projekte. Za dosego teh ciljev se z reformo v praksi izvaja nova in usklajena metodologija za pripravo in prednostno razvrščanje javnih naložbenih projektov. Ta metodologija omogoča razvoj dinamičnega seznama projektov za posamezne sektorje in izboljšanje povprečnega razmerja med stroški in koristmi novoizbranih naložbenih projektov, hkrati pa povečuje natančnost priprave proračuna za naložbe. Naložbeni proces se standardizira za vse projekte, ki se ocenjujejo centralno in že v zgodnji fazi.

Reforma se izvede do 30. junija 2026.

A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

SESTAVNI DEL 19: REPowerEU

Cilj komponente REPowerEU iz slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je zmanjšati splošno odvisnost od uvoza fosilnih goriv iz Rusije in povečati energetsko varnost. Zlasti naj bi naložbe v energetsko infrastrukturo skupaj z ukrepi za postopke izdaje dovoljenj, energijsko učinkovitost stavb, brezemisijski promet ter spodbujanje zelenih znanj in spretnosti prispevale k hitrejšemu in širšemu zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv in vključevanju obnovljivih virov energije v slovaško mešanico energijskih virov.

Od 14 ukrepov iz poglavja REPowerEU ima osem čezmejno razsežnost. Največja naložba s čezmejno ali večdržavno razsežnostjo se nanaša na posodobitev in digitalizacijo omrežij za prenos in distribucijo električne energije (naložbe 1), da bi se nadgradilo 250 km prenosnih vodov, da bi se ohranil prenos električne energije, proizvedene z obnovljivimi viri energije, po vsej Evropi. Ukrepi za povečanje energijske učinkovitosti pri prenovi stavb, vključno s prenovo zgodovinskih stavb ali prenovo enodružinskih gospodinjstev, imajo tudi pomembno čezmejno razsežnost, saj naj bi prispevali k zmanjšanju povpraševanja po uvoženih fosilnih gorivih. Ukrepi za povečanje energijske učinkovitosti pri prenovi stavb (naložbe 3), vključno s prenovo zgodovinskih stavb ali prenovo enodružinskih hiš, imajo tudi pomembno čezmejno razsežnost, saj naj bi prispevali k zmanjšanju povpraševanja po uvoženih fosilnih gorivih.

Poglavje REPowerEU prispeva k obravnavi priporočil za povečanje javnih naložb v zeleni in digitalni prehod ter energetsko varnost ter priporočila o zmanjšanju splošne odvisnosti od fosilnih goriv in diverzifikaciji uvoza energije. Natančneje, s tematskima področjema 1 in 2 naj bi izvajanje poglavja REPowerEU pospešilo uvajanje obnovljivih virov energije s poenostavljenim dostopom do omrežja, racionalizacijo in poenostavitvijo postopkov za izdajo dovoljenj in upravnih postopkov, posodobitvijo elektroenergetskega sistema ter prilagajanjem, pospeševanjem in podpiranjem prenove stavb.

A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Tematsko področje 1: Obnovljivi viri energije in postopki izdaje dovoljenj

To tematsko področje zajema dve reformi, in sicer prvo o spodbujanju trajnostne energije in drugo o podpori zelenemu prehodu na področju obnovljivih virov energije. Cilj teh reform je poenostaviti postopke za izdajo dovoljenj in upravne postopke za nadaljnji razvoj obnovljivih virov energije, vključno z digitalizacijo procesov in vzpostavitvijo pilotnih „ciljnih območij“, primernih za razvoj vetrne energije. Reforma vključuje tudi potrebno izpopolnjevanje znanj in spretnosti ter krepitev upravne zmogljivosti, ki sta potrebni za odpravo ozkih grl, povezanih z uvajanjem obnovljivih virov energije.

Cilj naložb je nadaljnji razvoj in posodobitev sistema za prenos električne energije in regionalnih distribucijskih omrežij, s čimer se omogoči povečanje tehničnih zmogljivosti za pospešeno vključevanje malih in velikih obnovljivih virov energije v omrežje. Pričakuje se, da bo naložba v energetski podatkovni center omogočila vključevanje novih udeležencev na trgu na slovaški energetski trg, zlasti na področju naložb v energijo iz obnovljivih virov.

Komponenta 19 – reforma 1: Spodbujanje trajnostne energije

Reforma vključuje šest podukrepov, namenjenih ustvarjanju okolja, ki spodbuja hitro in učinkovito izvajanje projektov nadomestitve fosilnih goriv na področju energije iz obnovljivih virov, zelenega prehoda in razogljičenja Slovaške. Ta cilj zahteva racionalizacijo in pospešitev postopkov odobritve, zlasti v zvezi z izdajanjem okoljskih dovoljenj. Reforma vključuje tudi krepitev strokovne kadrovske zmogljivosti, potrebne za pravočasno izdajo presoj vplivov na okolje. Reforma naj bi odražala zahteve in regulativne potrebe sodobnih tehnologij za zeleni prehod, vključno s proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v industriji in gospodinjstvih, ter podpirala uvajanje drugih zelenih tehnologij, vključno z vodikom, geotermalnim in trajnostnim biometanom.

C19.R1. Podukrep 1: Zakonodajne in postopkovne spremembe, ki pospešujejo izdajanje okoljskih dovoljenj

Mejne vrednosti iz preglednice 2 Priloge 8 k zakonu o PVO se spremenijo, da se pospeši postopek presoje vplivov na okolje za geotermalno, vetrno in biometan. Uvedejo se roki za preverjanje in obvezno presojo vplivov na okolje za te tehnologije. Nove mejne vrednosti iz akta o presoji vplivov na okolje ne smejo biti strožje od zahtev direktive o presoji vplivov na okolje (2011/92/EU, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2014/52/EU). Pri projektih, za katere se ne uporablja integrirani postopek, je cilj reforme poenostaviti postopek izdaje dovoljenj, pospešiti in racionalizirati postopke izdaje dovoljenj s posodobitvijo in medsebojno povezavo obstoječih registrov in informacijskih sistemov ter okrepitvijo organov za izdajo dovoljenj.

Izvajanje rezultatov zakonodajnih sprememb (novi zakon o gradnji, ki velja od 1. aprila 2024; spremenjeni zakon IPPC; novi zakon o presoji vplivov na okolje) se zagotovi z naslednjimi koraki:

1.Državni inšpektorat za okolje (SEI) postane organ, pristojen za postopek izdaje dovoljenj za presojo vplivov na okolje in IPPC. Upravne zmogljivosti, potrebne za izvedbo presoje vplivov na okolje, se okrepijo z vsaj 100 zaposlenimi in dopolnijo s spremembo organizacijske strukture SEI, da se dejavnosti nadzora ločijo od dejavnosti izdaje dovoljenj in pripravijo metodološki dokumenti, ki usmerjajo dejavnosti inšpektorata in njegovega regionalnega urada.

2.V primeru celovite okoljske presoje in postopkov za izdajo dovoljenj se pristojnost za presojo celotnega gradbenega projekta in izdajo gradbenega dovoljenja prenese na organ za presojo vplivov na okolje. V ta namen se izvede sprememba organa za izdajo okoljskih dovoljenj na drugi stopnji, ki ga imenuje Ministrstvo za okolje Slovaške republike.

3.V prvi fazi (do četrtega četrtletja leta 2024) se uvede „časovni načrt za dovoljenje“, ki ga sestavljajo zakonodajne, organizacijske in upravne spremembe.

4.V drugi fazi (četrto četrtletje leta 2025) bo na podlagi analiz začela veljatinova okoljska zakonodaja (voda, zrak, odpadki itd.), skupaj z organizacijskimi spremembami, ki bodo privedle do oblikovanja „delno specializirane državne uprave“ za okoljska dovoljenja. Do četrtega četrtletja leta 2025 se sprejme nova struktura za delovanje specializirane državne uprave in pričakuje se, da bo zagotovljena dolgoročna vzdržnost njenega financiranja.

C19.R1. Podukrep 2: Izboljšanje uporabe geotermalne energije

Cilj tega podukrepa je dokončati „potni list“ za vsaj 60 geotermalnih vrtin, da se določi njihov geotermalni potencial. Podukrep pomaga pospešiti naložbe v izkoriščanje geotermalne energije glede na ugodne geološke razmere v nekaterih delih Slovaške, vključno s tehnologijami geotermalnega ogrevanja.

Informacije o geotermalnih vrtinah in objektih se dajo na voljo z obdelavo arhivov in terenskih del, rezultati pa se objavijo na spletni platformi državnega geološkega inštituta Dionyza Stura. Lastniki zasebnih vrtin se lahko odločijo, da informacije prostovoljno predložijo na platformi. To naj bi v prihodnosti ustvarilo osrednjo točko dostopa do vseh ustreznih podatkov za vsaj 60 geotermalnih vrtin na Slovaškem. Pričakuje se, da bodo te informacije pomembne tudi za geotermalne raziskave na sosednjih območjih za vse potencialne vlagatelje. V okviru ukrepa se vrtanje ne izvaja.

Izvajanje reforme se zaključi do drugega četrtletja/2026.

C19.R1. Podukrep 3: Podpora toplotnim črpalkam

Cilj tega podukrepa je podpreti uvajanje naložb v toplotne črpalke voda-voda. Prispeva k pospešitvi zelenega prehoda in zmanjšanju odvisnosti Slovaške od uvoza fosilnih goriv, zlasti glede na veliko odvisnost ogrevalnih sistemov na Slovaškem od zemeljskega plina.

S podukrepom se uvede oprostitev obveznosti plačila dajatve za uporabo podzemne vode za porabo energije za toplotne črpalke voda-voda s spremembo Zakona o vodah št. 364/2004, kot je veljala v preteklosti do leta 2014. Sprememba Zakona o vodah je v skladu s predlagano reformo PVO v okviru podukrepa 1 (reforma 1).

Sprememba Zakona o vodah (št. 364/2004) v zvezi s pristojbinami za toplotne črpalke voda-voda mora biti v skladu z Okvirno direktivo o vodah (2000/60/ES). To zlasti zahteva, da splošna cenovna politika za vodo še naprej zagotavlja ustrezen prispevek različnih rab vode k povračilu stroškov storitev za rabo vode (člen 9) in da odločbe o odobritvi zagotavljajo tudi zadostno varstvo okolja (člen 11(3i)).

Izvajanje reforme se zaključi do tretjega četrtletja/2024.

C19.R1. Podukrep 4: Vzpostavitev centra BAT in zagotavljanje referenčnih dokumentov NRT

C19.R1. Podukrep 5: Priprava ocene začrtanih potekov trajnostne rabe in oskrbe z biomaso na Slovaškem za obdobje 2025–2035

Ukrep je namenjen spodbujanju razvoja trajnostne uporabe biomase za energetske namene in ocenjevanju razpoložljivih trajnostnih količin biomase in virov v zvezi s tem.

V oceni se ocenijo začrtani poteki trajnostne rabe biomase na Slovaškem ter njeni vplivi na ponore rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) ter biotsko raznovrstnost za obdobje do leta 2035. Vpliv na kakovost zraka se oceni v obsegu razpoložljivih podatkov in po potrebi se v oceni opredelijo vrzeli v razpoložljivosti podatkov. Ocena preuči stanje zavarovanih območij in gozdnih ekosistemov ter emisije toplogrednih plinov, povezane z gojenjem, predelavo in prevozom biomase, ter vključuje vpliv uvoza biomase iz drugih držav.

Rezultat ocene krivulj naj ne bi povečal pritiska na zavarovana območja in gozdne ekosisteme ali sečnjo v nacionalnih parkih in zavarovanih območjih na Slovaškem. Ocena vsebuje priporočila za usmerjanje prihodnjih naložb v biomaso, ki se financirajo iz slovaške vlade ali skladov EU (kot so mehanizem za okrevanje in odpornost, sklad za modernizacijo in Kohezijski sklad).

Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999] vključuje sklic in vključi rezultate ocene, če so na voljo, v njegovo posodobitev in poročanje ter v posodobljeni nacionalni program nadzora nad onesnaževanjem zraka (NAPCP) v skladu z Direktivo (EU) 2016/2284 o nacionalnih zgornjih mejah emisij.

Analiza razpoložljivih podatkov o biomasi za električno energijo in toploto se posodablja vsako leto.

Ocena se objavi do drugega četrtletja leta 2025.

C19.R1. Podukrep 6: Razvoj in spodbujanje proizvodnje trajnostnega biometana, organskih gnojil in krožnega biogospodarstva

Na podlagi rezultatov celovitega zemljevida in dveh tehnoloških katalogov se opredeli potencial Slovaške za proizvodnjo bioplina in biometana ter učinkovito vključevanje slednjega v omrežje. Časovni načrt in katalogi opredeljujejo georeferencirani proizvodni potencial biometana in povezovalne točke na omrežje ter tako spodbujajo najustreznejša mesta za gradnjo obratov in pretvorbo obratov za pridobivanje bioplina v biometan. Zemljevid je na voljo za zasebno in javno financiranje. Nato se v povezavi s celovitimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti iz Uredbe (EU) 2018/1999 in zavezujočim časovnim okvirom za njegovo posodobitev uvede načrt z naložbeno krivuljo za dosego opredeljenega nacionalnega potenciala do leta 2030 in 2050.

Sestavni del št. 19. Reforma 2: Podpiranje zelenega prehoda na področju obnovljivih virov energije

To reformo sestavljajo trije podukrepi in ena naložba s štirimi poddeli. Cilj te reforme je pospešiti uvajanje novih obnovljivih virov energije z ustvarjanjem ugodnejšega okolja za naložbe v obnovljive vire energije in boljšo uporabo razpoložljivih zmogljivosti omrežja. Ukrepi iz reforme 2 temeljijo tudi na reformah in naložbah, vključenih v komponento 1 slovaškega načrta za okrevanje in odpornost, zlasti na področju reforme energetskega trga in podpore obnovljivim virom energije.

C19.R2. Podukrep 1: Razvoj metodologij in vzpostavitev pilotnih „ciljnih območij“, primernih za razvoj vetrne energije

Osnutek metodologije za vzpostavitev „go-to območij“ za vetrno energijo, zlasti z vzpostavitvijo strukture postopka, in ustreznih standardov za vzpostavitev, postavitev in obratovanje „območij „go-to““ se začne uporabljati v zadnjem četrtletju leta 2024. Okvirna zakonodaja za razvoj vetrne energije in vzpostavitev „priročnih območij“ začne veljati tudi do četrtega četrtletja leta 2024. Izvajanje pilotnih „priročnih območij“ za vetrno energijo in sprejetje končne metodologije se zaključita do četrtega četrtletja leta 2025.

C19.R2. Podukrep 2: Akcijski načrt nacionalne strategije Slovaške republike za vodik in omogočitveni pogoji za razvoj vodikove ekonomije na Slovaškem

Izvajanje podukrepa se zaključi do drugega četrtletja/2025.

C19.R2. Podukrep 3: Vključevanje obnovljivih virov energije v električno omrežje

Cilj podukrepa je izboljšati uporabo razpoložljive zmogljivosti elektroenergetskega omrežja in prispevati k hitrejšemu uvajanju naložb v energijo iz obnovljivih virov na Slovaškem. Reforme, vključene v slovaški načrt za okrevanje in odpornost iz leta 2021, so privedle do znatnega povečanja razpoložljive zmogljivosti za povezovanje obnovljivih virov energije na ravni prenosa (prenehanje t. i. stanja postanka aprila 2021). Vendar je bil v zadnjih letih za priključitev novih upravljavcev obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov uporabljen le majhen delež razpoložljivih zmogljivosti.

S podukrepom postane rezervacija zmogljivosti za priključitev obnovljivih virov električne energije na električno omrežje manj obremenjujoča in učinkovitejša, in sicer s potrebnimi zakonodajnimi in nezakonodajnimi ukrepi. Nova pravila in postopki so zavezujoči za vse tri regionalne operaterje distribucijskih sistemov na ozemlju Slovaške republike. Vsi obnovljivi viri energije so vključeni v podukrep, razen malih obnovljivih virov energije, za katere ni potrebna rezervacija zmogljivosti v omrežju. Nova pravila vključujejo zlasti:

1.zmanjšanje ovir za priključitev na omrežje s prilagoditvijo pravil za ponovno sprostitev neizkoriščenih zmogljivosti in vsaj eno od naslednjih možnosti: a) specifikacijo rokov za rezervacijo zmogljivosti omrežja; b) finančne spodbude, ki odvračajo od pravočasne neuporabe dodeljenih zmogljivosti.

2.povečanje preglednosti postopka priključitve (vključno z odločitvami o priključitvi) z rednim posodabljanjem spletnih informacij o razpoložljivih zmogljivostih za priključitev na omrežje, tako na ravni operaterjev prenosnih in distribucijskih sistemov. Zahteve glede preglednosti bi bilo treba poenotiti v vseh distribucijskih podjetjih.

3.uskladitev pravil za priključitev obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na distribucijska omrežja električne energije v vseh regionalnih operaterjih distribucijskih sistemov, zlasti z enotnim postopkom izdajanja dovoljenj za priključitev na omrežje.

4.uvedba zavezujočih rokov za postopke priključitve malih in lokalnih obnovljivih virov energije na omrežje.

5.sprejetje dodatnih regulativnih mehanizmov spodbud za operaterje distribucijskih sistemov s strani regulatorja omrežnih industrij, da bi vlagali v razvoj distribucijskega omrežja, da bi podprli vključevanje obnovljivih virov energije v omrežje.

Reforma se izvede do prvega četrtletja/2025.

C19. Naložba 1: Posodobitev in digitalizacija prenosnega sistema in regionalnih distribucijskih sistemov

Naložba 1–3. del: prispeva k posodobitvi elektroenergetskih omrežij na ravni distribucije na Slovaškem. Te naložbe bodo zlasti pomagale zadovoljiti pričakovano povečanje povpraševanja po vključevanju nestalnih obnovljivih virov energije v omrežje na določenih lokacijah distribucijskih sistemov.

Od splošnega cilja 521 MW se doseže vsaj 469 MW kumulativne dodatne zmogljivosti za priključitev obnovljivih virov energije na distribucijska omrežja na Slovaškem. Naložbe – kot so gradnja novih ali razširitev obstoječih vodov, namestitev kompenzacijskih naprav in povečanje obsega ali namestitev novih transformatorjev – bodo prispevale k odpravi ozkih grl v omrežjih, da bi se čim bolj povečala dodatna tehnična zmogljivost za vključevanje novih obnovljivih virov energije.

Izvajanje naložbe 1 (del 3) se zaključi do drugega četrtletja/2026.

Tematsko področje 2: Obnova in upravljanje stavb

Reforma 3: Vzpostavitev podatkovne zbirke in sistema za izmenjavo podatkov o energetski učinkovitosti stavb

Cilj te reforme je vzpostaviti enotno digitalno podatkovno platformo za zbiranje, obdelavo, shranjevanje in izmenjavo strukturiranih informacij o energijski učinkovitosti javnih in zasebnih stavb na Slovaškem. Namen podatkovne platforme je zadevnim deležnikom zagotoviti dostop do podatkov o stavbah ter pomagati pospešiti in prednostno razvrstiti naložbe v prenovo stavb, zlasti tistih z najnižjo energijsko učinkovitostjo.

Platforma je osrednja točka dostopa do vseh ustreznih podatkov na ravni posameznih stavb v skladu s konceptom digitalnega dnevnika stavb v skladu s prihodnjo prenovitvijo direktive o energetski učinkovitosti stavb ter zagotavlja povezovanje, interoperabilnost in izmenjavo podatkov z obstoječimi nacionalnimi stavbnimi sistemi (npr. zemljiško knjigo) ter prenos v opazovalnico stavb EU. Zasnova platforme in njena medsebojna povezanost z obstoječimi podatkovnimi zbirkami ter postopek zbiranja podatkov se opišejo v študiji izvedljivosti, ki se zaključi do četrtega četrtletja leta 2023.

Zbiranje podatkov se zaključi do drugega četrtletja/2026 za najmanj 4100 javnih stavb, ki zajemajo energetske izkaznice in načrte za prenovo stavb, ki vsebujejo načrte konkretnih ukrepov prenove za vsako stavbo. Reforma vključuje tudi i) informacijsko kampanjo, namenjeno lastnikom javnih stavb za spodbujanje prenove in prihrankov energije, ter ii) dejavnosti obveščanja in usposabljanja za neodvisne strokovnjake, pristojne za pripravo načrtov za prenovo stavb.

Izvajanje reforme se zaključi do drugega četrtletja leta 2026.

Reforma 4: Upravljanje stavb osrednje vlade

Cilj reforme je ustvariti okvir za učinkovito upravljanje stavb osrednje vlade, zlasti z boljšim upravljanjem energije, učinkovitejšo rabo razpoložljivih stavbnih prostorov ter strateškim in prednostnim načrtovanjem prenove in gradnje stavb.

Reforma vključuje pripravo strategije upravljanja stavb osrednje vlade, v kateri se opredelijo orodja in postopki za i) optimizacijo stavbnega fonda centralne vlade in njegovo učinkovitejšo uporabo; II) povečanje energetske učinkovitosti, prizadevanje za varčevanje z energijo ter povečanje uporabe obnovljivih virov energije in okolju prijaznih rešitev; in iii) za znižanje skupnih stroškov uporabe stavb. Strategija vključuje pregled sedanjih regulativnih, finančnih in operativnih okvirov za državne stavbe, vlada pa jo sprejme v drugem četrtletju leta 2025.

Strategija zajema študijo za kartiranje shem in instrumentov za podporo prenovi, predloge za njihovo optimizacijo ter oblikuje priporočila za temeljito prenovo in prakse upravljanja z energijo (kot je uporaba pogodbenega zagotavljanja prihranka energije in finančnih instrumentov), ki se objavi do prvega četrtletja leta 2024.

Na podlagi časovnega načrta in sklepov, opredeljenih v strategiji, se z reformo ustanovi osrednji usklajevalni organ za upravne stavbe osrednje vlade, zlasti za zagotavljanje razvoja in upravljanja nepremičnin, politik prenove, politike najema in lastništva, upravljanja objektov in smernic za upravljanje z energijo. Osrednji koordinator začne delovati do drugega četrtletja 2026.

Izvajanje reforme se zaključi do drugega četrtletja leta 2026.

Naložba 2: Izboljšanje energijske učinkovitosti javnih stavb

Cilj naložbe je zmanjšati porabo energije v javnih stavbah s hitrimi posegi za energijsko učinkovitost javnih stavb.

Naložba vključuje hitre posege v energijsko učinkovitost v približno 85 stavbah s skupno površino najmanj 184 000 m², izbranih s klicem na zahtevo. Razpis je zasnovan tako, da upošteva potrebe posameznih stavb, in zahteva izvedbo vsaj dveh od naslednjih posegov za energijsko učinkovitost: I) zamenjava oken, ii) upravljanje z energijo v stavbah (kot so namestitev pametnih sistemov za merjenje porabe energije, uvedba načinov varčevanja z energijo, enakomeren ali območni nadzor v ogrevalnem sistemu, namestitev termostatov), ( iii) posodobitev osvetlitve, iv) toplotna izolacija strehe/attične energije. Uporaba obnovljivih virov energije je med neobveznimi ukrepi. Kot del ukrepa za olajšanje celovite prenove v prihodnosti se izdata energijska izkaznica in izkaz o prenovi stavbe ter vneseta v podatkovno zbirko v okviru reforme 3 (brez upoštevanja cilja iz reforme 3).

Izvedba naložbe se zaključi do prvega četrtletja/2025.

Naložba 3: Prenova javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama

Cilj tega ukrepa je povečati obstoječo naložbo 2 komponente 2 SK-C[C2]-I[I2] v skladu s členom 21c(2) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Namen naložbe je izboljšati energetsko učinkovitost in strukturne pogoje zgodovinskih in navedenih javnih stavb. Rezultat naložbe je vsaj 29 500 m² dodatnih prenovljenih površin zgodovinskih javnih stavb in javnih stavb s seznama, pri čemer se v povprečju doseže vsaj 30 % prihrankov primarne energije.

Izvedba naložbe se zaključi do drugega četrtletja/2026.

Naložba 4: Podpiranje prenove gospodinjstev, ki jim grozi energijska revščina

Namen tega ukrepa je obravnavati energijsko revščino s podpiranjem prenove enodružinskih hiš ranljivih skupin. Osebe, ki so opredeljene kot osebe, ki jim grozi energijska revščina, vključujejo na primer osebe, ki prejemajo kakršne koli socialne prejemke za hude invalide in osebe z nizkimi dohodki. Ukrep sestavljajo trije podukrepi (dva naložba in ena reforma).

V okviru teh naložb podpora za plinske kotle ni dovoljena.

Podukrep 1: Shema manjše prenove

Cilj podukrepa je podpreti „lahko prenovo“ enodružinskih hiš oseb, ki jim grozi energijska revščina, in sicer z razpisom, za katerega je treba izvesti vsaj enega od naslednjih ukrepov ali njihovo kombinacijo: toplotna izolacija (vključno z zamenjavo oken), zamenjava ogrevalnih naprav in naprav za OVE. Pogodbe vključujejo klavzulo, da se družinske hiše prenovijo v 12 mesecih.

Če shema prenove vključuje podporo za kotle na biomaso, je dovoljena zamenjava zastarelih kotlov na premog/olje/biomasno maso s kotli na biomaso, če se nadomestijo z visokoučinkovitimi kotli na biomaso v enem od dveh najvišjih razredov energijske učinkovitosti v skladu z uredbo o označevanju z energijskimi nalepkami, ki jih poganjajo peleti, briketi in sekani les. Zamenjava zastarelih plinskih kotlov s kotli na biomaso je dovoljena, če se nadomestijo z visokoučinkovitimi kotli na biomaso v enem od dveh najvišjih razredov energijske učinkovitosti v skladu z uredbo o označevanju z energijskimi nalepkami, ki ga poganjajo peleti. Nadomestitev plinskih kotlov s kotli na biomaso na območjih kakovosti zraka s preseganjem mejnih vrednosti PM10 ni dovoljena.

Od splošnega cilja 3400 prenov enodružinskih hiš je rezultat naložbe vsaj 3060 prenovljenih hiš, ki se zaključijo do Q3/2025. Pričakuje se, da bo ministrstvo za okolje pogodbe podpisalo do tretjega četrtletja/2024.

Podukrep 2: Celovita shema prenove

Cilj podukrepa je podpreti 1600 družin, ki jim grozi energijska revščina, da izvedejo celovito prenovo svojih enodružinskih hiš in dosežejo vsaj 30 % prihrankov energije z zagotavljanjem dodatnega prispevka, ki omogoča 100-odstotno sofinanciranje upravičenih stroškov v okviru obstoječe naložbe 2 komponente 2 SK-C[C2]-I[I1].

Podukrep 3: Tehnična pomoč za podporo prenovi enodružinskih hiš

Cilj podukrepa je okrepiti tehnično pomoč, ki jo zagotavlja Slovaška agencija za okolje pri prenovi enodružinskih hiš, ki jih je treba zagotoviti lastnikom na terenu, s poudarkom na družinskih hišah oseb, ki jim grozi energijska revščina. Dodatne zmogljivosti vsaj 35 zaposlenih s polnim delovnim časom krepijo mrežo obstoječih regionalnih uradov. Tehnična pomoč (v regionalnih uradih in zunanjih strokovnjakih) na splošno omogoča posvetovanje o možnih ukrepih za energetsko učinkovitost, pomaga pri postopku vložitve vloge za nepovratna sredstva in na zahtevo izpolnjuje vlogo za nepovratna sredstva ter izvaja osebni pregled predmeta prenove na kraju samem itd.

Pričakuje se, da bo obdelanih 20000 vlog/posvetovanj za pomoč.

Naložba se izvede do drugega četrtletja 2026.

Tematsko področje 3: Trajnostni promet

Naložba 5: Razvoj nizkoogljične prometne infrastrukture

Namen naložbe je povečati obstoječi ukrep v okviru naložbe 1 komponente 3 v skladu s členom 21c(2) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Rezultat naložbe bo dodatnih 10 km električnih trolejbusnih prog v Bratislavi. Naložba se zaključi do konca drugega četrtletja 2026.

Naložba 6: Spodbujanje čistega potniškega prometa

Tematsko področje 4: Zelena znanja in spretnosti

Reforma 6: Znanja in spretnosti za zeleni prehod

Cilj reforme je posodobiti sedanje programe izobraževanja in usposabljanja, da bodo odražali trenutne potrebe trga dela po zelenih znanjih in spretnostih. Reforma je sestavljena iz treh delov.

Prvi del predvideva prilagoditev učnega načrta za srednje poklicne šole, ki se osredotočajo na razvoj zelenih znanj in spretnosti, potrebnih v sektorjih z največjim potencialom rasti, zlasti: obnovljivi viri energije in elektromobilnost. Posodobljeni učni načrt je v skladu s klasifikacijo zelenih znanj in spretnosti ESCO (Evropska klasifikacija poklicev, spretnosti in kompetenc).

Drugi del reforme bo prinesel spremembo standardov kvalifikacij za pripravljalno izobraževanje učiteljev v srednjih poklicnih šolah ter posodobitev programov usposabljanja učiteljev. Novo ustvarjeno usposabljanje učiteljev in drugega učiteljskega osebja v srednjih poklicnih šolah je osredotočeno na razvoj učiteljskih spretnosti na naslednjih področjih: obnovljivi viri energije in elektromobilnost. Posodobitev programa učiteljev odraža klasifikacijo zelenih znanj in spretnosti ESCO (Evropska klasifikacija poklicev, spretnosti in kompetenc).

Tretji del predvideva razvoj programov usposabljanja odraslih za pridobitev ali razširitev spretnosti in/ali kvalifikacij za poklice, za katere primanjkuje kvalificiranih delavcev, ali sektorje, ki so v veliki tranziciji (kot sta težka industrija, avtomobilska industrija). Programi usposabljanja odraslih so osredotočeni na znanja in spretnosti na naslednjih področjih: obnovljivi viri energije in elektromobilnost. Programi usposabljanja se oblikujejo v tesnem sodelovanju z ustreznimi strokovnjaki.

Reforma se izvede do 30. decembra 2024.

Naložba 7: šolska oprema in usposabljanje

Cilj naložbe je prilagoditi in šolam zagotoviti ustrezno opremo za teoretično in praktično poučevanje. Materialna tehnična oprema in potrebne strukturne prilagoditve prostorov se opravijo v trinajstih srednjih poklicnih šolah za izvajanje namenskih programov usposabljanja, osredotočenih na obnovljive vire energije ali elektromobilnost.

Drugi del naložbe je namenjen zagotavljanju usposabljanja za učiteljsko in strokovno osebje na podlagi posodobljenega programa usposabljanja za učitelje, ki se bo razvil v okviru reforme 6. Do septembra 2025 se zagotovi vsaj 180 usposabljanj za srednješolske učitelje in vodje usposabljanja, da se v šolah izvedejo predmeti obnovljivih virov energije in elektromobilnosti (nekateri udeleženci se lahko udeležijo več kot enega usposabljanja).

Tematsko področje 5: Zmogljivosti za usklajevanje in komunikacijska podpora

Poleg tega naložba podpira zmogljivost izvajanja in osebje, potrebno za usklajevanje postopkov, povezanih z izvajanjem REPowerEU, z dodatnim 5 polnim delovnim časom in 2 zunanjima osebjema.

Izvedba naložbe se zaključi do drugega četrtletja 2026.

A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

Zap. št. Num.	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime	Kvalitativni kazalniki (za mejnike)	Kvantitativni kazalniki (za cilje)			Okvirni časovni razpored za dokončanje		Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
					Merska enota	Izhodišče	Cilj	Četrtletju	Leto
1	1 – REPowerEU – reforma 1 – podukrep 1 – Zakonodajne in postopkovne spremembe za pospešitev izdajanja okoljskih dovoljenj	Ciljna vrednost	Tehnična pomoč za pospešitev in izboljšanje kakovosti postopkov za izdajo okoljskih dovoljenj	Objava strateških organizacijskih sprememb slovaškega inšpektorata za okolje in ustreznih organov	Število zaposlenih s polnim delovnim časom.	0	115	V2	2026	Tehnična pomoč v obliki 115 dodatnih zaposlenih s polnim delovnim časom se zagotovi za izvajanje cilja, da se pospešijo predvsem postopki za izdajo okoljskih dovoljenj za obnovljive vire energije. Vsaj 100 od 115 zaposlenih bi moralo neposredno sodelovati pri izdaji dovoljenj za presojo vplivov na okolje. Sprejetje sprememb v organizacijski strukturi in objava strateških dokumentov, ki usmerjajo dejavnosti inšpektorata in območnih uradov.
2	2 – REPowerEU – reforma 1 – podukrep 1 – Zakonodajne in postopkovne spremembe za pospešitev izdajanja okoljskih dovoljenj	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih in postopkovnih sprememb	Določba zakona o začetku veljavnosti zakona				V2	2025	Mejne vrednosti iz preglednice 2 Priloge 8 k zakonu o PVO se spremenijo, da se pospeši presoja vplivov na okolje za geotermalno in vetrno energijo. Namesto obvezne presoje se za postavitev posameznih vetrnih turbin med 0,1 in vključno 1 MW zahteva postopek predhodnega preverjanja v skladu z zakonom o presoji vplivov na okolje. Obvezna presoja v skladu z zakonom o presoji vplivov na okolje se uporablja samo za gradnjo vetrnih turbin z močjo več kot 1 MW. Za geotermalno energijo se presoja vplivov na okolje ne uporablja za vrtine z globino do 300 metrov in samo postopek preverjanja za vrtine med 300 in 500 metri. Z aktom o presoji vplivov na okolje se uvedejo zavezujoči in izvršljivi roki za vse postopke izdaje dovoljenj za presojo vplivov na okolje, ki se lahko med nekaterimi tehnologijami obnovljivih virov razlikujejo. Za vse projekte na področju obnovljivih virov energije, razen vodne energije, obvezna ocena ne traja več kot 8 mesecev, ocena pregleda pa ni daljša od treh mesecev. Veljati morajo zakonodajne spremembe za vso okoljsko zakonodajo (voda, zrak, odpadki itd.), skupaj z organizacijskimi spremembami, ki vodijo k oblikovanju „delno specializirane državne uprave“ za okoljska dovoljenja.
3	3 – REPowerEU – reforma 1 – podukrep 2 – Izboljšanje uporabe geotermalne energije	Ciljna vrednost	„Potni list“ geotermalnih vrtin		Število „potnih“ geotermalnih vrtin	0	60	V2	2026	Vsaj 60 geotermalnih vrtin mora biti „potnih“. Javnosti zagotovi dostop do informacij o geotermalnih lokacijah na Slovaškem. Spletne informacije, objavljene na spletni strani državnega geološkega inštituta Dionyza Stura, vsebujejo vsaj naslednje informacije: lokalizacija vodnjaka, njena globina, tehnično stanje, vodni parametri in potencial geotermalne uporabe.
4	4 – REPowerEU – reforma 1 – podukrep 3 – podpora toplotnim črpalkam	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajne spremembe Zakona o vodah št. 364/2004	Določba zakona o začetku veljavnosti Zakona o vodah št. 364/2004				VPRAŠANJE 3	2024	Z zakonodajno spremembo se uvede izvzetje iz obveznosti plačila dajatve za uporabo podzemne vode za porabo energije za toplotne črpalke voda-voda s spremembo zakona o vodah št. 364/2004. Sprememba zakona je v skladu s predlagano reformo presoje vplivov na okolje v okviru podukrepa 1 (reforma 1).
5	5 – REPowerEU – reforma 1 – podukrep 4 – najboljši razpoložljivi tehnološki center	Ciljna vrednost	Začetek delovanja centra za najboljšo razpoložljivo tehnologijo (BAT) in zagotavljanje referenčnih dokumentov BAT	Vzpostavitev centra BAT in objava referenčnih dokumentov BAT				ČETRTLETJE 4	2025	Začetek delovanja centra BAT, ki usklajuje in zagotavlja pridobivanje, obdelavo in izmenjavo informacij o BAT, novih tehnologij, vključno s področji krožnosti v industrijskih procesih in materialih, industrijskega razogljičenja in diverzifikacije oskrbe z energijo. Prevedeni dokumenti BAT v slovaščino se objavijo in dajo na voljo industriji in organom za izdajo dovoljenj, da se zagotovi prehod na čistejše industrijske postopke.
6	5 – REPowerEU – Reforma 1 – Podukrep 5 – Priprava ocene začrtanih poti trajnostne rabe in oskrbe z biomaso na Slovaškem za obdobje 2025–2035	Mejnik	Ocena začrtanih potekov trajnostne rabe biomase in oskrbe z biomaso na Slovaškem	Objava ocene				V2	2025	Ministrstvo za okolje dokonča in objavi oceno začrtanih potekov trajnostne rabe biomase na Slovaškem ter njenih vplivov na rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvo, biotsko raznovrstnost ter kakovost zraka na Slovaškem za obdobje do leta 2035. Vpliv na kakovost zraka se oceni v obsegu razpoložljivih podatkov, po potrebi pa se z oceno ugotovijo vrzeli v razpoložljivosti podatkov. Ocena vsebuje priporočila za usmerjanje prihodnjih naložb v biomaso, ki se financirajo iz vladnih skladov ali skladov EU (kot so mehanizem za okrevanje in odpornost, posodobitev, Kohezijski skladi). Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 vključuje sklic in vključi rezultate ocene, če so na voljo, v njegovo posodobitev in poročanje ter v posodobljeni nacionalni program nadzora nad onesnaževanjem zraka (NAPCP) v skladu z Direktivo (EU) 2016/2284 o nacionalnih zgornjih mejah emisij.
7	Načrt REPowerEU – reforma 1 – podukrep 6 – Razvoj in spodbujanje proizvodnje biometana, organskih gnojil in krožnega biogospodarstva	Mejnik	Razvoj in spodbujanje proizvodnje biometana, organskih gnojil in krožnega biogospodarstva	Objava časovnega načrta za krožno biogospodarstvo, celovitega zemljevida in dveh tehnoloških katalogov. Določba o začetku veljavnosti zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov za spodbujanje naložb v biometan.				ČETRTLETJE 4	2025	Uvede se časovni načrt za krožno biogospodarstvo, v katerem se oceni potencial Slovaške za proizvodnjo bioplina in biometana ter učinkovito vključevanje slednjega v omrežje. V načrtu so opredeljene postaje za bioplin, primerne za pretvorbo v proizvodnjo biometana. Preoblikovanje spada na področje uporabe postopka za izdajo dovoljenja za presojo vplivov na okolje. V dokumentu se navede krivulja za dosego opredeljenega nacionalnega potenciala do leta 2030 in 2050. Veljati bo začel sklop zakonodajnih in/ali po potrebi nezakonodajnih ukrepov, potrebnih za odpravo ugotovljenih ovir za izdajo dovoljenj in proizvodnjo ali vbrizgavanje biometana v omrežje ter uporabo ostankov biometana kot gnojil. Obravnava se izvedljivost uporabe biogenega CO2. Na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo se objavijo celovit zemljevid proizvodnega potenciala za bioplin in biometan, tehnološki katalogi in časovni načrt krožnega biogospodarstva, v katerem so opredeljena ustrezna področja za razvoj krožnega biogospodarstva. Zemljevid vključuje zbiranje in posodabljanje podatkov o kakovosti, količini in prostorski lokaciji bioloških odpadkov na Slovaškem, primernih za pridobivanje energije in hranil. Vključuje tudi podatke o omrežju obratov za bioplin in biometan, strukturnem stanju in obratovalnih parametrih. Pripravita in sprejmeta se dva tehnološka kataloga in en katalog ukrepov.
8	8 – REPowerEU – reforma 2 – podukrep 1 – Razvoj metodologij in dve pilotni področji, primerni za razvoj vetrne energije	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje o „ciljnih območjih“ za obnovljive vire energije in objava osnutka metodologije za vzpostavitev „ciljnih območij“	Določba zakona o začetku veljavnosti zakona				ČETRTLETJE 4	2024	Začetek veljavnosti zakonodaje o „ciljnih območjih“, ki uvaja posebne poenostavljene postopke izdajanja dovoljenj in priključitve na omrežje za razvoj obratov na teh območjih. Objava in uporaba osnutka metodologije za vzpostavitev „ciljnih območij“, primernih za razvoj vetrne energije („metodologija vetrne energije“). Uvaja enotna merila za izbiro in oceno območij, primernih za razvoj vetrne energije. Metodologija uvaja tudi merila za okoljsko, gospodarsko, tehnično in javno udeležbo ter omrežno povezljivost za razmejitev namenskih območij. Metodologija se razvije v sodelovanju z ustreznimi deležniki, vključno z javnim posvetovanjem in preglednim dialogom.
9	9 – REPowerEU – Reforma 2 – Podukrep 1 – Razvoj metodologij in vzpostavitev dveh pilotnih „ciljnih območij“, primernih za razvoj vetrne energije	Ciljna vrednost	Vzpostavitev pilotnih „ciljnih območij“, primernih za razvoj vetrne energije. Sprejetje in uporaba končne metodologije za vzpostavitev namenskih območij.		MW	0	300	ČETRTLETJE 4	2025	Pilotna „go-to območja“ za vetrno energijo se vzpostavijo s potencialno skupno inštalirano zmogljivostjo vsaj 300 MW. Ciljna območja pilota vključujejo njihove digitalne zemljevide (npr. hitrost vetra in vetrno energijo, število dni vetra, oddaljenost od poti leta, varovalne pasove, območja hranjenja ptic, migracijske koridorje itd.), pri čemer se upoštevajo postopki, predvideni v direktivi o energiji iz obnovljivih virov. Okoljevarstveno dovoljenje v skladu z zakonom o presoji vplivov na okolje se izda za namenske površine za projekte in naložbe na njenem ozemlju, da se poenostavijo postopki za izdajo dovoljenj za projekte na območju. Končna metodologija se sprejme in uporablja.
10	10- REPowerEU – reforma 2 – podukrep 2 – akcijski načrt za vodik	Mejnik	Objava akcijskega načrta za vodik	Sprejetje akcijskega načrta s strani vlade				V2	2024	V akcijskem načrtu se opredelijo prednostne naloge za razvoj ekosistema predvsem obnovljivega vodika na Slovaškem, zlasti analiza različnih segmentov slovaškega vodikovega gospodarstva, zlasti uskladitev ponudbe obnovljivega vodika in povpraševanja po njem z zakonodajnim okvirom EU. Akcijski načrt določa prednostne naloge javnega financiranja za različne segmente slovaškega vodikovega ekosistema in roke za objavo ustreznih razpisov za financiranje. Akcijskemu načrtu se priloži seznam primarne zakonodaje, sekundarne zakonodaje in zavezujočih tehničnih norm, ki se sprejmejo za uskladitev s pravnim okvirom EU.
11	REPowerEU – reforma 2 – podukrep 2 – akcijski načrt za vodik	Mejnik	Ukrepi za spodbujanje uvajanja vodika	Začetek veljavnosti sklopa zakonodajnih in drugih zavezujočih ukrepov				V2	2025	Slovaški organi v okviru omogočitvenih pogojev iz akcijskega načrta za vodik sprejmejo zakonodajne ukrepe, sekundarne zakonodajne ukrepe in zavezujoče tehnične ukrepe za proizvodnjo obnovljivega vodika, standarde za shranjevanje vodika ter za industrijsko in energetsko uporabo ter za različne načine prevoza. Zakonodajne ukrepe sprejme Državni svet Slovaške republike. Seznam ukrepov temelji na seznamu primarne zakonodaje, sekundarne zakonodaje in zavezujočih tehničnih norm, ki jih spremlja akcijski načrt za vodik.
12	11 – REPowerEU – reforma 2 – podukrep 3 – Vključevanje obnovljivih virov energije v električno omrežje	Mejnik	Ukrepi za racionalizacijo in pospešitev priključitve obnovljivih virov energije na omrežje	Začetek veljavnosti sklopa obveznih ukrepov, ki obravnavajo pet ciljev				VPRAŠANJE 1	2025	Sprejetje naslednjih ukrepov, ki so obvezni za nacionalne organe in upravljavce omrežja: 1/zmanjšanje ovir za priključitev na omrežje, vključno s prilagoditvijo pravil za ponovno sprostitev neizkoriščenih zmogljivosti; in vsaj ena izmed naslednjih ugotovitev: a) določitev rokov za rezervacijo zmogljivosti omrežja; b) uvedbo finančnih spodbud, ki odvračajo od pravočasne neuporabe dodeljenih zmogljivosti; 2/ukrepi za povečanje preglednosti postopka priključitve (vključno z odločitvami o priključitvi) z redno posodobljenimi spletnimi informacijami o razpoložljivih zmogljivostih za priključitev na omrežje in drugimi ustreznimi informacijami na ravni operaterjev regionalnih distribucijskih sistemov in operaterja prenosnega sistema. Zahteve glede preglednosti bi bilo treba poenotiti v vseh distribucijskih podjetjih. 3/uskladitev pravil za priključitev obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na distribucijska omrežja električne energije v vseh regionalnih operaterjih distribucijskih sistemov, zlasti z enotnim postopkom izdajanja dovoljenj za priključitev na omrežje. 4/sprejetje dodatnih regulativnih mehanizmov spodbud za operaterje distribucijskih sistemov s strani regulatorja omrežnih industrij za naložbe v razvoj distribucijskega omrežja, da bi podprli vključevanje obnovljivih virov energije v omrežje 5/uvedba zavezujočih rokov za postopke priključitve malih in lokalnih obnovljivih virov energije na omrežje,
13	12 – REPowerEU – Naložbe 1.1: Posodobitev in digitalizacija prenosnega sistema in regionalnih distribucijskih sistemov – nadgradnja razdelilne postaje	Mejnik	Nadgradnja razdelilne postaje	Začetek delovanja razdelilne postaje				V2	2026	Posledica naložbe je začetek obratovanja razdelilne postaje slovaškega operaterja prenosnega sistema (SEPS). Nadgradnja vključuje: 1. zamenjava transformatorjev, vključno s povečanjem zmogljivosti pretvorbe za vsaj 150 MVA. 2. Zanka 400 kV daljnovoda z razdelilno postajo, ki jo na novo poveže s 400 kV daljnovodom in odstrani staro 220 kV daljnovoda. 3. Elektronapajalna postaja, daljinsko vodena iz nacionalnega dispečacijskega centra slovaškega operaterja prenosnega sistema (SEPS). 4. Namestitev kompenzacijskih naprav, s čimer se poveča zmožnost uravnavanja napetosti v prenosnem sistemu.
14	13 – REPowerEU – naložba 1.2: Posodobitev in digitalizacija prenosnega sistema in regionalnih distribucijskih sistemov – nadgradnja prenosnih vodov	Ciljna vrednost	Obnovitvena dela v prenosnem sistemu Slovaške republike		km	0	225	ČETRTLETJE 4	2025	Od splošnega cilja 250 km (vsaj 225 km) se posodobijo daljnovodi. Prenova je predvidena v omrežju slovaškega operaterja prenosnega sistema (SEPS), ki obsega nadgradnjo sestavnih delov visokonapetostnih električnih prenosnih vodov.
15	15 – REPowerEU – naložba 1.3: Posodobitev in digitalizacija prenosnega sistema in regionalnih distribucijskih sistemov – posodobitev distribucijskih sistemov	Ciljna vrednost	Zaključek naložb v posodobitev distribucijskih omrežij v Slovaški republiki		MW	0	469	V2	2026	Od splošnega cilja 521 MW se doseže vsaj 469 MW kumulativne dodatne zmogljivosti za priključitev obnovljivih virov energije na distribucijska omrežja na Slovaškem. Projekti zlasti prispevajo k odpravi ozkih grl v omrežjih in povečanju dodatne tehnične zmogljivosti za vključevanje novih obnovljivih virov energije.
16	16 – REPowerEU – Naložbe 1.4: Posodobitev in digitalizacija prenosnega sistema in regionalnih distribucijskih sistemov – Center za podatke o energiji	Mejnik	Začetek delovanja centra za podatke o energiji	Začetek obratovanja proizvodnega centra za energijo.				VPRAŠANJE 3	2024	Podatkovno središče za energijo začne s proizvodnjo.
17	17 – REPowerEU – reforma 3: Vzpostavitev podatkovne zbirke in sistema za izmenjavo podatkov o energetski učinkovitosti stavb	Ciljna vrednost	Zbiranje podatkov o energetskih izkaznicah in izkazih o prenovi javnih stavb		Številka	0	4 100	V2	2026	Zbiranje podatkov o energetskih izkaznicah in izkazih o prenovi stavb za vsaj 4100 javnih stavb, od katerih ima vsaj 1000 tlorisno površino nad 2 000 m², se zaključi, podatki pa se naložijo na funkcionalno novo podatkovno platformo.
18	18 – REPowerEU – reforma 4: Upravljanje stavb osrednje vlade	Mejnik	Strategija za upravljanje stavb osrednje vlade	Sprejetje strategije s strani vlade				V2	2025	Strategija upravljanja stavb na centralni ravni vlade opredeljuje orodja in postopke za optimizacijo stavbnega fonda centralne vlade in njegovo učinkovitejšo uporabo; ii. povečanje energetske učinkovitosti, prizadevanje za varčevanje z energijo ter povečanje uporabe obnovljivih virov energije in okolju prijaznih rešitev; in iii. za znižanje skupnih stroškov uporabe stavb. Strategija vključuje podroben pregled sedanjih regulativnih, finančnih in operativnih okvirov za državne stavbe. Strategija vključuje tudi študijo, ki zajema sheme in instrumente za podporo prenovi, skupaj s predlogi za njihovo optimizacijo in priporočili za temeljito prenovo in prakse upravljanja z energijo, ki se objavi do prvega četrtletja leta 2024.
19	19 – REPowerEU – reforma 4: Upravljanje stavb osrednje vlade	Mejnik	Ustanovitev osrednjega usklajevalnega organa za upravne stavbe osrednje vlade	Začetek veljavnosti ustreznega zavezujočega pravnega akta o ustanovitvi usklajevalnega organa				V2	2026	Osrednji usklajevalni organ za upravne stavbe osrednje vlade ima naslednje naloge: razvoj in upravljanje nepremičnin, politike prenove, politika najema in lastništva, upravljanje objektov in izdaja smernic za upravljanje z energijo.
20	20 – REPowerEU – naložba 2: Izboljšanje energijske učinkovitosti javnih stavb	Ciljna vrednost	Skupna tlorisna površina stavb z izvedenimi ukrepi za energetsko učinkovitost		Površina (m²)	0	184 000	VPRAŠANJE 1	2025	Ukrepi za energijsko učinkovitost se izvedejo v javnih stavbah, ki pokrivajo skupno površino vsaj 184 000 m² in so izbrane z razpisom povpraševanja. Razpis je zasnovan tako, da upošteva potrebe posameznih stavb, in zahteva izvedbo vsaj dveh od naslednjih posegov za energijsko učinkovitost: I) zamenjava oken, ii) upravljanje z energijo v stavbi (kot so namestitev pametnih sistemov za merjenje porabe energije, uvedba načinov varčevanja z energijo, enakomeren ali območni nadzor v ogrevalnem sistemu, namestitev termostatov), (iii) posodobitev razsvetljave in iv) streha ali attična toplotna izolacija.
21	21 – REPowerEU – naložba 3: Prenova javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama – ukrep SCALE UP SK-C[C2]-I[I2]	Ciljna vrednost	Prenova javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama		Površina (m²)	93 622	123 122	V2	2026	Se prenovi vsaj 29 500 m² dodatnih površin zgodovinskih javnih stavb in javnih stavb s seznama, da se doseže končni cilj vsaj 123 122 m² prenovljenih talnih površin od skupnega cilja 136 785 m², v skladu z ukrepom SK-C[C2]-I[I2].
22	22 – REPowerEU – naložba 4: Podpiranje prenove gospodinjstev, ki jim grozi energijska revščina – shema lahke prenove	Ciljna vrednost	Število prenovljenih hiš ljudi, ki jim grozi energijska revščina		številka	0	3 060	VPRAŠANJE 3	2025	Od splošnega cilja 3400 prenov enodružinskih hiš ljudi, ki jim grozi energijska revščina, bo vsaj 3060 zaključenih do tretjega četrtletja/2025. Če so kotli na biomaso vključeni v shemo, izpolnjujejo zahteve, da se ne škoduje bistveno, v skladu s tehničnimi smernicami, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
23	23 – REPowerEU – Naložbe 4: Podpiranje prenove gospodinjstev, ki jim grozi energijska revščina – dopolnitev celovitega načrta prenove	Ciljna vrednost	Število pogodb z ljudmi, ki jim grozi energijska revščina, za prenovo njihovih hiš		številka	0	1 600	V2	2026	Z ljudmi, ki jim grozi energijska revščina, se podpiše 1600 pogodb, ki omogočajo polno financiranje celovitega programa prenove v skladu z ukrepom SK-C[C2]-I[I1]. Mreža obstoječih regionalnih centrov slovaške agencije za okolje se okrepi z dodatnimi 35 zaposlenimi s polnim delovnim časom in s pomočjo zunanjih strokovnjakov. Pričakuje se, da bo obravnavanih 20000 vlog/posvetovanj za pomoč.
24	24 – REPowerEU – Naložbe 5: Razvoj nizkoogljične prometne infrastrukture, ukrep SCALE UP SK-C[C3]-I[I1.a]	Ciljna vrednost	Dolžina obnovljene ali nadgrajene železniške infrastrukture za čisti potniški promet (v ponderiranih km)		Dolžina (utežena v km)	49.7	51.7	V2	2026	Skupno število stehtanih kilometrov. Od celotne infrastrukture bo naložba privedla do dodatnih 10 km enosmernega enosmernega tira električnih trolejbusnih prog.
25	25 – REPowerEU – naložba 6: Spodbujanje okolju prijaznega potniškega prometa, ukrep SCALE UP SK-C[C3]-I[I2]	Ciljna vrednost	Število naročenih čistih potniških tirnih vozil (ponderirano)		Številka (ponderirano)	5	13	VPRAŠANJE 1	2026	Od skupnega števila naročenih čistih potniških tirnih vozil se da v obratovanje vsaj 5 dodatnih več električnih enot in 10 tramvajev.
26	26 – REPowerEU – reforma 6: Znanja in spretnosti za zeleni prehod	Mejnik	Novi moduli usposabljanja v izobraževalnih programih srednjih poklicnih šol in program usposabljanja za učitelje in odrasle	Odobritev posodobljenega učnega načrta za srednje poklicne šole in programa usposabljanja za učitelje in odrasle s strani slovaškega ministrstva za izobraževanje, znanost, raziskave in šport				ČETRTLETJE 4	2024	Posodobljeni učni načrt in program za učitelje se pripravita v skladu s klasifikacijo zelenih znanj in spretnosti ESCO (Evropska klasifikacija poklicev, spretnosti in kompetenc). Posodobljeni učni načrt odobrijo srednje poklicne šole, program za učitelje pa Ministrstvo za izobraževanje, znanost, raziskave in šport Slovaške republike.
27	27 – REPowerEU – naložba 7: šolska oprema in usposabljanje učiteljev	Ciljna vrednost	Opremljanje šol za okolju prijazna usposabljanja		Številka	0	13	VPRAŠANJE 3	2025	13 šol je opremljenih in ima prilagojene prostore za teoretično in praktično poučevanje dijakov in pedagoškega osebja srednjih poklicnih šol.
28	28 – REPowerEU – naložba 7: šolska oprema in usposabljanje učiteljev	Ciljna vrednost	Usposabljanje za pedagoško osebje		Številka	0	180	VPRAŠANJE 3	2025	Zagotovi se 180 usposabljanj za srednješolske učitelje in vodje usposabljanja na področju obnovljivih virov energije in elektromobilnosti. Udeleženec v več različnih modulih usposabljanja se šteje večkrat – enkrat za vsako aktivnost usposabljanja ali učenja.
29	29 – REPowerEU – naložba 7: šolska oprema in usposabljanje učiteljev	Ciljna vrednost	Dijaki tretjega letnika ob koncu šolskega leta 2025/26 in diplomanti s področja obnovljivih virov energije ali elektromobilnosti		Številka	0	565	V2	2026	Vsaj 5653. dijaki ob koncu šolskega leta 2025/26 in diplomanti se certificirajo s potrdilom o dokončanju novih modulov na področju obnovljivih virov energije in elektromobilnosti.
30	30 – REPowerEU – naložba 8: Del 1 – Sporočilo o izvajanju poglavja REPowerEU Ukrep stopnje UP SK-C[C16]-I[I4]	Ciljna vrednost	Število komunikacijskih kampanj			0	6	V2	2026	Izvedba šestih komunikacijskih kampanj v podporo izvajanju tematskih področij REPowerEU: I) energetski postopki in postopki izdajanja dovoljenj za obnovljive vire energije; prenova in upravljanje stavb ter iii) znanja in spretnosti za zeleni prehod. V ta namen NIKA sprejme komunikacijsko strategijo, na podlagi katere se izvajajo komunikacijske dejavnosti in kampanje. Komuniciranje in usklajevanje komponente REPowerEU podpira dodatnih 8 zaposlenih, ki jih zaposli NIKA za obdobje med tretjim četrtletjem 2023 in drugim četrtletjem 2026. V NIKA se ustanovi posebna skupina za vedenjsko komunikacijo.

Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost

Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost Slovaške znašajo 6 408 465 019 EUR.

Ocenjeni skupni stroški poglavja REPowerEU znašajo 402 717 204 EUR. Zlasti ocenjeni skupni stroški ukrepov iz člena 21c(3), točka (a), Uredbe (EU) 2023/435 znašajo 0 EUR, stroški drugih ukrepov iz poglavja REPowerEU pa 402 717 204 EUR.

ODDELEK 2: FINANČNO PODPORO

1.Finančni prispevek

1.Prvi objekt (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime
1	1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – reforma 1: Prilagoditev pravnega okvira za električno energijo	Mejnik	Odprava omejitev tehničnih zmogljivosti za prenos električne energije v slovaškem elektroenergetskem sistemu
2	3 – Trajnostni promet – reforma 1: Reforma priprave naložbenih projektov v promet	Mejnik	Naložbeni načrt za projekte železniške infrastrukture
3	3 – Trajnostni promet – reforma 1: Reforma priprave naložbenih projektov v promet	Mejnik	Metodologija za izbiro, pripravo in izvajanje projektov za kolesarjenje
4	8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – reforma 4: Reforma upravljanja univerz	Mejnik	Reforma sistema upravljanja visokošolskih zavodov
5	8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – reforma 5: Koncentracija odličnih izobraževalnih in raziskovalnih zmogljivosti	Mejnik	Začetek povezovanja univerz v večje enote
6	9 – Učinkovitejše upravljanje in okrepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – reforma 2: Reforma organizacije in financiranja neposlovnih raziskovalnih ustanov, zlasti Slovaške akademije znanosti	Mejnik	Reforma Slovaške akademije znanosti (SaS)
7	10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – naložbe 4: Spodbujanje internacionalizacije v akademskem okolju	Mejnik	Strategija za internacionalizacijo univerz
8	15 – Pravosodna reforma – reforma 2: Boj proti korupciji ter krepitev integritete in neodvisnosti sodstva	Mejnik	Sveženj zakonov za boj proti korupciji ter krepitev integritete in neodvisnosti pravosodnega sistema
9	15 – Pravosodna reforma – reforma 1: Reforma zemljevida sodstva – zakonodaja	Mejnik	Opredelitev nove mreže sodišč
10	16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – reforma 2: Posodobitev in krepitev zmogljivosti policije	Mejnik	Izvajanje organizacijskih sprememb v policiji za povečanje učinkovitosti odkrivanja, preiskovanja in odkrivanja korupcije
11	16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 4: Krepitev upravne zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja – ustanovitev nacionalnega organa za izvajanje in usklajevanje	Mejnik	Revizija in kontrole: pravna podlaga
12	16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 4: Krepitev upravne zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja – Ustanovitev nacionalnega organa za izvajanje in usklajevanje	Mejnik	Sistem repozitorija načrtov za okrevanje in odpornost: informacije za spremljanje izvajanja načrta za okrevanje in odpornost
13	17 – Digitalna Slovaška – reforma 4: Standardizacija tehničnih in postopkovnih rešitev za kibernetsko varnost	Mejnik	Nacionalni koncept za informatizacijo javne uprave (NKIVS) za obdobje 2021–2030
14	18 – Znane, vzdržne in konkurenčne javne finance – Reforma 2: Uvedba zgornjih mej odhodkov	Mejnik	Določitev zgornjih mej odhodkov v Zakonu št. 523/2004 o proračunskih pravilih
		Znesek obroka	458 277 000 EUR

2.Drugi objekt (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime
1	2 – Prenova stavb – reforma 3: Ravnanje z gradbenimi odpadki	Mejnik	Sprememba Zakona o odpadkih
2	5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – Naložbe 1: Prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti	Ciljna vrednost	Seznam izbranih projektov za regiji Muránska Planina in Polonina
3	6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – naložba 1: Odprava ovir v šolskih stavbah	Mejnik	Uvedba opredelitve standarda za odpravo ovir, oblikovanje priročnika za odpravo ovir in evidentiranje šolskih potreb na vseh ravneh izobraževanja
4	8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – reforma 2: Uvedba sistema rednega znanstvenega ocenjevanja učinkovitosti	Mejnik	Opredelitev sistema rednega ocenjevanja znanstvenih dosežkov, uvedenega z zakonom št. 172/2005
5	9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – reforma 1: Reforma upravljanja, ocenjevanja in podpore na področju znanosti, raziskav in inovacij	Mejnik	Reforma upravljanja in podpora raziskavam, razvoju in inovacijam.
6	10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – reforma 1: Reforma zakonodaje o prebivanju in delu	Mejnik	Olajšanje vrnitve v državo in povečanje privlačnosti države za tujce z družinskimi vezmi
7	10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – reforma 1: Reforma zakonodaje o prebivanju in delu	Mejnik	Shema, ki opredeljuje novo kategorijo prosilcev za nacionalni vizum (D).
8	10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – reforma 2: Poenostavitev ureditve za priznavanje kvalifikacij in poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev	Mejnik	Poenostavitev priznavanja izobrazbe in poklicnih kvalifikacij
9	11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – reforma 1 Optimizacija bolnišnične mreže (ZN)	Mejnik	Vzpostavitev bolnišnične mreže
10	11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – reforma 2 Reforma priprave načrtov za naložbe v zdravstvo	Mejnik	Prednostni naložbeni načrt v skladu z metodologijo vrednotenja naložb, ki jo je sprejelo ministrstvo za zdravje
11	11 – Sodobna in dostopna zdravstvena reforma – 5 Reforma zagotavljanja primarnega zdravstvenega varstva za odrasle, otroke in mlade	Mejnik	Novi zakon o vzpostavitvi mreže izvajalcev splošne oskrbe in uvedbi določanja območij
12	13 – Dostopna in visokokakovostna dolgoročna socialno-zdravstvena oskrba – reforma nadzora socialnega varstva in zagotavljanje infrastrukture za njegovo izvajanje	Mejnik	Reforma nadzora socialnega varstva
13	14 – Izboljšanje poslovnega okolja – reforma 3: Reforma javnih naročil – prilagoditev zakonodaje	Mejnik	Reforma Zakona o postopkih javnega naročanja
14	16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Reforma 1: Povečanje učinkovitosti boja proti korupciji in preprečevanju pranja denarja	Mejnik	Reforme za racionalizacijo in izboljšanje finančnih preiskav
15	17 – Digitalna Slovaška – naložba 4: Podpora projektom, namenjenim razvoju in uporabi vrhunskih digitalnih tehnologij	Mejnik	Zasnova podporne sheme za razvoj in uporabo vrhunskih digitalnih tehnologij
16	17 – Digitalna Slovaška – naložba 7: Izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti starejših ter distribucija tabličnih računalnikov na višjih položajih	Ciljna vrednost	Število starejših in prikrajšanih oseb, usposobljenih za osnovna digitalna znanja in spretnosti
		Znesek obroka	814 715 000 EUR

3.Tretji objekt (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime
1	1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – reforma 1: Prilagoditev pravnega okvira za električno energijo	Mejnik	Reforma trga z električno energijo
2	1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – reforma 2: Pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije	Mejnik	Okvir za podporo naložbam v nove obnovljive vire energije
3	2 – Prenova stavb – reforma 1: Uskladitev podpornih mehanizmov za prenovo družinskih hiš	Mejnik	Izvedbeni načrt za spodbujanje zelene prenove družinskih hiš
4	2 – Prenova stavb – reforma 1: Izboljšanje energetske učinkovitosti družinskih hiš	Mejnik	Uvedba podpornih shem za mobilizacijo prihrankov energije in zeleno prenovo
5	3 – Trajnostni promet – reforma 3: Reforma intermodalnega tovornega prometa	Mejnik	Koncept in pozivi k novim programom podpore
6	3 – Trajnostni promet – reforma 4: Uvedba novih politik za dolgoročno spodbujanje alternativnih goriv v prometnem sektorju	Mejnik	Nov sveženj ukrepov za spodbujanje alternativnega pogona
7	4 – Razogljičenje industrije – reforma 2: Konkurenčni sistem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industriji	Mejnik	Sprejetje sheme za razogljičenje industrije
8	5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – reforma 2: Reforma ohranjanja narave in gospodarjenja z vodnimi viri na podeželju	Mejnik	Učinkovitejša uporaba naravovarstvenih ukrepov v krajini na zavarovanih območjih in oživitev vodotokov
9	6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 1: Zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznega predšolskega izobraževanja za otroke, stare pet let, in uvedba zakonske pravice do kraja v vrtcu ali drugih ponudnikih predšolskega izobraževanja, starejših od treh let	Ciljna vrednost	Stopnja vpisa v predšolske šole za otroke, stare pet let
10	6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 1:1. Zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznega predšolskega izobraževanja za otroke, stare pet let, in uvedba zakonske pravice do kraja v vrtcu ali drugih ponudnikih predšolskega izobraževanja, starejših od treh let	Mejnik	Uvedba zakonskih sprememb obveznega predšolskega izobraževanja za otroke, stare pet let, in uvedba zakonske pravice do kraja v vrtcu ali drugih ponudnikih predšolskega izobraževanja od tretjega leta starosti dalje.
11	6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 2: Opredelitev pojma posebnih izobraževalnih potreb otrok in učencev ter razvoj modela za upravičene podporne ukrepe na področju izobraževanja in izobraževanja, vključno z njihovim sistemom financiranja	Mejnik	Sprejetje zakona o ponovni opredelitvi pojma posebnih izobraževalnih potreb in pripravi spremnega metodološkega gradiva za pedagoško osebje, specializirano osebje in vodstvene delavce šol.
12	6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 6: Izravnalni ukrepi za ublažitev vpliva pandemije na osnovnošolce in srednješolce	Ciljna vrednost	Število učencev, ki sodelujejo v programih poučevanja
13	8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – naložba 1: podpora strateškemu razvoju univerz	Mejnik	Zaključeni sta vsaj dva razpisa za podporo strateškemu razvoju univerz.
14	8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – reforma 1: Sprememba financiranja univerz, vključno z uvedbo pogodb o izvajanju	Mejnik	Uvedba pogodb o izvajanju pogodbenih obveznosti
15	8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – reforma 2: Uvedba sistema rednega znanstvenega ocenjevanja učinkovitosti	Ciljna vrednost	Število izvedenih vrednotenj
16	8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih institucij – reforma 3: Nov pristop k akreditaciji visokega šolstva	Ciljna vrednost	Odstotek univerz, ki se prijavijo za preverjanje skladnosti notranjih sistemov kakovosti in študijskih programov s standardi
17	9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – reforma 1: Reforma upravljanja, ocenjevanja in podpore na področju znanosti, raziskav in inovacij	Mejnik	Oblikovanje krovne nacionalne strategije za raziskave, razvoj in inovacije
18	9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložbe 1: Spodbujanje mednarodnega sodelovanja in udeležbe v projektih programa Obzorje Evropa in EIT	Mejnik	Objava razpisov za projekte v podporo sodelovanju slovaških akterjev v programu Obzorje Evropa
19	9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 2: Podpora sodelovanju med podjetji, akademskimi krogi in organizacijami za razvoj podeželja	Mejnik	Objava razpisov za projekte v podporo sodelovanju med podjetji, akademskimi krogi ter raziskovalnimi in razvojnimi organizacijami ter boni
20	9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 3: Odlična znanost	Mejnik	Objava razpisov za podporo odličnim raziskovalcem
21	9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 4: Raziskave in inovacije za razogljičenje gospodarstva	Mejnik	Objava razpisov za tematske projekte, ki temeljijo na povpraševanju in obravnavajo izzive zelenega prehoda
22	9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložbe 5: Raziskave in inovacije za digitalizacijo gospodarstva	Mejnik	Objava razpisov za tematske projekte, ki temeljijo na povpraševanju in obravnavajo izzive digitalnega prehoda
23	16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 4: Krepitev upravne zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja – ustanovitev nacionalnega organa za izvajanje in usklajevanje	Mejnik	Zmanjšanje tveganja pri izvajanju z ustanovitvijo usklajevalnega, finančnega in izvajalskega organa (NIKA) za mehanizem za okrevanje in odpornost
24	16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 2: Opremljanje in digitalizacija policijskih sil – obnova voznega parka	Ciljna vrednost	Nakup novih vozil (10 % voznega parka) električnih in hibridnih vozil
25	17 – Digitalna Slovaška – naložba 3: Sodelovanje v čezmejnih evropskih projektih, povezanih z digitalnim gospodarstvom	Ciljna vrednost	Število vozlišč za digitalne inovacije na Slovaškem/evropskega vozlišča za digitalne inovacije, ki vzpostavlja mrežo
26	17 – Digitalna Slovaška – reforma 1: Oblikovanje rešitev e-uprave za prednostne življenjske razmere	Mejnik	Naložbeni načrt za prednostne življenjske razmere
27	17 – Digitalna Slovaška – reforma 3: Upravljanje digitalne preobrazbe gospodarstva in družbe	Mejnik	Akcijski načrt za digitalno preobrazbo Slovaške za obdobje 2023–2026
28	17 – Digitalna Slovaška – reforma 6: Strateški pristop k izobraževanju na področju digitalnih znanj in spretnosti v sodelovanju s predstavniki ključnih deležnikov	Mejnik	Nacionalna strategija za digitalna znanja in spretnosti
		Znesek obroka	814 715 000 EUR

4.Četrti objekt (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime
1	3 – Trajnostni promet – reforma 1: Reforma priprave naložbenih projektov v promet	Mejnik	Sprememba Zakona o železnicah in z njim povezani predpisi o parametrih prometne infrastrukture
2	3 – Trajnostni promet – reforma 2: Reforma javnega potniškega prometa	Mejnik	Novi zakon o javnem potniškem prometu
3	6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 2: Opredelitev pojma posebnih izobraževalnih potreb otrok in učencev ter razvoj modela za upravičene podporne ukrepe na področju izobraževanja in izobraževanja, vključno z njihovim sistemom financiranja	Mejnik	Začetek veljavnosti nove opredelitve pojma posebnih izobraževalnih potreb
4	6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 3: Reforma sistema svetovanja in preprečevanja ter zagotavljanje zbiranja sistemskih podatkov na področju spodbujanja duševnega zdravja za otroke, učence in študente	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodaje, ki vzpostavlja celovit sistem svetovanja
5	6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 4: Izvajanje orodij za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja in prilagoditev študijskih programov tipa F	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb, katerih namen je: Razširitev možnosti za pridobitev nižjega sekundarnega izobraževanja v okviru optimizacije programov NSOV v nižjem sekundarnem poklicnem izobraževanju kot odziv na potrebe trga dela in ponudba programov NSOV v zvezi z izobraževalnimi potrebami ciljne skupine učencev
6	7 – Izobraževanje za 21. stoletje – reforma 1: Izobraževalna vsebina in reforma oblike izobraževanja – Currikularna reforma in reforma učbenika	Mejnik	Odobritev končne različice novega učnega načrta za vse osnovnošolske in nižje srednješolske šole, organizirane v večletnih izobraževalnih ciklih
7	7 – Izobraževanje za 21. stoletje – reforma 2: Priprava in razvoj učiteljev za nove vsebine in oblike poučevanja	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb za izboljšanje kakovosti znanj in spretnosti pedagoškega in strokovnega osebja ter njihovo motivacijo za vseživljenjski poklicni razvoj
8	11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – reforma 4 Optimizacija akutne zdravstvene mreže in nova opredelitev nujnega zdravstvenega varstva	Mejnik	Sprememba zakona o mreži Optimalnih reševalnih vozil in nova opredelitev nujnega zdravstvenega varstva
9	13 – Dostopna in visokokakovostna dolgoročna socialno-zdravstvena oskrba – reforma vključevanja in financiranja dolgotrajnega socialnega in zdravstvenega varstva	Mejnik	Novi zakonodajni okvir za dolgotrajno zdravstveno in paliativno oskrbo
10	14 – Izboljšanje poslovnega okolja – reforma 1: Zmanjšanje regulativnega bremena za podjetja	Mejnik	uvedba novih orodij za zmanjšanje regulativnega bremena: Izvajanje pravila „1in-2 out“ – Uvedba naknadne ocene obstoječih uredb (zakonodajna in nezakonodajna gradiva) – Uvedba zaščite pred neupravičenim čezmernim prenašanjem zakonodaje
11	14 – Izboljšanje poslovnega okolja – reforma 3: Reforma javnega naročanja – digitalizacija postopkov javnega naročanja	Mejnik	Digitalizacija postopkov javnega naročanja prek enotne elektronske platforme.
12	14 – Izboljšanje poslovnega okolja – reforma 2: Reforma insolvenčnega okvira – prilagoditev zakonodaje	Mejnik	Reforma insolvenčnega okvira
13	15 – Pravosodna reforma – reforma 1: Reforma zemljevida sodstva – zakonodaja	Mejnik	Uvedba nove mreže sodišč
14	16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – reforma 3: Optimizacija kriznega upravljanja	Mejnik	Začetek veljavnosti optimiziranega kriznega upravljanja
15	18 – Znane, vzdržne in konkurenčne javne finance – Reforma 1: Izboljšanje vzdržnosti pokojninskega sistema	Mejnik	Reforma pokojninskega sistema
		Znesek obroka	923 828 000 EUR

5.Peti objekt (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime
1	2 – Prenova stavb – reforma 2: Povečanje preglednosti in racionalizacija odločitev sveta Slovaške republike za spomenike	Mejnik	Metodologije za postopek odločanja odbora za spomenike Slovaške republike
2	3 – Trajnostni promet – reforma 2: Reforma javnega potniškega prometa	Mejnik	Izvajanje optimiziranega voznega reda železniškega prometa
3	4 – Razogljičenje industrije – reforma 1: Prenehanje proizvodnje električne energije iz premoga v elektrarni Nováky in preoblikovanje regije Zgornja Nitra	Mejnik	Prehod s premoga v regiji Zgornja Nitra
4	5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – reforma 1: Reforma prostorskega načrtovanja	Mejnik	Reforma prostorskega načrtovanja
5	5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – Naložbe 1: Prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti	Ciljna vrednost	Nepremičninska poravnava z zasebnimi lastniki zemljišč (na območju, ki se nahaja v ha)
6	6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 5: Podpora odpravi segregacije v šolah	Mejnik	Sprejetje zakonodajnih sprememb, ki v zakonodajo uvajajo opredelitev pojma v šolah, in razvoj metodološkega gradiva za izvajanje odprave segregacije
7	7 – Izobraževanje za 21. stoletje – reforma 2: Priprava in razvoj učiteljev za nove vsebine in oblike poučevanja	Ciljna vrednost	Odstotek učiteljev, usposobljenih zlasti za pripravo novega učnega načrta, vključujočega izobraževanja ter digitalnih znanj in spretnosti
8	8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – reforma 1: Sprememba financiranja univerz, vključno z uvedbo pogodb o izvajanju	Ciljna vrednost	Pogodbe o izvajanju, podpisane z javnimi univerzami (v odstotkih)
9	9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 3: Odlična znanost	Ciljna vrednost	Število odličnih podprtih raziskovalcev
10	9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 6: Finančni instrumenti za podporo inovacijam	Mejnik	Uvedba in izvajanje finančnih instrumentov za podporo inovacijam
11	11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – reforma 3: Centralizacija upravljanja največjih bolnišnic	Mejnik	Ustanovitev osrednjega organa za upravljanje bolnišnic z organizacijskega, operativnega in gospodarskega vidika
12	11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – naložba 3: Digitalizacija na področju zdravja	Ciljna vrednost	Navigacijski sistem za zdravljenje atrijske fibrilacije v treh ustanovah za bolezni srca in ožilja
13	13 – Dostopna in visokokakovostna dolgoročna socialna in zdravstvena oskrba – reforma 1: Razpoložljiva in kakovostna dolgoročna socialno-zdravstvena oskrba – reforma vključevanja in financiranje dolgotrajnega socialnega in zdravstvenega varstva	Mejnik	Objava koncepta financiranja socialnih storitev za javno razpravo
14	13 – Dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – reforma 2: Ocena potreb po oskrbi	Mejnik	Poenotenje sistema ocenjevanja
15	13 – Dostopna in visokokakovostna dolgoročna socialna in zdravstvena oskrba – reforma 3: Reforma nadzora nad socialnim varstvom in zagotavljanje infrastrukture za njegovo izvajanje	Ciljna vrednost	Vzpostavitev enotnega nadzornega sistema s sedežem in osmimi podružnicami
16	16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložbe 1: Orodja in zmogljivosti za boj proti korupciji in pranju denarja	Mejnik	Zagotavljanje potrebne infrastrukture v podporo boju proti pranju denarja in korupciji
17	16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložbe 1: Orodja in zmogljivosti za boj proti korupciji in pranju denarja	Ciljna vrednost	Preusposabljanje policistov v finančnih preiskavah in analitičnih dejavnostih
18	17 – Digitalna Slovaška – reforma 1: Oblikovanje rešitev e-uprave za prednostne življenjske razmere	Mejnik	Časovni načrt prednostnih življenjskih razmer
19	17 – Digitalna Slovaška – reforma 2: Centralno upravljanje virov IT	Mejnik	Osrednja platforma za uporabo virov IT (digitalni trg)
20	19 – REPowerEU – reforma 2 – podukrep 2: Akcijski načrt za vodik	Mejnik	Objava akcijskega načrta za vodik
21	19 – REPowerEU – Naložbe 1.4: Posodobitev in digitalizacija prenosnega sistema in regionalnih distribucijskih sistemov – podatkovno središče za energijo	Mejnik	Začetek delovanja centra za podatke o energiji
		Znesek obroka	597 812 348 EUR

6.Šesti objekt (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka

Povezani ukrep (reforma ali naložba)

Mejnik/cilj

Ime

1

2 – Prenova stavb – naložba 1: Izboljšanje energetske učinkovitosti družinskih hiš

Ciljna vrednost

Število prenovljenih družinskih hiš, ki dosegajo vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije

2

2 – Prenova stavb – naložba 2: Prenova javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama

Ciljna vrednost

Skupna površina (m²) prenovljenih javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama, ki dosegajo vsaj 30 % prihrankov primarne energije

3

5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – Naložbe 1: Prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti

Ciljna vrednost

Sanacija vodotokov (v km saniranih vodotokov)

4

6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – Reforma 1:1. Zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznega predšolskega izobraževanja za otroke, stare pet let, in uvedba zakonske pravice do kraja v vrtcu ali drugih ponudnikih predšolskega izobraževanja, starejših od treh let

Mejnik

Začetek veljavnosti novega predpisanega sistema financiranja predšolskega izobraževanja na podlagi dejanskih stroškov osebja in operativnih stroškov zadevnega objekta ter doseganja stopnje vpisa otrok, starih štiri leta.

5

7 – Izobraževanje za 21. stoletje – reforma 1: Izobraževalna vsebina in reforma oblike izobraževanja – Currikularna reforma in reforma učbenika

Ciljna vrednost

Vzpostavitev mreže regionalnih podpornih centrov

6

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 2: Podpora sodelovanju med podjetji, akademskimi krogi in organizacijami za razvoj podeželja

Ciljna vrednost

Število podprtih skupnih projektov in bonov

7

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 4: Raziskave in inovacije za razogljičenje gospodarstva

Ciljna vrednost

Število izbranih projektov, ki obravnavajo izzive zelenega prehoda

8

9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložbe 5: Raziskave in inovacije za digitalizacijo gospodarstva

Ciljna vrednost

Število projektov na področju raziskav, razvoja in inovacij, izbranih v okviru razpisov, ki obravnavajo izzive digitalne preobrazbe.

9

10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – Naložba 1: Podporna orodja in pomoč povratnikom, visokokvalificiranim delavcem iz tretjih držav in njihovim družinskim članom ter tujim visokošolskim študentom, ki študirajo na Slovaškem

Ciljna vrednost

Število točk „vse na enem mestu“ za vključevanje na Slovaškem

10

10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – naložba 3: Štipendije za domače in tuje nadarjene študente

Ciljna vrednost

Število dodeljenih štipendij za nadarjene študente.

11

11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – naložba 2 Novo bolnišnično omrežje – gradnja, obnova in oprema

Mejnik

Javni razpis za gradnjo in obnovo bolnišnic

12

13 – dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – naložba 1: Krepitev zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti

Ciljna vrednost

Povečanje zmogljivosti nastanitvenih storitev v skupnosti in zdravstvenih in socialnih objektov z nizko zmogljivostjo (kazalnik: najmanjše število ustvarjenih mest)

13

13 – dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – naložba 1: Krepitev zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti

Ciljna vrednost

Povečanje zmogljivosti ambulantnih storitev (kazalnik: najmanjše število ustvarjenih mest)

14

14 – Izboljšanje poslovnega okolja – Naložbe 1: Zmanjšanje regulativnega bremena za podjetja

Mejnik

Zmanjšanje upravnega bremena za podjetnike

15

14 – Izboljšanje poslovnega okolja – naložba 2: Digitalizacija postopkov v primeru insolventnosti

Ciljna vrednost

Enoten, popolnoma digitaliziran postopek insolventnosti je v celoti operativen.

16

15 – Reforma sodstva – naložba 2: Podporni instrumenti za reformo pravosodnega zemljevida – poslovni register in centraliziran sistem upravljanja sodstva

Mejnik

Razvoj in predaja informacijskega sistema – poslovni register

17

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 2: Opremljanje in digitalizacija policije – usposabljanje in oprema

Ciljna vrednost

Usposabljanje in oprema, povezana z reformo policije, se izvajata

18

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložbe 2: Opremljanje in digitalizacija policijskih sil – obnova stavb

Mejnik

Obseg prenovljene tlorisne površine policijskih stavb za zmanjšanje energijske intenzivnosti stavb (v m²)

19

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja, – naložba 2: Opremljanje in digitalizacija policije – nov informacijski sistem za registracijo tujih rezidentov (IS ECU)

Mejnik

Elektronski postopki za izdajo dovoljenj za prebivanje za poenostavitev postopkov za javnost

20

16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 4: Krepitev upravne zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja – ustanovitev skupnih storitvenih centrov

Ciljna vrednost

Vzpostavitev skupnih storitvenih centrov.

21

17 – Digitalna Slovaška – naložba 1: Boljše storitve za državljane in podjetja

Mejnik

Platforma za razvoj in zagotavljanje prednostnih življenjskih razmer

22

17 – Digitalna Slovaška – naložba 2: Digitalna preobrazba zagotavljanja javnih storitev

Ciljna vrednost

Digitalna preobrazba oddelkov javne uprave

23

17 – Digitalna Slovaška – naložba 3: Sodelovanje v čezmejnih evropskih projektih, povezanih z digitalnim gospodarstvom

Ciljna vrednost

Sodelovanje v večdržavnih digitalnih projektih iz vnaprej določenega sklopa

24

17 – Digitalna Slovaška – naložba 6: Krepitev preventivnih ukrepov, povečanje hitrosti odkrivanja in reševanja incidentov (ITVS – Informacijske tehnologije za javno upravo)

Mejnik

Število varnih informacijskih sistemov v okolju javne uprave

25

17 – Digitalna Slovaška – naložba 4: Podpora projektom, namenjenim razvoju in uporabi vrhunskih digitalnih tehnologij

Ciljna vrednost

Število projektov za razvoj in uporabo vrhunskih digitalnih tehnologij

26

19 – REPowerEU – reforma 1 – podukrep 3: Podpora toplotnim črpalkam

Mejnik

Začetek veljavnosti zakonodajne spremembe Zakona o vodah št. 364/2004

27

19 – REPowerEU – reforma 2 – podukrep 1: Razvoj metodologij in dve pilotni področji, primerni za razvoj vetrne energije

Mejnik

Začetek veljavnosti zakonodaje o „ciljnih območjih“ za obnovljive vire energije in objava osnutka metodologije za vzpostavitev „ciljnih območij“

28

19 – REPowerEU – reforma 2 – podukrep 3: Vključevanje obnovljivih virov energije v električno omrežje

Mejnik

Ukrepi za racionalizacijo in pospešitev priključitve obnovljivih virov energije na omrežje

29

19 – REPowerEU – reforma 6: Znanja in spretnosti za zeleni prehod

Mejnik

Novi moduli usposabljanja v izobraževalnih programih srednjih poklicnih šol in program usposabljanja za učitelje in odrasle

 

 

Znesek obroka

1 005 600 254 EUR

7.Sedmi objekt (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime
1	3 – Trajnostni promet – naložba 2: Spodbujanje čistega potniškega prometa	Ciljna vrednost	Število naročenih čistih potniških tirnih vozil (ponderirano)
2	4 – razogljičenje industrije – naložba 2: Zagotavljanje delovanja slovaškega inšpektorata za okolje v zvezi z razogljičenjem	Mejnik	Naložbe za povečanje zmogljivosti slovaškega inšpektorata za okolje
3	6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 4: Izvajanje orodij za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja in prilagoditev študijskih programov tipa F	Ciljna vrednost	Delež programov nižjega sekundarnega poklicnega izobraževanja, optimiziran glede na potrebe trga dela
4	6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – naložba 1: Odprava ovir v šolskih stavbah	Ciljna vrednost	Odprava arhitekturnih ovir v večjih srednjih šolah
5	10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – naložba 1: Podporna orodja in pomoč povratnikom, visokokvalificiranim delavcem iz tretjih držav in njihovim družinskim članom ter tujim visokošolskim študentom, ki študirajo na Slovaškem	Ciljna vrednost	Število tujcev, ki uporabljajo migracijski informacijski center IOM
6	11 – Sodobna in dostopna zdravstvena reforma – 3 centralizacija upravljanja največjih bolnišnic	Ciljna vrednost	Število bolnišnic, vključenih v centralni sistem upravljanja
7	11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – naložba 4 Gradnja in rehabilitacija reševalnih postaj (storitve reševalnih vozil)	Ciljna vrednost	Število zgrajenih ali obnovljenih reševalnih postaj
8	12 – Sodobna in dostopna oskrba na področju duševnega zdravja – reforma 1: Usklajeno medresorsko sodelovanje in ureditev	Mejnik	Ustanovitev dveh usklajevalnih organov za duševno zdravje
9	12 – Sodobna in dostopna oskrba na področju duševnega zdravja – naložba 6: Vzpostavitev odložišča psihodiagnostičnih metod	Ciljna vrednost	Število registriranih in standardiziranih psihodiagnostičnih metod
10	12 – Sodobna in dostopna oskrba na področju duševnega zdravja – naložba 8: Usposabljanje osebja na področju duševnega zdravja	Ciljna vrednost	Število delavcev v zdravstvenem sektorju, usposobljenih na področju duševnega zdravja
11	13 – Dostopna in visokokakovostna dolgoročna socialno-zdravstvena oskrba – Razširitev in ponovna vzpostavitev zmogljivosti po oskrbi in negi	Ciljna vrednost	Podaljšanje in obnova ponudnikov zdravstvene nege na domu (kazalnik: število podprtih ponudnikov)
12	13 – Dostopna in visokokakovostna dolgoročna socialno-zdravstvena oskrba – Razširitev in obnova zmogljivosti paliativne oskrbe	Ciljna vrednost	Razširitev in obnova mobilnega omrežja za začimbe (kazalnik: število novih in obnovljenih ponudnikov)
13	14 – Izboljšanje poslovnega okolja – Naložbe 1: Zmogljivosti za reforme za zmanjšanje regulativnega bremena	Mejnik	Pravilo 1in-2 out, predhodno vrednotenje za preprečevanje čezmernega prenašanja zakonodaje in naknadne ocene obstoječe ureditve
14	17 – Digitalna Slovaška – naložba 1: Boljše storitve za državljane in podjetja	Ciljna vrednost	Število zgrajenih in uvedenih rešitev e-uprave
15	17 – Digitalna Slovaška – naložba 6: Krepitev preventivnih ukrepov, povečanje hitrosti odkrivanja in reševanja incidentov	Mejnik	Varnostne revizije aplikacij v okolju javne uprave
16	19 – REPowerEU – reforma 1 – podukrep 1: Zakonodajne in postopkovne spremembe, ki pospešujejo izdajanje okoljskih dovoljenj	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajnih in postopkovnih sprememb
17	19 – REPowerEU – reforma 1 – podukrep 5: Priprava ocene začrtanih potekov trajnostne rabe in oskrbe z biomaso na Slovaškem za obdobje 2025–2035	Mejnik	Ocena začrtanih potekov trajnostne rabe biomase in oskrbe z biomaso na Slovaškem
18	19 – REPowerEU – reforma 2 – podukrep 2 – akcijski načrt za vodik	Mejnik	Ukrepi za spodbujanje uvajanja vodika
19	19 – REPowerEU – reforma 4: Upravljanje stavb osrednje vlade	Mejnik	Strategija za upravljanje stavb osrednje vlade
20	19 – REPowerEU – naložba 2: Izboljšanje energijske učinkovitosti javnih stavb	Ciljna vrednost	Skupna tlorisna površina stavb z izvedenimi ukrepi za energetsko učinkovitost
		Znesek obroka	693 517 408 EUR

8.Osmi objekt (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime
1	5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – Naložbe 1: Prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti	Ciljna vrednost	Nepremičninska poravnava z zasebnimi lastniki zemljišč (na območju, ki se nahaja v ha)
2	6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 2: Opredelitev pojma posebnih izobraževalnih potreb otrok in učencev ter razvoj modela za upravičene podporne ukrepe na področju izobraževanja in izobraževanja, vključno z njihovim sistemom financiranja	Ciljna vrednost	Število usposobljenih učiteljev in specializiranega osebja
3	6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 5: Podpora odpravi segregacije v šolah	Mejnik	Začetek veljavnosti zakonodajne opredelitve segregacije v šolah
4	6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 5: Podpora odpravi segregacije v šolah	Ciljna vrednost	Odstotek šol, ki uporabljajo standarde za odpravo segregacije, ki izhajajo iz sprejete metodologije
5	7 – Izobraževanje za 21. stoletje – reforma 1: Izobraževalna vsebina in reforma oblike izobraževanja – Currikularna reforma in reforma učbenika	Ciljna vrednost	Osnovne šole, ki izvajajo nov učni načrt (v odstotkih)
6	7 – Izobraževanje za 21. stoletje – reforma 1: Izobraževalna vsebina in reforma oblike izobraževanja – Currikularna reforma in reforma učbenika	Ciljna vrednost	Uvedba spletne mature (končni izpit za diplomante višje srednje šole)
7	7 – Izobraževanje za 21. stoletje – naložba 1: Digitalna infrastruktura v šolah	Ciljna vrednost	Povečanje deleža šol z osnovno ravnjo digitalne opreme
8	10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – naložba 4: Spodbujanje internacionalizacije v akademskem okolju	Ciljna vrednost	Število podprtih projektov za spodbujanje ali razvoj internacionalizacije univerz in raziskovalnih ustanov
9	11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – reforma 1 Optimizacija bolnišnične mreže (ZN)	Ciljna vrednost	Delež preoblikovanih bolnišnic (odobrenih v okviru splošnih in specializiranih bolnišnic) v okviru nove bolnišnične mreže
10	11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – naložba 3 Digitalizacija v zdravje	Ciljna vrednost	Število bolnišnic, povezanih z osrednjim sistemom ERP
11	12 – Sodobna in dostopna oskrba na področju duševnega zdravja – naložba 2: Vzpostavitev centrov za pridržanje	Ciljna vrednost	Zmogljivost pacientov v centrih za pridržanje
12	12 – Človeška, sodobna in dostopna oskrba na področju duševnega zdravja – naložba 3: Gradnja psihosocialnih centrov; Naložba 4: Dokončanje psihiatričnega stacionarnega omrežja; Naložba 5: Ustanovitev specializiranih centrov za motnje avtističnega spektra	Ciljna vrednost	Število ustanovljenih centrov za duševno zdravje v skupnosti
13	12 – Človeška, sodobna in dostopna oskrba na področju duševnega zdravja – naložba 7: Humanizacija institucionalnega psihiatričnega varstva	Ciljna vrednost	Zmogljivosti pacientov v preoblikovanih prostorih v institucionalni psihiatrični oskrbi.
14	13 – Dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – reforma 1: Razpoložljiva in kakovostna dolgotrajna oskrba – reforma vključevanja in financiranja dolgotrajne socialne in zdravstvene oskrbe	Mejnik	Novi sistem financiranja socialnih storitev – uvedba osebnega proračuna
15	13 – dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – naložba 3: Razširitev in ponovna vzpostavitev zmogljivosti paliativne oskrbe	Ciljna vrednost	Razširitev in obnova zmogljivosti paliativne oskrbe na domu (kazalnik: število ustvarjenih in obnovljenih ležišč)
16	15 – Reforma sodstva – naložba 1: reorganizacija sodišč – obnova stavb	Ciljna vrednost	Rekonstruirana površina sodnih stavb (v m²)
17	15 – Reforma sodstva – naložba 1: Reorganizacija sodišč – gradnja/naročanje novih stavb	Ciljna vrednost	Površina zgrajenih ali kupljenih sodnih stavb (v m²)
18	15 – Reforma sodstva – naložba 2: Podporni instrumenti za reformo pravosodnega zemljevida – poslovni register in centraliziran sistem upravljanja sodstva	Mejnik	Razvoj in predaja IS – centraliziran sistem pravosodnega upravljanja
19	17 – Digitalna Slovaška – naložba 3: Sodelovanje v večdržavnih evropskih projektih, povezanih z digitalnim gospodarstvom	Mejnik	Razvoj in izgradnja superračunalnika za nacionalni superračunalniški center
20	19 – REPowerEU – reforma 1 – podukrep 4: Center za najboljšo razpoložljivo tehnologijo	Ciljna vrednost	Začetek delovanja centra za najboljšo razpoložljivo tehnologijo (BAT) in zagotavljanje referenčnih dokumentov BAT
21	19 – REPowerEU – reforma 1 – podukrep 6: Razvoj in spodbujanje proizvodnje biometana, organskih gnojil in krožnega biogospodarstva	Mejnik	Razvoj in spodbujanje proizvodnje biometana, organskih gnojil in krožnega biogospodarstva
22	19 – REPowerEU – reforma 2 – podukrep 1: Razvoj metodologij in vzpostavitev dveh pilotnih „ciljnih območij“, primernih za razvoj vetrne energije	Ciljna vrednost	Vzpostavitev pilotnih „ciljnih območij“, primernih za razvoj vetrne energije. Sprejetje in uporaba končne metodologije za vzpostavitev namenskih območij.
23	19 – REPowerEU – Naložbe 1.2: Posodobitev in digitalizacija prenosnega sistema in regionalnih distribucijskih sistemov – nadgradnja prenosnih vodov	Ciljna vrednost	Obnovitvena dela v prenosnem sistemu Slovaške republike
24	19 – REPowerEU – naložba 4: Podpiranje prenove gospodinjstev, ki jim grozi energijska revščina – shema lahke prenove	Ciljna vrednost	Število prenovljenih hiš ljudi, ki jim grozi energijska revščina
25	19 – REPowerEU – naložba 7: šolska oprema in usposabljanje učiteljev	Ciljna vrednost	Opremljanje šol za okolju prijazna usposabljanja
26	19 – REPowerEU – naložba 7: šolska oprema in usposabljanje učiteljev	Ciljna vrednost	Usposabljanje za pedagoško osebje
		Znesek obroka	550 000 000 EUR

9.Deveti objekt (nevračljiva podpora):

Zaporedna številka	Povezani ukrep (reforma ali naložba)	Mejnik/cilj	Ime
1	1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – naložba 1: Gradnja novih obnovljivih virov električne energije	Ciljna vrednost	Nova zmogljivost obnovljivih virov energije
2	1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – naložba 2: Posodobitev obstoječih obnovljivih virov električne energije (zmanjšanje zmogljivosti)	Ciljna vrednost	Rekonstruirana zmogljivost obnovljivih virov energije
3	1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – naložba 3: Povečanje prožnosti elektroenergetskih sistemov za večje vključevanje obnovljivih virov energije	Ciljna vrednost	Kumulativno povečanje zmogljivosti naprav za povečanje prožnosti energetskih sistemov
4	2 – Prenova stavb – naložba 1: Izboljšanje energetske učinkovitosti družinskih hiš	Ciljna vrednost	Število prenovljenih družinskih hiš, ki dosegajo vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije
5	2 – Prenova stavb – naložba 2: Prenova javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama	Ciljna vrednost	Skupna površina (m²) prenovljenih javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama, ki dosegajo vsaj 30 % prihrankov primarne energije
6	3 – Trajnostni promet – reforma 2: Reforma javnega potniškega prometa	Ciljna vrednost	Število okrožij, v katerih je vzpostavljena tarifna integracija, ki omogoča potovanje z več načini javnega prevoza ali s strani prevoznikov na vozovnico
7	3 – Trajnostni promet – naložba 1: Razvoj nizkoogljične prometne infrastrukture	Ciljna vrednost	Dolžina nove kolesarske infrastrukture (km)
8	3 – Trajnostni promet – naložba 1: Razvoj nizkoogljične prometne infrastrukture	Ciljna vrednost	Dolžina obnovljene ali nadgrajene čiste infrastrukture potniškega železniškega prometa (v ponderiranih km)
9	3 – Trajnostni promet – naložba 1: Razvoj nizkoogljične prometne infrastrukture	Ciljna vrednost	Dolžina odpremljenih odsekov železniških prog (km)
10	3 – Trajnostni promet – naložba 3: Razvoj intermodalnega tovornega prometa	Ciljna vrednost	Število naročenih intermodalnih prevoznih enot v enaindvajset čevljih ekvivalentov
11	3 – Trajnostni promet – naložbe 4: Podpora razvoju infrastrukture za vozila na alternativna goriva	Ciljna vrednost	Število delujočih polnilnih mest ali črpalnih postaj za vodik.
12	4 – Razogljičenje industrije – Naložbe 1: Delovanje sheme za razogljičenje industrije	Mejnik	Zaključek izvajanja projektov razogljičenja industrije, ki se sofinancirajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost
13	5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – Naložbe 1: Prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti	Ciljna vrednost	Rehabilitacija vodotokov (v km saniranih vodotokov)
14	6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 1: Zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznega predšolskega izobraževanja za otroke, starejše od 5 let, in uvedba zakonske pravice do kraja v vrtcu ali drugih ponudnikih predšolskega izobraževanja, starejših od treh let	Ciljna vrednost	Število novozgrajenih zmogljivosti
15	7 – Izobraževanje za 21. stoletje – naložba 2: Dokončanje šolske infrastrukture	Ciljna vrednost	Ukinitev šol z dvojnim izmeni
16	8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih institucij – reforma 5: Koncentracija odličnih izobraževalnih in raziskovalnih zmogljivosti	Mejnik	Zaključek postopka združevanja raziskovalnih enot
17	8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – naložba1: podpora strateškemu razvoju univerz	Ciljna vrednost	Rekonstruirana univerzitetna površina in domitorija s prihranki primarne energije več kot 30 % (v m²)
18	9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložbe 1: Spodbujanje mednarodnega sodelovanja in udeležbe v projektih programa Obzorje Evropa in EIT	Ciljna vrednost	Finančna podpora za vloge in sodelujoče projekte v programih Obzorje Evropa v okviru razpisov, ki se financirajo iz sklada za okrevanje.
19	9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 2: Podpora sodelovanju med podjetji, akademskimi krogi in organizacijami za razvoj podeželja	Ciljna vrednost	Število podprtih skupnih projektov in bonov
20	9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 3: Odlična znanost	Ciljna vrednost	Število odličnih podprtih raziskovalcev
21	9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 4: Raziskave in inovacije za razogljičenje gospodarstva	Ciljna vrednost	Število projektov, ki obravnavajo izzive zelenega prehoda in so zaključeni
22	9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložbe 5: Raziskave in inovacije za digitalizacijo gospodarstva	Ciljna vrednost	Število projektov na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki obravnavajo izzive digitalne preobrazbe in so zaključeni
23	9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 6: Finančni instrumenti za podporo inovacijam	Ciljna vrednost	Število podjetij, podprtih s finančnimi instrumenti
24	10 – Pritegnitev in ohranjanje talentov – naložba 2: Krepitev odnosov z diasporo, podpora državljanskim pobudam	Ciljna vrednost	Število podprtih dogodkov, ki krepijo odnose z diasporo
25	11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – naložba 1 Podpora odpiranju novega primarnega zdravstvenega varstva	Ciljna vrednost	Število ambulant primarnega zdravstvenega varstva, podprtih s pilotnim programom
26	11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – naložba 2 Novo bolnišnično omrežje – gradnja, obnova in oprema	Ciljna vrednost	Postelje, ki so na voljo v posodobljenih bolnišnicah
27	13 – Dostopna in visokokakovostna dolgoročna socialno-zdravstvena oskrba – naložba 1: Krepitev zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti	Ciljna vrednost	Povečanje zmogljivosti nastanitvenih storitev v skupnosti in zdravstvenih in socialnih objektov z nizko zmogljivostjo (kazalnik: najmanjše število ustvarjenih mest)
28	13 – Dostopna in visokokakovostna dolgoročna socialno-zdravstvena oskrba – naložba 1: Krepitev zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti	Ciljna vrednost	Povečanje zmogljivosti ambulantnih storitev (kazalnik: najmanjše število ustvarjenih mest)
29	13 – Dostopna in visokokakovostna dolgoročna socialno-zdravstvena oskrba – naložba 2: Razširitev in ponovna vzpostavitev zmogljivosti po oskrbi in negi	Ciljna vrednost	Postavitev postreženih postelj z obnovo obstoječih akutnih in kroničnih postelj (kazalnik: najmanjše število obnovljenih postelj za postrežbo)
30	15 – Pravosodna reforma – naložba 2: Digitalizacija in analitične zmogljivosti	Ciljna vrednost	Posodobitev računalniške opreme sodišč za sodno osebje
31	15 – Pravosodna reforma – naložba 2: Digitalizacija in analitične zmogljivosti	Mejnik	Vzpostavitev analitične podporne platforme za dostop do sodne prakse na sodiščih
32	16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložbe 2: Opremljanje in digitalizacija policije – avtomatizirani sistem za odkrivanje cestnoprometnih prekrškov	Mejnik	Avtomatizacija sistema za odkrivanje prometnih prekrškov v polnem delovanju
33	16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložbe 3: Posodobitev protipožarnega in reševalnega sistema – vzpostavitev mreže integriranih varnostnih centrov	Ciljna vrednost	Izgradnja in operacionalizacija integriranih varnostnih centrov
34	16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložbe 3: Posodobitev protipožarnega in reševalnega sistema – obnova stavb gasilske postaje	Ciljna vrednost	Posodobitev gasilskih postaj
35	17 – Digitalna Slovaška – naložba 1: Boljše storitve za državljane in podjetja	Ciljna vrednost	Število zgrajenih in uvedenih rešitev e-uprave
36	17 – Digitalna Slovaška – naložba 2: Digitalna preobrazba zagotavljanja javnih storitev	Ciljna vrednost	Digitalna preobrazba oddelkov javne uprave
37	17 – Digitalna Slovaška – naložba 4: Podpora projektom, namenjenim razvoju in uporabi vrhunskih digitalnih tehnologij	Ciljna vrednost	Število projektov za razvoj in uporabo vrhunskih digitalnih tehnologij
38	17 – Digitalna Slovaška – naložba 5: Hitra nepovratna sredstva – hekatoni	Ciljna vrednost	Število organiziranih dogodkov s hitrimi nepovratnimi sredstvi – hekatoni
39	17 – Digitalna Slovaška – reforma 5: Izboljšanje usposabljanja ter znanj in spretnosti na področju kibernetske varnosti	Ciljna vrednost	Število osebja IT v javni upravi, usposobljenega na področju kibernetske varnosti
40	17 – Digitalna Slovaška – naložba 7: Izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti starejših ter distribucija tabličnih računalnikov na višjih položajih	Ciljna vrednost	Število starejših in prikrajšanih oseb, usposobljenih za osnovna digitalna znanja in spretnosti
41	18 – Znane, vzdržne in konkurenčne javne finance – reforma 3: Reforma upravljanja javnih naložb	Mejnik	Uporaba metodologije za postopke za pripravo in prednostno razvrščanje naložb
42	19 – REPowerEU – reforma 1 – podukrep 1: Zakonodajne in postopkovne spremembe, ki pospešujejo izdajanje okoljskih dovoljenj	Ciljna vrednost	Tehnična pomoč za pospešitev in izboljšanje kakovosti postopkov za izdajo okoljskih dovoljenj
43	19 – REPowerEU – reforma 1 – podukrep 2: Izboljšanje uporabe geotermalne energije	Ciljna vrednost	„Potni list“ geotermalnih zidov
44	19 – REPowerEU – Naložbe 1.1: Posodobitev in digitalizacija prenosnega sistema in regionalnih distribucijskih sistemov – nadgradnja razdelilne postaje	Mejnik	Nadgradnja razdelilne postaje
45	19 – REPowerEU – naložba 1.3: Posodobitev in digitalizacija prenosnega sistema in regionalnih distribucijskih sistemov – posodobitev distribucijskih sistemov	Ciljna vrednost	Zaključek naložb v posodobitev distribucijskih omrežij v Slovaški republiki
46	19 – REPowerEU – reforma 3: Vzpostavitev podatkovne zbirke in sistema za izmenjavo podatkov o energetski učinkovitosti stavb	Ciljna vrednost	Zbiranje podatkov o energetskih izkaznicah in izkazih o prenovi javnih stavb
47	19 – REPowerEU – reforma 4: Upravljanje stavb osrednje vlade	Mejnik	Ustanovitev osrednjega usklajevalnega organa za upravne stavbe osrednje vlade
48	19 – REPowerEU – naložba 3: Prenova javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama – ukrep SCALE UP SK-C[C2]-I[I2]	Ciljna vrednost	Prenova javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama
49	19 – REPowerEU – naložba 4: Podpiranje prenove gospodinjstev, ki jim grozi energijska revščina – dopolnitev celovitega načrta prenove	Ciljna vrednost	Število pogodb z ljudmi, ki jim grozi energijska revščina, za prenovo njihovih gospodinjstev
50	19 – REPowerEU – naložba 5: Razvoj nizkoogljične prometne infrastrukture – ukrep SCALE UP SK-C[C3]-I[I1.a]	Ciljna vrednost	Dolžina obnovljene ali nadgrajene železniške infrastrukture za čisti potniški promet (v ponderiranih km)
51	19 – REPowerEU – naložba 6: Spodbujanje okolju prijaznega potniškega prometa – ukrep SCALE UP SK-C[C3]-I[I2]	Ciljna vrednost	Število naročenih čistih potniških tirnih vozil (ponderirano)
52	19 – REPowerEU – naložba 7: šolska oprema in usposabljanje učiteljev	Ciljna vrednost	Dijaki tretjega letnika ob koncu šolskega leta 2025/26 in diplomanti s področja obnovljivih virov energije ali elektromobilnosti
53	19 – REPowerEU – naložba 8: Del 1 – Sporočilo o izvajanju poglavja REPowerEU – ukrep SCALE UP SK-C[C16]-I[I4]	Ciljna vrednost	Število komunikacijskih kampanj
		Znesek obroka	550 000 000 EUR

ODDELEK 3: DODATNA UREDITEV

1. Ureditve za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost

Spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost Slovaške poteka v skladu z naslednjimi ureditvami:

Slovaška republika je za zagotovitev natančno opredeljenih nalog, pristojnosti in pooblastil sprejela poseben zakon o mehanizmu za okrevanje in odpornost ter spremenila nekatere akte (v nadaljnjem besedilu: zakon o mehanizmu za okrevanje in odpornost). Zakon med drugim ureja izbiro končnega prejemnika, odgovornosti udeleženih strani, način izvedbe finančnih popravkov in odpravo nepravilnosti, navzkrižje interesov in obdelavo osebnih podatkov. Uvaja tudi ukrepe za zaščito finančnih interesov Evropske unije na ravni vsakega subjekta, vključenega v izvajanje. Ureja spremljanje doseganja mejnikov in ciljev ter sistem zbiranja podatkov o dejanskih lastnikih.

Nacionalni organ za izvajanje in usklajevanje (NIKA) je točka „vse na enem mestu“ za izvajanje slovaškega načrta za okrevanje in odpornost. Usklajuje in usmerja izvajanje ter izvaja preglede izvajalskih organov, posrednikov in končnih prejemnikov. Odgovoren je za spremljanje in ocenjevanje izvajanja načrta ter doseganja mejnikov in ciljnih vrednosti ter zagotavljanje Komisiji zbranih podatkov na zahtevo.

2. Ureditev za zagotovitev popolnega dostopa Komisije do osnovnih podatkov

Nacionalni organ za izvajanje in usklajevanje (NIKA) kot osrednji usklajevalni organ za slovaški načrt za okrevanje in odpornost ter njegovo izvajanje je odgovoren za splošno usklajevanje in spremljanje načrta. Zlasti deluje kot usklajevalni organ za spremljanje napredka pri mejnikih in ciljih, za spremljanje in po potrebi izvajanje kontrolnih in revizijskih dejavnosti ter za predložitev zahtevkov za plačila Komisiji. Usklajuje poročanje o mejnikih in ciljih, ustreznih kazalnikih, pa tudi kvalitativnih finančnih informacijah in drugih podatkih, na primer o končnih prejemnikih. V ta namen je vzpostavljen in operativen sistem repozitorija za spremljanje izvajanja instrumenta, ki ga bo postopoma nadomestil informacijski sistem, imenovan ISPO.

V skladu s členom 24(2) Uredbe (EU) 2021/241 Slovaška po izpolnitvi ustreznih dogovorjenih mejnikov in ciljev iz oddelka 2.1 te priloge Komisiji predloži ustrezno utemeljen zahtevek za plačilo finančnega prispevka. Slovaška zagotovi, da ima Komisija na zahtevo popoln dostop do ustreznih osnovnih podatkov, ki podpirajo ustrezno utemeljitev zahtevka za plačilo, tako za oceno zahtevka za plačilo v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) 2021/241 kot za namene revizije in nadzora.