EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 13.6.2023

COM(2023) 314 final

2023/0177(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o preglednosti in celovitosti dejavnosti ocenjevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) dejavnikov

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2023) 241 final} - {SWD(2023) 204 final} - {SWD(2023) 207 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Ta predlog je sestavni del prenovljene strategije Evropske komisije za trajnostno financiranje, sprejete julija 2021 1 .

Okoljske, socialne in upravljavske (ESG) naložbe (imenovane tudi trajnostne naložbe), ki so naložbe, pri katerih se pri naložbenem odločanju upoštevajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki, postajajo pomemben del uveljavljenih oblik financiranja. Močno so se povečali zlasti število in obseg investicijskih skladov s trajnostnimi značilnostmi ali cilji ter vrsta kapitala, ki ga privabljajo. V zvezi s tem se je razvil naložbeni ekosistem ESG, ki med drugim zajema ponudbo ocen ESG. Take ocene ESG se tržijo kot presoja o izpostavljenosti podjetja ali subjekta okoljskim, socialnim in/ali upravljavskim dejavnikom ter kot mnenje o vplivu teh podjetij ali subjektov na družbo.

Ocene ESG vse pomembneje vplivajo na delovanje kapitalskih trgov in zaupanje vlagateljev v trajnostne produkte. Omogočajo zlasti pravilno delovanje trga trajnostnega financiranja EU, saj zagotavljajo ključne vire informacij za naložbene strategije, obvladovanje tveganj ter obveznosti razkritja s strani vlagateljev in finančnih institucij. Uporabljajo jih tudi podjetja, ki si prizadevajo za boljše razumevanje tveganj in priložnosti glede trajnostnosti, povezanih z njihovimi dejavnostmi ali dejavnostmi njihovih partnerjev, ter za primerjavo s svojimi tekmeci.

Trg ocen ESG naj bi se v prihodnjih letih še naprej znatno povečeval. Rast in povečanje povpraševanja po ocenah ESG sta posledici spreminjajoče se narave tveganj za podjetja, vse večje ozaveščenosti vlagateljev o finančnih posledicah teh tveganj in povečanja števila naložbenih produktov, ki so izrecno namenjeni izpolnjevanju nekaterih trajnostnih standardov ali doseganju nekaterih trajnostnih ciljev. Povezana sta tudi z zakonodajo o trajnostnem financiranju, ki jo je EU sprejela od leta 2018.

Vendar je sedanji trg ocen ESG pomanjkljiv in ne deluje pravilno, saj potrebe vlagateljev in ocenjevanih subjektov glede ocen ESG niso izpolnjene, zaupanje v ocene pa postaja ogroženo. Ta težava ima več različnih vidikov, predvsem (i) nezadostno preglednost v zvezi z značilnostmi ocen ESG ter metodologijami in viri podatkov za te ocene ter (ii) nezadostne jasnosti glede poslovanja ponudnikov ocen ESG. Ocene ESG uporabnikom, vlagateljem in ocenjevanim subjektom ne omogočajo v zadostni meri, da bi sprejemali informirane odločitve glede tveganj, učinkov in priložnosti, povezanih z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki.

Zato se je Komisija v prenovljeni strategiji za trajnostno financiranje zavezala, da bo sprejela ukrepe za izboljšanje zanesljivosti, primerljivosti in preglednosti ocen ESG. Natančneje, cilj tega predloga je izboljšati kakovost informacij o ocenah ESG, in sicer z (i) izboljšanjem preglednosti v zvezi z značilnostmi in metodologijami ocen ESG ter z (ii) zagotavljanjem večje jasnosti glede poslovanja ponudnikov ocen ESG in preprečevanja tveganj navzkrižja interesov na ravni teh ponudnikov. Ker se ocene ESG in podatki, na katerih temeljijo, uporabljajo za naložbene odločitve in dodeljevanje kapitala, je splošni cilj pobude izboljšati kakovost ocen ESG, da se vlagateljem omogoči sprejemanje bolj informiranih naložbenih odločitev v zvezi s trajnostnimi cilji. Prav tako bo ocenjevanim subjektom omogočila, da sprejemajo informirane odločitve o obvladovanju okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj ter o vplivu svojega poslovanja. Hkrati je ključnega pomena za okrepitev zaupanja v poslovanje ponudnikov ocen ESG, saj se bo z njo zagotovilo pravilno delovanja trga ter preprečilo in obvladovalo navzkrižje interesov s strani ponudnikov ocen ESG.

Namen tega predloga ni uskladiti metodologij za izračun ocen ESG, temveč povečati njihovo preglednost. Ponudniki ocen ESG bodo ohranili popoln nadzor nad metodologijami, ki jih uporabljajo, in bodo še naprej neodvisni pri svoji izbiri, da se na trgu ocen ESG zagotovi razpoložljivost različnih pristopov (tj. tega, da se lahko ocene ESG med seboj razlikujejo in zajemajo različna področja).

Namen tega predloga je olajšati izkoriščanje potenciala evropskega enotnega trga in unije kapitalskih trgov ter prispevati k prehodu na popolnoma trajnosten in vključujoč gospodarski in finančni sistem v skladu z evropskim zelenim dogovorom 2 in cilji trajnostnega razvoja ZN.

Za prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo in doseganje ciljev Unije glede okoljske trajnostnosti so potrebne znatne naložbe v vseh gospodarskih sektorjih. Vlagateljem in podjetjem bi bilo treba olajšati prepoznavanje okoljsko trajnostnih naložb in zagotoviti verodostojnost takih naložb.

•Skladnost z obstoječimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Ta predlog spada na področje deljene pristojnosti v skladu s členom 4(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in temelji na členu 114 PDEU, ki daje EU pristojnost za določitev ustreznih določb za vzpostavitev in delovanje notranjega trga.

Člen 114 PDEU Uniji omogoča, da sprejme ukrepe za odpravo obstoječih ovir pri uresničevanju temeljnih svoboščin, pa tudi za preprečitev verjetnega pojava takšnih ovir v prihodnosti. To vključuje ovire, ki udeležencem na trgu, kot so ponudniki ocen ESG ali vlagatelji, otežujejo, da bi v celoti izkoristili prednosti notranjega trga.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Cilja te pobude, tj. izboljšati jasnost glede značilnosti in ciljev ocen ESG ter poslovanja ponudnikov teh ocen, države članice ne morejo ustrezno doseči s samostojnim delovanjem, zato je za pravilno delovanje kapitalskih trgov EU potrebno ukrepanje na ravni EU.

Trenutno ni regulativnega okvira EU za ponudnike ocen ESG. Države članice ne urejajo dejavnosti ponudnikov ocen ESG ali pogojev, pod katerimi zagotavljajo ocene ESG. Vsak ponudnik ocen ESG upošteva lastna pravila, pri čemer ni dovolj jasno, kaj počne in kako to počne.

Trg ocen ESG je globalen. Nekateri veliki ponudniki ocen ESG imajo sedež v EU, številni drugi pa imajo sedež zunaj EU, podružnice pa v EU.

Čeprav bi lahko države članice same sprejele ukrepe za okrepitev zanesljivosti in preglednosti ocen ESG, bi se takšni ukrepi med državami članicami verjetno znatno razlikovali. To lahko privede do različnih ravni preglednosti, ustvari ovire za udeležence na trgu in prinese izzive za tiste, ki delujejo čezmejno (kakor to počnejo na trgu EU, z uporabniki v več državah članicah), hkrati pa omejuje primerljivost ocen. Brez vsakršnih pravil o poslovanju ponudnikov ocen ESG pa bi se sedanje stanje in težave s preglednostjo nadaljevali ter bi se lahko celo poslabšali.

Ker trajnostne naložbe in ocene ESG vzbujajo vse več pozornosti v jurisdikcijah po vsem svetu, mora EU nujno s svojimi partnerji sodelovati na podlagi skladnega in celovitega harmoniziranega pristopa. Pobuda ne bi nadomestila nacionalne zakonodaje, saj trenutno nobena država članica nima vzpostavljene zakonodaje, ki bi urejala poslovanje ponudnikov ocen ESG.

Delovanje notranjega trga bi se izboljšalo z večjo jasnostjo glede poslovanja subjektov, ki so vse pomembnejši za usmerjanje financiranja.

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

Namen tega predloga je vzpostaviti sistem, s katerim bi se izboljšala jasnost glede značilnosti ocen ESG. Zato so v njem določena pravila za ponudnike ocen ESG, ki poslujejo v EU. Namen predloga je olajšati boljše izkoriščanje potenciala evropskega enotnega trga ter prispevati k prehodu na popolnoma trajnosten in vključujoč gospodarski in finančni sistem v skladu z evropskim zelenim dogovorom in cilji trajnostnega razvoja ZN. Za doseganje teh ciljev politike je potrebna uredba, ki predstavlja najboljši način za izboljšanje jasnosti glede poslovanja subjektov, ki postajajo vse pomembnejši za usmerjanje financiranja.

Regulativni okvir bi se uskladil s pristopom, ki se uporablja za druge udeležence na finančnem trgu, ter z ustrezno zakonodajo, npr. z uredbo EU o referenčnih vrednostih, uredbo o bonitetnih agencijah in predlogom o standardih EU za zelene obveznice, ki zagotavljajo stalen nadzor in določajo številne organizacijske zahteve ter zahteve glede postopkov in dokumentov v zvezi z upravljanjem. Z drugimi instrumenti, kot so ukrepi mehkega prava in kodeksi ravnanja, bi se cilji te pobude dosegli le delno, saj ne bi bilo spodbude za pripravo dovolj strogega kodeksa ravnanja. Strogost in obseg kodeksa bi bila odvisna od obstoječih tržnih pritiskov, ki pa, kot se je izkazalo, ne zadostujejo za reševanje težav. Poleg tega bi bil kodeks ravnanja prostovoljen. Nekateri ponudniki bi se lahko odločili, da ga ne bodo sprejeli, ali pa bi lahko nastalo več panožnih kodeksov. V obeh primerih bi se preprečile vse možnosti, da se uporabnikom ali ocenjevanim subjektom na celotnem trgu zagotovi večja jasnost.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z deležniki

Komisija je zbrala veliko dokazov iz različnih virov, tudi iz študije, ki jo je naročil Generalni direktorat Evropske komisije za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov (GD FISMA), iz posvetovanja, ki ga je opravila Komisija, ter iz dejavnosti ozaveščanja in izmenjav z deležniki. Delo Komisije je s pozivom k predložitvi dokazov, objavljenim leta 2022, podprl tudi Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA), zagotovil pa je tudi pregled ponudnikov ocen ESG, ki poslujejo v EU. Komisija je analizirala tudi obstoječa mednarodna priporočila in kodekse za ponudnike ocen ESG, zlasti priporočila Mednarodnega združenja nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO). Na ciljno usmerjeno posvetovanje, na katerem temelji ta pobuda, se je odzvalo 168 organizacij in fizičnih oseb, predvsem vlagatelji, ponudniki ocen ESG in podjetja, ki kotirajo na borzi.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

Ta težava ima več posledic. Posledice za uporabnike zajemajo naslednje:

(1)vlagatelji pri svojih naložbenih odločitvah ne morejo v zadostni meri upoštevati tveganj in priložnosti, povezanih s trajnostnostjo, ter drugih nefinančnih tveganj in priložnosti;

(2)vlagatelji so tudi manj zmožni usmerjati finančna sredstva v podjetja in gospodarske dejavnosti, ki rešujejo socialne in okoljske probleme in jih ne zaostrujejo;

(3)upravljavci referenčnih vrednosti te vrednosti določajo na podlagi ocen ESG, pri čemer jim ni popolnoma jasno, kako so bile te ocene izračunane;

(4)podjetja ne morejo upoštevati vseh morebitnih tveganj in priložnosti, ki izhajajo iz njihovih dejavnosti, ter temu primerno usmerjati naložb.

Kar zadeva posebne posledice za ocenjevane subjekte, lahko ti prejmejo oceno ESG, ki je povezana z zastarelimi ali napačnimi elementi, kar lahko vpliva na pogoje za njihov dostop do financiranja.

Kar zadeva posebne posledice za druge deležnike, to pomeni, da nevladne organizacije, sindikati in drugi deležniki od podjetij težje zahtevajo, da odgovarjajo za svoje vplive na družbo in okolje.

Težave negativno vplivajo na delovanje trga trajnostnega financiranja EU, saj puščajo vrzel v okviru EU za trajnostno financiranje, ki je bil vzpostavljen za zagotavljanje večje preglednosti in orodij za usmeritev toka zasebnega kapitala v trajnostne naložbe, ki so nujno potrebne za prehod. Širše posledice zajemajo dejstvo, da potencial evropskega enotnega trga za prispevanje k ciljem evropskega zelenega dogovora in doseganje ciljev trajnostnega razvoja ZN ni v celoti izkoriščen.

(1)nezadostna jasnost glede poslovanja ponudnikov ocen ESG in nadzora nad njim;

(2)nezadostna jasnost glede značilnosti ocen ESG ter metodologij in virov podatkov za te ocene (to vključuje načine, na katere se ustvarjajo, in razkritje/preglednost teh načinov);

·večjo jasnost glede poslovanja ponudnikov ocen ESG in preprečevanje tveganj navzkrižja interesov na ravni teh ponudnikov ter

·potrebo po izboljšanju jasnosti glede značilnosti ocen ESG (tj. kaj pomenijo in kakšni so njihovi cilji ter metodologije in viri podatkov ali približki, na podlagi katerih se razvijejo).

Analiziranih je bilo več zakonodajnih in nezakonodajnih možnosti politike za naslednji dve razsežnosti: subjekte (ponudniki ocen ESG) in produkte (ocene ESG). Kar zadeva regulativno obravnavo ponudnikov ocen ESG, so bile obravnavane tri možnosti, in sicer panožni kodeks ravnanja (možnost 1), registracija in omejen nadzor (možnost 2) ter izdajanje dovoljenj, na načelih temelječe organizacijske zahteve in nadzor na podlagi tveganja (možnost 3). Kar zadeva obseg zahtev glede preglednosti v zvezi z ocenami ESG in njihovimi metodologijami, sta obravnavani dve možnosti, in sicer minimalne zahteve po razkritju javnosti (možnost 1) ter minimalne zahteve po razkritju javnosti skupaj s celovitejšimi zahtevami po razkritju strankam ponudnikov ocen ESG in ocenjevanim subjektom (možnost 2). V analizi se skrbno upoštevata tudi njuna stroškovna učinkovitost in skladnost. V zgodnji fazi so bile opuščene naslednje možnosti: registracija in nadzor na nacionalni ravni, uskladitev metodologij ponudnikov ocen ESG, določitev minimalnih zahtev glede vsebine ocen ESG in podrobni obrazci za izpolnjevanje zahtev po razkritju.

Glede na primerjavo uspešnosti, učinkovitosti in skladnosti bi prednostna možnost združevala možnost 3 o ponudnikih ocen ESG (izdajanje dovoljenj, organizacijske zahteve in nadzor) ter možnost 2 o ocenah ESG (minimalna razkritja v zvezi s preglednostjo, namenjena širši javnosti, in celovitejša razkritja, namenjena strankam ponudnikov ocen ESG in ocenjevanim subjektom). Pri podrobni analizi je bilo ugotovljeno, da bi se cilji v celoti uresničili s kombinacijo takih možnosti (in ne z drugimi možnostmi), uporabnikom, ocenjevanim subjektom, samim ponudnikom in družbi pa bi se tako zagotovile največje koristi. Čeprav lahko zaradi prednostne možnosti nastanejo višji začetni stroški, se pričakuje, da bodo koristi dolgoročno odtehtale stroške.

Prednostna možnost naj bi prinesla znatne gospodarske koristi. Pričakuje se, da bo ta pobuda pozitivno vplivala na delovanje finančnih trgov in pogoje za naložbe ESG. Prednostna možnost bi morala vlagateljem in ocenjevanim subjektom omogočiti razumevanje ocen ter sprejemanje informiranih odločitev, povezanih s temi ocenami, na okoljskem, družbenem in upravljavskem področju. Prav tako naj bi se z njo znižali stroški zbiranja informacij in zmanjšala potreba po uporabi dodatnih ponudnikov, s čimer bi se zmanjšali stroški poslovanja. Prednostna možnost bi bila tudi nediskriminatorna ter bi se uporabljala enako za domače udeležence na trgu in udeležence na trgu zunaj EU. Ta pobuda bi lahko vplivala na splošno konkurenčnost ponudnikov ocen ESG, saj bi se lahko zaradi nje kratkoročno povečali stroški poslovanja teh ponudnikov, vendar bi se lahko zaradi večjega zaupanja v ocene ESG izboljšala rast trga. Da bi ublažili morebitne pomisleke glede izgube dostopa do trga, bi se lahko zagotovilo prehodno obdobje, ki bi zlasti manjšim akterjem dalo na voljo več časa za prilagoditev. Pričakuje se tudi, da bo imela pobuda pozitivne, čeprav zanemarljive, posredne socialne in okoljske učinke.

•Ustreznost in poenostavitev ureditve

Da bi se za manjše ponudnike zmanjšali stroški in učinki novih zahtev iz te uredbe, se predlagajo naslednji blažilni ukrepi.

(1)Prehodno obdobje. Da bi ublažili morebitne pomisleke ponudnikov glede izgube dostopa do trga zaradi postopka izdajanja dovoljenj, bi lahko ponudniki še naprej poslovali pod pogojem, da o tem obvestijo ESMA in pridobijo dovoljenje v vnaprej določenem obdobju, tj. v prehodnem obdobju.

(2)Prilagoditev pristojbin za nadzor velikosti ponudnika. Pristojbine bi se sorazmerno porazdelile med ponudnike na podlagi njihovega letnega čistega prihodka.

(3)Sorazmeren nadzor. ESMA je sprejel pristop k izvajanju nadzora, ki temelji na tveganju in podatkih 12 , ter svoje nadzorne dejavnosti prednostno razvršča glede na stopnjo ugotovljenega tveganja in pomembnost/velikost nadzorovanih subjektov.

(4)Možnost za manjše in inovativne subjekte, da zaprosijo za izvzetje iz širokega nabora notranjih organizacijskih ukrepov, če lahko dokažejo, da so zahteve nesorazmerne z naravo, obsegom in kompleksnostjo njihovega poslovanja ter z naravo in vrsto vprašanj, ki jih ocenjujejo v svojih produktih (npr. ocenjevalec, ki uporablja podatke 13 , ali inovativen, v prihodnost usmerjen ocenjevalec) 14 .

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

ESMA je s tem predlogom pooblaščen za opravljanje nove funkcije izdajanja dovoljenj ponudnikom ocen ESG, ki opravljajo svoje storitve v skladu s to uredbo, in nadzora nad njimi. Zato bo moral ponudnikom ocen ESG zaračunavati pristojbine, ki bi morale kriti vse upravne stroške, ki jih bo imel zaradi izdajanja dovoljenj in nadzora. Velikost trga obsega 59 subjektov: 30 ponudnikov ocen ESG s sedežem v EU (trije veliki, šest srednjih, devet malih in 12 mikro ponudnikov) ter 29 subjektov, ki niso iz EU. Potreba v obsegu 20 EPDČ letno je izračunana na podlagi ocene, da bi ESMA za nadzor velikega ponudnika ocen ESG potreboval 1,7 ekvivalenta polnega delovnega časa (EPDČ), za nadzor majhnega ponudnika pa 0,2 EPDČ. Na podlagi iste ocene bi ESMA potreboval sedem začasnih uslužbencev in 12 pogodbenih uslužbencev za izdajo dovoljenj 30 subjektom iz EU in 29 subjektom, ki niso iz EU, ter za nadzor 30 subjektov iz EU in 29 subjektov, ki niso iz EU, od leta N+1. Menimo, da bo enkratni vrhunec dela, povezanega z izdajo dovoljenj, verjetno dosežen v prvem letu (leto N). Zato je pomembno, da se ESMA za prilagoditev na ta vrhunec že na začetku dodeli 19 EPDČ.

Skupno letno povečanje stroškov je ocenjeno na približno 3,7–3,8 milijona EUR. Ta strošek se ne bo financiral iz proračuna EU, saj bo predlog ESMA omogočil, da za pokritje vseh stroškov nadzora ponudnikom ocen ESG zaračunava pristojbine za izdajo dovoljenj in nadzor. To je podobno kot na drugih področjih, na katerih je ESMA odgovoren za nadzor nekaterih subjektov (npr. bonitetnih agencij). Več podrobnosti je na voljo v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Komisija bo zagotovila, da bodo ukrepi, izbrani za to uredbo, prispevali k doseganju ciljev politike, in sicer s kombinacijo posebnih elementov spremljanja, zasnovanih za merjenje učinkovitosti pri izvajanju specifičnih ciljev in napredka pri doseganju teh ciljev, pa tudi z drugimi orodji za spremljanje, ki prispevajo k splošnim ciljem. Ti elementi in orodja so podrobneje opisani v nadaljevanju. Komisija bo za spremljanje napredka pri doseganju specifičnih ciljev preučila možnost organizacije rednih anket za vlagatelje, podjetja in ponudnike ocen ESG.

Z anketami bi se zbirali podatki o: (1) tem, kako uporabniki in ocenjevani subjekti dojemajo spremembe razpoložljivih informacij, zlasti v zvezi s specifičnimi cilji, opredeljenimi v oddelku 4, ter podatki o mnenju glede tega, ali so ti cilji doseženi, in (2) o tem, kako stroške in koristi, ki izhajajo iz ureditve in nadzora ocen ESG, dojemajo ponudniki ocen ESG. Izvajanje takih anket bo odvisno od razpoložljivosti finančnih sredstev.

Napredek pri doseganju specifičnih ciljev je mogoče spremljati tudi z več kazalniki, kot so število razpoložljivih ocen ESG, povečanje uporabe ocen ESG s strani uporabnikov in izdajateljev ter izboljšanje splošne usklajenosti ocen ESG.

Spremljanje napredka pri doseganju splošnih ciljev je praviloma precej bolj zapleteno, saj je razlikovanje med učinki predlaganih ukrepov na ocene ESG in drugimi možnimi dejavniki metodološko zahtevno. Komisija kljub temu predlaga, da se napredek v zvezi s splošnimi cilji spremlja, in sicer s:

–spremljanjem trendov pri naložbah v podjetja, ki opravljajo trajnostne gospodarske dejavnosti, ob upoštevanju okoljskih, socialnih in upravljavskih vidikov 15 ;

–sodelovanjem z nadzorniki in drugimi ustreznimi deležniki, da se oceni, ali se na področju ocen ESG zmanjšujejo pomisleki glede zelenega zavajanja.

Predlagane ankete z vlagatelji, podjetji in ponudniki ocen ESG bi bilo mogoče uporabiti tudi za zbiranje dokazov o mnenju deležnikov glede tega, ali se je povečala odgovornost ponudnikov ocen ESG v okviru njihovih dejavnosti.

ESMA bi bil kot nadzornik ponudnikov ocen ESG v okviru te pobude ustrezen organ za ocenjevanje razvoja dogodkov in izpostavljanje morebitnih spornih vprašanj, pri čemer bi se povezal z ustreznimi nacionalnimi organi v državi članici, v kateri se uporabljajo ocene ESG ter v kateri imajo sedež in poslujejo ponudniki ocen ESG.

Poleg tega bodo različni deležniki, vključno z organizacijami civilne družbe, ponudniki ocen ESG, poslovnimi organizacijami in javnimi organi, verjetno objavili poročila za spremljanje razvoja na tem področju, kar bo koristno dopolnilo spremljanje, ki ga bo izvajala Komisija.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

•Podrobna razlaga posebnih določb predloga (izpolniti, kadar so členi oštevilčeni/prerazvrščeni)

2023/0177 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o preglednosti in celovitosti dejavnosti ocenjevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) dejavnikov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 16 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Generalna skupščina ZN je 25. septembra 2015 sprejela nov svetovni okvir za trajnostni razvoj, tj. agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 17 , osredotočeno na cilje trajnostnega razvoja. Sporočilo Komisije iz leta 2016 o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope 18 povezuje cilje trajnostnega razvoja z okvirom politike Unije za zagotovitev, da bodo v vseh ukrepih in pobudah politike Unije znotraj Unije in na svetovni ravni že od samega začetka naprej upoštevani cilji trajnostnega razvoja. Evropski svet je v sklepih z dne 20. junija 2017 19 potrdil, da so Unija in države članice zavezane celovitemu, doslednemu, obsežnemu, integriranemu in učinkovitemu izvajanju Agende 2030, tudi v tesnem sodelovanju s partnerji in drugimi deležniki. Komisija je 11. decembra 2019 objavila svoje sporočilo o evropskem zelenem dogovoru 20 .

(2)Prehod na trajnostno gospodarstvo je ključnega pomena za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti gospodarstva Unije. Trajnost je že dolgo v središču projekta Unije, njene socialne in okoljske razsežnosti pa so priznane v pogodbah Unije.

(3)Za doseganje ciljev trajnostnega razvoja v Uniji je treba kapitalske tokove usmerjati v trajnostne naložbe. Pomembno je, da se za doseganje navedenih ciljev v celoti izkoristi potencial notranjega trga. V tem okviru je ključno, da se na notranjem trgu odstranijo ovire za učinkovit pretok kapitala v trajnostne naložbe in da se prepreči nastanek takih ovir.

(4)Pristop EU k trajnostni in vključujoči rasti temelji na 20 načelih evropskega stebra socialnih pravic za zagotovitev, da se ta cilj in te politike uresničujejo na pošten način, pri čemer nihče ne bo zapostavljen. Poleg tega pravni red EU na socialnem področju, vključno s strategijami Unije enakosti 21 , zagotavlja standarde na področju delovnega prava, enakosti, dostopnosti, zdravja in varnosti pri delu ter boja proti diskriminaciji.

(5)Komisija je marca 2018 objavila akcijski načrt za financiranje trajnostne rasti 22 , v katerem je predstavila svojo strategijo za trajnostno financiranje. Cilja tega akcijskega načrta sta vključiti dejavnike trajnostnosti v obvladovanje tveganj in preusmeriti kapitalske tokove v trajnostne naložbe, da bi se dosegla trajnostna in vključujoča rast.

(6)Komisija je v okviru akcijskega načrta naročila študijo z naslovom „Študija o ocenah, podatkih in raziskavah, povezanih s trajnostnostjo“ 23 , da bi pregledala razvoj na trgu proizvodov in storitev, povezanih s trajnostnostjo, opredelila glavne udeležence na trgu in izpostavila morebitne pomanjkljivosti. Navedena študija vsebuje seznam in klasifikacijo tržnih akterjev, trajnostnih proizvodov in storitev, ki so na voljo na trgu, ter analizo uporabe in ocene kakovosti, ki so ju udeleženci na trgu navedli za proizvode in storitve, povezane s trajnostnostjo. V študiji je bila izpostavljena nezadostna preglednost in točnost metodologij za ocene okoljskih, socialnih in upravljavskih (v nadaljnjem besedilu: ESG) dejavnikov ter nezadostna jasnost glede poslovanja ponudnikov ocen ESG.

(7)Komisija je v okviru evropskega zelenega dogovora predstavila prenovljeno trajnostno strategijo. Prenovljena strategija za trajnostno financiranje je bila sprejeta 6. julija 2021 24 ..

(8)Komisija je v okviru nadaljnjega ukrepanja v prenovljeni strategiji za trajnostno financiranje napovedala javno posvetovanje o ocenah ESG, ki naj bi se upoštevalo pri oceni učinka. V javnem posvetovanju, ki je potekalo leta 2022, so deležniki potrdili pomisleke glede nezadostne preglednosti metodologij in ciljev, povezanih z ocenami ESG, ter jasnosti glede dejavnosti ocenjevanja ESG.

(9)Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: IOSCO) je na mednarodni ravni novembra 2021 izdalo poročilo, ki vsebuje sklop priporočil o ponudnikih ocen ESG 25 .

(10)Ocene ESG imajo pomembno vlogo na svetovnih kapitalskih trgih, saj jih vlagatelji, posojilojemalci in izdajatelji vse pogosteje uporabljajo v okviru sprejemanja informiranih odločitev na področju trajnostnih naložb in financiranja. Te ocene pri svoji naložbeni dejavnosti med drugim pogosto uporabljajo kreditne institucije, investicijska podjetja, zavarovalnice, življenjske zavarovalnice in pozavarovalnice kot kazalnik za trajnostno uspešnost ali za tveganja in priložnosti glede trajnostnosti. Zato ocene ESG pomembno vplivajo na delovanje trgov ter na zaupanje vlagateljev in potrošnikov. Za zagotovitev neodvisnosti, objektivnosti in ustrezne kakovosti ocen ESG, ki se uporabljajo v Uniji, je pomembno, da se dejavnosti ocenjevanja ESG izvajajo v skladu z načeli celovitosti, preglednosti, odgovornosti in dobrega upravljanja. Z boljšo primerljivostjo in povečano zanesljivostjo ocen ESG bi se povečala učinkovitost tega hitro rastočega trga, kar bi olajšalo napredek pri doseganju ciljev zelenega dogovora.

(11)Ocene ESG omogočajo pravilno delovanje trga trajnostnega financiranja Unije, saj zagotavljajo pomembne informacije za naložbene strategije, obvladovanje tveganj ter obveznosti razkritja s strani vlagateljev in finančnih institucij. Zato je treba zagotoviti, da bodo ocene ESG uporabnikom zagotavljale bistvene, za sprejemanje odločitev koristne informacije, in da bodo uporabniki ocen ESG bolje razumeli cilje teh ocen ter vrsto specifičnih vprašanj in metrik, ki se s temi ocenami obravnavajo oziroma merijo.

(12)Upoštevati je treba, da na trgu ocen ESG obstajajo različni poslovni modeli. Prvi poslovni model temelji na plačilu uporabnikov, ki so večinoma vlagatelji in ki ocene ESG kupujejo za naložbene odločitve. Drugi poslovni model temelji na plačilu izdajateljev, ocene ESG pa v tem modelu kupujejo podjetja, da bi ocenila tveganja in priložnosti, ki izhajajo iz njihovega poslovanja.

(13)Države članice dejavnosti ponudnikov ocen ESG in pogojev za zagotavljanje teh ocen niti ne urejajo niti jih ne nadzorujejo. Zaradi zagotavljanja usklajenosti s cilji trajnostnega razvoja in evropskega zelenega dogovora ter zaradi obstoječih razhajanj, nezadostne preglednosti in odsotnosti skupnih pravil bi države članice verjetno sprejele različne ukrepe in pristope, kar bi neposredno negativno vplivalo na pravilno delovanje notranjega trga in ga oviralo ter škodilo trgu ocen ESG. Za ponudnike ocen ESG, ki izdajajo ocene ESG za uporabo v finančnih institucijah in podjetjih v Uniji, bi v različnih državah članicah veljala različna pravila. Zaradi različnih standardov in tržnih praks bi bilo težje doseči jasnost glede oblikovanja ocen ESG ter omogočiti njihovo primerjavo, kar bi ustvarilo neenake tržne pogoje za uporabnike in dodatne ovire na notranjem trgu ter povzročilo tveganje za izkrivljanja naložbenih odločitev.

(14)Ta uredba dopolnjuje obstoječi okvir EU za trajnostno financiranje. Ocene ESG bi morale v končni fazi pospešiti pretok informacij, kar bi olajšalo naložbene odločitve.

(15)Pravila o ponudnikih ocen ESG se ne bi smela uporabljati za zasebne ocene ESG, ki so pripravljene na podlagi posameznega naročila in posredovane izključno osebi, ki je to naročilo dala, in ki niso namenjene javnemu razkritju ali razpošiljanju na podlagi naročniškega razmerja ali na druge načine. Ta pravila se ne bi smela uporabljati niti za ocene ESG, ki jih pripravljajo evropska finančna podjetja in ki se uporabljajo za notranje namene. Iz takih pravil bi bilo treba izvzeti tudi ocene ESG, ki jih razvijejo evropski ali nacionalni organi in centralne banke. Nazadnje se taka pravila ne bi smela uporabljati za zagotavljanje podatkov ESG, ki ne vključujejo elementa ocenjevanja ali točkovanja in zanje ni uporabljeno kakršno koli modeliranje ali analiza, ki vodi v razvoj ocene ESG.

(16)Pomembno je določiti pravila za zagotovitev, da bodo ocene ESG, ki jih zagotavljajo ponudniki ocen ESG, ki so pridobili dovoljenje v Uniji, ustrezne kakovosti, da bodo zanje veljale ustrezne zahteve in da bodo zagotavljale celovitost trga. Ta pravila bi se uporabljala za splošne ocene ESG, ki zajemajo okoljske, socialne in upravljavske dejavnike, ter za ocene, pri katerih se upošteva le en okoljski, socialni ali upravljavski dejavnik ali podkomponenta tega dejavnika.

(17)Zaradi uporabe ocen ESG, ki jih zagotavljajo ponudniki s sedežem zunaj Unije, je treba uvesti zahteve, na podlagi katerih bodo lahko ponudniki ocen ESG iz tretjih držav ponujali svoje storitve v Uniji. To je potrebno za zagotovitev celovitosti trga, zaščite vlagateljev in ustreznega izvrševanja. Zato so za te ponudnike ocen ESG iz tretjih držav predlagane tri možne ureditve, in sicer na podlagi enakovrednosti, odobritve in priznanja. V skladu s splošnim načelom bi morala biti nadzor in regulacija v tretji državi enakovredna nadzoru in regulaciji ocen ESG v Uniji. Zato se lahko ocene ESG, ki jih zagotavlja ponudnik ocen ESG s sedežem v tretji državi, v Uniji ponujajo le, če je Komisija sprejela pozitivno odločitev o enakovrednosti ureditve tretje države. Da pa bi se v Uniji izognili kakršnemu koli negativnemu učinku morebitne nenadne ukinitve ponudbe ocen ESG, ki jih zagotavlja ponudnik teh ocen iz tretje države, je treba zagotoviti tudi nekatere druge mehanizme, in sicer mehanizma odobritve in priznanja. Vsak ponudnik ocen ESG, ki ima strukturo skupine, bi moral imeti možnost, da uporabi mehanizem odobritve za ocene ESG, ki so bile razvite zunaj Unije, če znotraj skupine ustanovi ponudnika ocen ESG, ki pridobi dovoljenje v Uniji. Manjši ponudniki ocen ESG v smislu najvišjega praga čistega prihodka za opredelitev malih podjetij v Direktivi 2013/34/EU 26 , ki na splošno niso vključeni v skupino in morda nimajo sredstev, da bi imeli pravni subjekt, ki pridobi dovoljenje v Uniji, bi morali imeti možnost, da svoje storitve še naprej ponujajo oziroma jih začnejo ponujati v Uniji, zato bi se zanje morala uporabljati manj stroga ureditev, tj. priznavanje. Kadar se nad ponudnikom ocen ESG iz tretje države izvaja nadzor, bi bilo treba vzpostaviti ustrezne dogovore o sodelovanju, da se zagotovi ustrezna izmenjava informacij z ustreznim pristojnim organom tretje države.

(18)Da se zagotovi visoka raven zaupanja vlagateljev in potrošnikov v notranji trg, bi bilo treba ponudnikom ocen ESG, ki zagotavljajo ocene ESG v Uniji, izdati dovoljenja. Zato je treba določiti usklajene pogoje za tako izdajanje dovoljenj ter postopek za izdajo, začasno razveljavitev in odvzem takega dovoljenja.

(19)Da bi vlagateljem in drugim uporabnikom ocen ESG zagotovili visoko raven informacij, bi morale biti informacije o ocenah ESG in njihovih ponudnikih dane na voljo na evropski enotni točki dostopa (ESAP) 27 . ESAP bi morala javnosti omogočiti enostaven centraliziran dostop do takih informacij.

(20)Da bi ponudniki ocen ESG zagotovili kakovost in zanesljivost ocen ESG, bi morali uporabljati metodologije ocenjevanja, ki so stroge, sistematične, objektivne, stalne in predmet validacije. Ponudniki ocen ESG bi morali redno in vsaj enkrat letno pregledovati metodologije ocenjevanja ESG.

(21)Da bi zagotovili večjo raven preglednosti, bi morali javnosti razkriti informacije o metodologijah, modelih in ključnih predpostavkah ocenjevanja, ki jih uporabljajo pri svojih dejavnostih ocenjevanja ESG in v vsakem od svojih produktov ocenjevanja ESG. Ker ocene ESG uporabljajo vlagatelji, bi bilo treba v produktih ocenjevanja izrecno razkriti, na katero razsežnost dvojne pomembnosti se nanaša ocena, tj. ali zajema pomembno finančno tveganje za ocenjevani subjekt skupaj s pomembnim vplivom ocenjevanega subjekta na okolje in družbo na splošno ali le enega od njiju. Prav tako bi bilo treba v njih izrecno razkriti, ali se ocena nanaša na druge razsežnosti. Iz istega razloga bi morali naročnikom ocen ESG zagotoviti podrobnejše informacije o metodologijah, modelih in ključnih predpostavkah ocenjevanja ESG. Te informacije bi morale uporabnikom ocen ESG omogočati, da sami skrbno ovrednotijo, ali se bodo na te ocene zanašali ali ne. Vendar se z razkritjem informacij o modelih ne bi smele izdati občutljive poslovne informacije ali zavirati inovacije.

(22)Ponudniki ocen ESG bi morali zagotoviti, da so njihove ocene ESG neodvisne, objektivne in ustrezne kakovosti. Pomembno je uvesti organizacijske zahteve za preprečevanje in blažitev morebitnih navzkrižij interesov. Ponudniki ocen ESG bi se morali za zagotovitev svoje neodvisnosti izogibati razmeram navzkrižij interesov, kadar se tem navzkrižjem ni mogoče izogniti, pa bi jih morali ustrezno obvladovati. Ponudniki ocen ESG bi morali navzkrižja interesov pravočasno razkriti. Voditi bi morali tudi evidence o vseh pomembnih grožnjah za svojo neodvisnost ter evidence o svojih zaposlenih in drugih osebah, vključenih v postopek ocenjevanja, ter o uporabljenih zaščitnih ukrepih za zmanjševanje teh nevarnosti. Poleg tega ponudnikom ocen ESG ne bi smelo biti dovoljeno ponujanje več drugih storitev, vključno s svetovalnimi storitvami, bonitetnimi ocenami, referenčnimi vrednostmi, naložbenimi dejavnostmi, revizijami ali bančnimi, zavarovalniškimi in pozavarovalniškimi dejavnostmi, da bi se preprečila morebitna navzkrižja interesov. Nazadnje bi morali ponudniki ocen ESG vzpostaviti ustrezne notranje politike in postopke v zvezi z zaposlenimi in drugimi osebami, ki so vključeni v postopek ocenjevanja, da bi preprečili, prepoznali, odpravili ali obvladovali in razkrili vsa navzkrižja interesov ter da bi stalno zagotavljali kakovost, celovitost in temeljitost postopkov ocenjevanja in pregleda ESG. Take politike in postopki bi morali vključevati zlasti mehanizme notranjih kontrol in funkcijo za zagotavljanje skladnosti.

(23)Za izboljšanje jasnosti in okrepitev zaupanja v poslovanje ponudnikov ocen ESG je treba določiti zahteve za stalni nadzor teh ponudnikov na ravni Unije. Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje pri stalnem nadzoru in odpravili tveganje regulativne arbitraže v državah članicah, bi bilo treba Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) podeliti izključno odgovornost za tako izdajo dovoljenj in nadzor. Hkrati bi morala takšna izključna odgovornost optimizirati dodeljevanje nadzornih virov na ravni Unije, s čimer bi ESMA postal središče nadzora.

(24)ESMA bi moral imeti možnost zahtevati vse informacije, ki jih potrebuje za učinkovito opravljanje svojih nadzornih nalog. Zato bi moral imeti možnost, da take informacije zahteva od ponudnikov ocen ESG, oseb, ki so vključene v dejavnosti ocenjevanja ESG, in od ocenjevanih subjektov ter od tretjih oseb, ki so jim ponudniki ocen ESG v zunanje izvajanje oddali operativne funkcije, pa tudi od oseb, ki so kako drugače tesno in bistveno povezane s ponudniki ocen ESG ali dejavnostmi ocenjevanja ESG.

(25)ESMA bi moral imeti možnost, da opravlja svoje nadzorne naloge ter zlasti da od ponudnikov ocen ESG zahteva, da odpravijo kršitev, predložijo popolne in pravilne informacije ali sodelujejo pri preiskavi ali inšpekcijskem pregledu na kraju samem. Da bi lahko ESMA opravljal te nadzorne naloge, bi moral imeti možnost naložiti globe ali periodične denarne kazni.

(26)V skladu s svojo vlogo pri izdajanju dovoljenj ponudnikom ocen ESG in nadzoru nad njimi bi moral pripraviti osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki ne zajemajo odločitev politike, namenjenih predložitvi Komisiji. ESMA bi moral podrobneje opredeliti informacije, potrebne za izdajo dovoljenj ponudnikom ocen ESG. Komisija bi morala imeti pooblastilo, da te izvedbene tehnične standarde sprejme z delegiranimi akti v skladu s členom 290 PDEU in členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 28 .

(27)ESMA bi bilo treba omogočiti, da v skladu s svojo vlogo izdajatelja dovoljenj ponudnikom ocen ESG in nadzornika nad njimi nadzorovanim subjektom zaračuna pristojbine za nadzor. Take pristojbine bi morali plačati nadzorovani subjekti.

(28)Za podrobnejšo opredelitev tehničnih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s podrobnimi določbami glede postopka za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami glede pravice do obrambe, začasnimi določbami, pobiranjem glob ali periodičnih denarnih kazni, ter podrobnimi pravili glede zastaralnih rokov za nalaganje in izvrševanje kazni ter vrste pristojbin, zadev, za katere je treba plačati pristojbine, zneska pristojbin in načina plačila teh pristojbin. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 29 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi se morali sistematično udeleževati sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(29)Vzpostaviti je treba več ukrepov za podporo manjšim ponudnikom ocen ESG, da bodo lahko še naprej opravljali svoje dejavnosti ali vstopili na trg po datumu začetka uporabe te uredbe. Takšni ukrepi bi morali vključevati možnost, da ESMA manjše ponudnike ocen ESG izvzame iz več organizacijskih zahtev, kadar izpolnjujejo nekatera merila. Poleg tega bi bilo treba v prvih mesecih po začetku uporabe te uredbe uvesti prehodno ureditev, da bi ponudnikom ocen ESG olajšali začetno fazo uporabe. Pristojbine za nadzor pa bi morale biti sorazmerne z letnim čistim prihodkom zadevnega ponudnika ocen ESG.

(30)Ker ciljev te uredbe, in sicer določitve dosledne in učinkovite ureditve za odpravo pomanjkljivosti in ranljivosti, ki jih predstavljajo ocene ESG, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, temveč se zaradi obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(31)Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v uporabo členov 101 in 102 PDEU –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Naslov I

PREDMET UREJANJA, PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

S to uredbo se uvaja skupni regulatorni pristop za izboljšanje celovitosti, preglednosti, odgovornosti, dobrega upravljanja in neodvisnosti dejavnosti ocenjevanja ESG, kar bo prispevalo k preglednosti in kakovosti ocen ESG. Cilj te uredbe je prispevati k nemotenemu delovanju notranjega trga, hkrati pa doseči visoko raven varstva potrošnikov in vlagateljev ter preprečiti zeleno zavajanje ali druge vrste napačnega informiranja, vključno z zavajanjem glede družbene odgovornosti, in sicer z uvedbo zahtev glede preglednosti v zvezi z ocenami ESG ter pravil o organizaciji in ravnanju ponudnikov ocen ESG.

Člen 2

Področje uporabe

1.Ta uredba se uporablja za ocene ESG, ki jih izdajo ponudniki ocen ESG, ki poslujejo v Uniji, in ki se javno razkrijejo ali razpošiljajo reguliranim finančnim podjetjem v Uniji, podjetjem, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta, ali javnim organom Unije ali držav članic.

2.Ta uredba se ne uporablja za:

(a)zasebne ocene ESG, ki niso namenjene javnemu razkritju ali razpošiljanju;

(b)ocene ESG, ki jih pripravljajo regulirana finančna podjetja v Uniji in se uporabljajo za notranje namene ali za zagotavljanje notranjih finančnih storitev in produktov;

(c)zagotavljanje neobdelanih podatkov ESG, ki ne vsebujejo elementa ocenjevanja ali točkovanja in zanje ni uporabljeno kakršno koli modeliranje ali analiza, ki vodi v razvoj ocene ESG;

(d)bonitetne ocene, izdane v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 30 ;

(e)produkte ali storitve, ki vključujejo element ocene ESG;

(f)mnenja drugih oseb o trajnostnih obveznicah;

(g)ocene ESG, ki jih pripravljajo javni organi Unije ali držav članic;

(h)ocene ESG ponudnika ocen ESG s pridobljenim dovoljenjem, ki jih da uporabnikom na voljo tretja oseba;

(i)ocene ESG, ki jih pripravljajo centralne banke in ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a)ocenjevani subjekt jih ne plača;

(b)ne razkrijejo se javnosti;

(c)zagotavljajo se v skladu z načeli, standardi in postopki, ki zagotavljajo primernost, celovitost in neodvisnost dejavnosti ocenjevanja, kot je določeno v tej uredbi, ter

(d)niso povezane s finančnimi instrumenti, ki jih izdajo države članice zadevnih centralnih bank.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„ocena ESG“ pomeni mnenje, točke ali kombinacijo obojega v zvezi s subjektom, finančnim instrumentom, finančnim produktom oziroma profilom ali značilnostmi ESG podjetja ali njegovo izpostavljenostjo tveganjem ESG oziroma vplivi na ljudi, družbo in okolje, ki temelji na uveljavljeni metodologiji in opredeljenem sistemu razvrščanja bonitetnih kategorij ter se zagotavlja tretjim osebam, ne glede na to, ali je taka ocena ESG izrecno označena kot „ocena“ ali „točke ESG“;

(2)„mnenje“ pomeni oceno na podlagi na pravilih temelječe metodologije in opredeljenega sistema razvrščanja bonitetnih kategorij, pri kateri je v postopek ali sistem ocenjevanja neposredno vključen bonitetni analitik;

(3)„točke“ pomenijo merilo, ki se pridobi iz podatkov z uporabo na pravilih temelječe metodologije in temelji samo na predhodno določenem statističnem ali algoritemskem sistemu ali modelu, brez vsakršnega dodatnega bistvenega analitičnega vložka analitika;

(4)„ponudnik ocen ESG“ pomeni pravno osebo, katere dejavnost vključuje poklicno ponujanje in razpošiljanje ocen ali točk ESG;

(5)„regulirano finančno podjetje v Uniji“ pomeni podjetje, ne glede na njegovo pravno obliko, ki je:

–(i)    kreditna institucija, kot je opredeljena v členu 4(1), točka 1, Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 31 ;

–(ii)    investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v členu 4(1), točka 1, Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta 32 ;

–(iii)    upravitelj alternativnih investicijskih skladov (UAIS), kot je opredeljen v členu 4(1), točka (b), Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta 33 , vključno z upraviteljem kvalificiranega sklada tveganega kapitala, kot je opredeljen v členu 3, točka (c), Uredbe (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 34 , upraviteljem kvalificiranega sklada za socialno podjetništvo, kot je opredeljen v členu 3, točka (c), Uredbe (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 35 , ter upraviteljem ELTIF, kot je opredeljen v členu 2, točka 12, Uredbe (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta 36 ;

–(iv)    družba za upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kot je opredeljena v členu 2(1), točka (b), Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta 37 ;

–(v)    zavarovalnica, kot je opredeljena v členu 13, točka 1, Direktive 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta 38 ;

–(vi)    pozavarovalnica, kot je opredeljena v členu 13, točka 4, Direktive 2009/138/ES;

–(vii)    institucija za poklicno pokojninsko zavarovanje, kot je opredeljena v členu 1, točka 6, Direktive (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta 39 ;

–(viii)    pokojninske institucije, ki upravljajo pokojninske sisteme, ki se obravnavajo kot sistemi socialne varnosti iz Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta 40 ter Uredbe (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 41 , ter kateri koli pravni subjekt, ustanovljen za namene vlaganja v takšne sisteme socialne varnosti;

–(ix)    alternativni investicijski sklad (AIS), ki ga upravlja UAIS, kot je opredeljen v členu 4(1), točka (b), Direktive 2011/61/EU, ali AIS, ki se nadzoruje v skladu z veljavnim nacionalnim pravom;

–(x)    KNPVP, kot je opredeljen v členu 1(2) Direktive 2009/65/ES;

–(xi)    centralna nasprotna stranka, kot je opredeljena v členu 2, točka 1, Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 42 ;

–(xii)    centralna depotna družba, kot je opredeljena v členu 2(1), točka 1, Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 43 ;

–(xiii)    namenska družba zavarovalnice ali pozavarovalnice, ki je pridobila dovoljenje v skladu s členom 211 Direktive 2009/138/ES;

–(xiv)    subjekt s posebnim namenom pri listinjenju, kot je opredeljen v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta 44 ;

–(xv)    zavarovalni holding, kot je opredeljen v členu 212(1), točka (f), Direktive 2009/138/ES, ali mešani finančni holding, kot je opredeljen v členu 212(1), točka (h), Direktive 2009/138/ES, ki je del zavarovalniške skupine, nad katero se izvaja nadzor na ravni skupine v skladu s členom 213 navedene direktive, in ki ni izvzet iz nadzora skupin v skladu s členom 214(2) navedene direktive;

–(xvi)    plačilna institucija, kot je opredeljena v členu 1(1), točka (d), Direktive (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta 45 ;

–(xvii)    institucija za izdajo elektronskega denarja, kot je opredeljena v členu 2, točka 1, Direktive 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta 46 ;

–(xviii)    ponudnik storitev množičnega financiranja, kot je opredeljen v členu 2(1), točka (e), Uredbe (EU) 2020/1503 Evropskega parlamenta in Sveta 47 ;

–(xix)    ponudnik storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot je opredeljen v členu 3(1), točka 8, [Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgih kriptosredstev 48 ], kadar opravlja eno ali več storitev v zvezi s kriptosredstvi, kot so opredeljene v členu 3(1), točka 9, [Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o trgih kriptosredstev];

–(xx)    repozitorij sklenjenih poslov, kot je opredeljen v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) št. 648/2012;

–(xxi)    repozitorij listinjenj, kot je opredeljen v členu 2, točka 23, Uredbe (EU) 2017/2402;

–(xxii)    upravljavec referenčnih vrednosti, kot so opredeljene v členu 3(1), točka 3, Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta 49 ;

–(xxiii)    bonitetna agencija, kot je opredeljena v členu 3(1), točka (b), Uredbe (ES) št. 1060/2009;

(6)„bonitetni analitik“ pomeni osebo, ki opravlja analitične naloge za namene izdaje ocen ESG;

(7)„ocenjevani subjekt“ pomeni pravno osebo, finančni instrument, finančni produkt ali javni organ ali osebo javnega prava, ki so v oceni ali točkah ESG eksplicitno ali implicitno ocenjeni, ne glede na to, ali je bila taka ocena zahtevana, in ne glede na to, ali je pravna oseba zagotovila informacije za to oceno ali točke ESG;

(8)„uporabnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, vključno z javnim organom ali osebo javnega prava, ki se ji zagotovi ocena ESG;

(9)„pristojni organi“ pomenijo organe, ki jih vsaka država članica imenuje za namene te uredbe;

(10)„višje vodstvo“ pomeni osebe, ki dejansko usmerjajo poslovanje ponudnika ocen ESG, in člane upravnega odbora ali nadzornega sveta ponudnika ocen ESG;

(11)„skupina ponudnikov ocen ESG“ pomeni skupino podjetij s sedežem v Uniji, ki jo sestavljajo obvladujoče podjetje in njegova odvisna podjetja v smislu člena 2 Direktive 2013/34/EU ter podjetja, med katerimi obstaja razmerje, na podlagi katerega so medsebojno povezana, in katerih dejavnost vključuje zagotavljanje ocen ESG.

NASLOV II

Zagotavljanje ocen ESG v Uniji

Člen 4

Zahteve za zagotavljanje ocen ESG v Uniji

Za vsako pravno osebo, ki želi zagotavljati ocene ESG v Uniji, velja eno od naslednjega:

(a)dovoljenje, ki ga izda ESMA, kot je navedeno v členu 5;

(b)izvedbeni sklep iz člena 9;

(c)dovoljenje za odobritev iz člena 10;

(d)priznanje iz člena 11.

POGLAVJE 1

Dovoljenje za zagotavljanje ocen ESG v Uniji

Člen 5

Vloga za izdajo dovoljenja za zagotavljanje ocen ESG

1.Pravne osebe s sedežem v Uniji, ki želijo v Uniji zagotavljati ocene ESG, vložijo vlogo za izdajo dovoljenja pri ESMA.

2.Vloga za izdajo dovoljenja vsebuje vse informacije iz Priloge I in se predloži v katerem koli uradnem jeziku Unije. Uredba Sveta št. 1 50 se smiselno uporablja za vsako drugo sporočanje med ESMA in ponudniki ocen ESG ter njihovim osebjem.

3.ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih podrobneje opredeli informacije iz Priloge I.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do XX XXXX XXXX.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.Ponudnik ocen ESG, ki je pridobil dovoljenje, ves čas izpolnjuje pogoje za začetno dovoljenje.

5.Ponudniki ocen ESG brez nepotrebnega odlašanja obvestijo ESMA o vseh bistvenih spremembah pogojev za začetno dovoljenje, vključno z morebitnim odprtjem ali zaprtjem podružnice v Uniji.

Člen 6

Preučitev vloge za izdajo dovoljenja ponudnikom ocen ESG s strani ESMA

1.ESMA v 30 delovnih dneh od prejema vloge iz člena 5(2) oceni, ali je ta popolna. Kadar vloga ni popolna, ESMA določi rok, v katerem mora vložnik predložiti dodatne informacije.

2.Ko ESMA oceni, ali je vloga popolna, vložnika uradno obvesti o rezultatu te ocene.

3.ESMA v 120 delovnih dneh od uradnega obvestila iz odstavka 2 sprejme v celoti utemeljeno odločitev o izdaji ali zavrnitvi dovoljenja.

4.ESMA lahko rok iz odstavka 3 podaljša na 140 delovnih dni, zlasti če vložnik:

(a)namerava odobravati ocene ESG, kot je navedeno v členu 10;

(b)namerava uporabljati zunanje izvajanje ali

(c)zahteva izvzetje iz izpolnjevanja obveznosti v skladu s členom 20.

5.Odločitev, ki jo ESMA sprejme v skladu z odstavkom 3, začne veljati peti delovni dan po njenem sprejetju.

Člen 7

Odločitev o izdaji ali zavrnitvi dovoljenja za zagotavljanje ocen ESG in uradno obvestilo o tej odločitvi

1.ESMA izda dovoljenje vložniku kot ponudniku ocen ESG, če na podlagi preučitve vloge iz člena 6 ugotovi, da vložnik izpolnjuje pogoje za zagotavljanje ocen iz te uredbe.

2.ESMA vložnika v petih delovnih dneh obvesti o navedeni odločitvi iz prvega odstavka.

3.ESMA obvesti Komisijo, EBA in EIOPA o vseh sprejetih odločitvah v skladu z odstavkom 2.

4.Dovoljenje velja za celotno ozemlje Unije.

Člen 8

Odvzem ali začasni odvzem dovoljenja

1.ESMA odvzame ali začasno odvzame dovoljenje ponudniku ocen ESG v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)ponudnik ocen ESG se je izrecno odpovedal dovoljenju ali v devetih mesecih pred tem odvzemom ali začasnim odvzemom ni zagotovil nobene ocene ESG;

(b)ponudnik ocen ESG je pridobil dovoljenje z navajanjem neresničnih podatkov ali na kakršen koli drug nedovoljen način;

(c)ponudnik ocen ESG ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je pridobil dovoljenje;

(d)ponudnik ocen ESG je resno ali večkrat kršil to uredbo.

2.Odločitev o odvzemu ali začasnem odvzemu dovoljenja začne veljati takoj po vsej Uniji.

POGLAVJE 2

Zagotavljanje ocen ESG v Uniji s strani ponudnikov ocen ESG iz tretjih držav

Člen 9

Sklep o enakovrednosti

1.Ponudnik ocen ESG iz tretje države, ki želi v Uniji zagotavljati ocene ESG, lahko to stori le, če je vključen v register iz člena 13 in če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)ponudnik ocen ESG iz tretje države je pravna oseba, ima dovoljenje ali je registriran kot ponudnik ocen ESG v zadevni tretji državi in navedena tretja država nad njim izvaja nadzor;

(b)ponudnik ocen ESG iz tretje države je uradno obvestil ESMA, da želi zagotavljati ocene ESG v Uniji, in je ESMA obvestil o imenu pristojnega organa, odgovornega za njegov nadzor v tretji državi;

(c)Komisija je sprejela sklep o enakovrednosti v skladu z odstavkom 2;

(d)vzpostavljeni so dogovori o sodelovanju iz odstavka 4.

2.Komisija lahko sprejme izvedbeni sklep, ki določa, da je s pravnim okvirom in nadzorno prakso tretje države zagotovljeno, da:

(a)ponudniki ocen ESG, ki jim je bilo v tej tretji državi izdano dovoljenje ali so tam registrirani, izpolnjujejo zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz te uredbe;

(b)se v tej tretji državi stalno učinkovito nadzoruje in zagotavlja izpolnjevanje zavezujočih zahtev iz točke (a).

Komisija za namene točke (a) upošteva, ali je s pravnim okvirom in nadzorno prakso tretje države zagotovljena skladnost s priporočili IOSCO za ocene ESG, objavljenimi novembra 2021.

Tak izvedbeni sklep se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 47.

3.Komisija lahko sprejme delegirani akt v skladu s členom 45, s katerim določi pogoje iz točk (a) in (b) prvega pododstavka. Komisija lahko uporabo izvedbenega sklepa iz odstavka 2 pogojuje s:

(a)stalnim učinkovitim izpolnjevanjem vseh pogojev iz navedenega izvedbenega sklepa, katerih cilj je zagotoviti enakovredne nadzorne in regulativne standarde, s strani te tretje države;

(b)sposobnostjo ESMA, da učinkovito izvaja svoje odgovornosti glede spremljanja iz člena 33 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.    ESMA sklene dogovore o sodelovanju s pristojnimi organi tretjih držav, katerih pravni okviri in nadzorne prakse so bili priznani kot enakovredni v skladu z odstavkom 2. V takšnih dogovorih se natančno opredeli vse naslednje:

(a)mehanizem za izmenjavo informacij med ESMA in pristojnimi organi zadevnih tretjih držav, vključno z dostopom do vseh ustreznih informacij o ponudniku ocen ESG, ki mu je bilo v tej tretji državi izdano dovoljenje ali je tam registriran, ki jih zahteva ESMA;

(b)mehanizem za takojšnje uradno obveščanje ESMA, kadar pristojni organ tretje države meni, da ponudnik ocen ESG, ki mu je bilo v tej tretji državi izdano dovoljenje ali je tam registriran in ki ga nadzoruje pristojni organ navedene tretje države, krši pogoje izdanega dovoljenja ali registracije ali drugo nacionalno pravo te tretje države;

(c)postopki v zvezi z usklajevanjem nadzornih dejavnosti, vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem.

Člen 10

Odobritev ocen ESG, ki jih zagotavlja ponudnik ocen ESG iz tretje države

1.Ponudnik ocen ESG s sedežem v Uniji, ki mu je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 7, lahko odobri ocene ESG, ki jih zagotovi ponudnik ocen ESG iz tretje države, ki pripada isti skupini, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)ponudnik ocen ESG s sedežem v Uniji je pri ESMA vložil vlogo za izdajo dovoljenja za tako odobritev;

(b)ponudnik ocen ESG s sedežem v Uniji je preveril in lahko ESMA vedno dokaže, da so pri zagotovitvi ocene ESG, ki jo je treba odobriti, izpolnjene zahteve, ki so vsaj tako stroge kot zahteve iz te uredbe;

(c)ponudnik ocen ESG s sedežem v Uniji ima potrebno strokovno znanje za učinkovito spremljanje zagotavljanja ocen ESG s strani ponudnika ocen ESG iz tretje države in obvladovanje vseh povezanih tveganj;

(d)obstaja objektiven razlog, zaradi katerega mora ponudnik ocen ESG iz tretje države zagotoviti oceno ESG in zaradi katerega je treba to oceno ESG odobriti za uporabo v Uniji;

(e)ponudnik ocen ESG s sedežem v Uniji ESMA na njegovo zahtevo zagotovi vse informacije, ki jih ESMA potrebuje, da lahko stalno nadzoruje skladnost ponudnika ocen ESG iz tretje države s to uredbo;

(f)kadar se nad ponudnikom ocen ESG iz tretje države izvaja nadzor, je med ESMA in pristojnim organom tretje države, v kateri ima ponudnik ocen ESG sedež, sklenjen ustrezen dogovor o sodelovanju, da se zagotovi učinkovita izmenjava informacij.

ESMA lahko za namene točke (b) prvega pododstavka šteje, da je skladnost zagotovitve ocene ESG, ki jo je treba odobriti, s priporočili IOSCO za ocene ESG enakovredna skladnosti z zahtevami iz te uredbe.

2.Ponudnik ocen ESG, ki vloži vlogo za odobritev iz odstavka 1, ESMA zagotovi vse potrebne informacije, na podlagi katerih se ESMA prepriča, da so ob vložitvi vloge izpolnjeni vsi pogoji iz navedenega odstavka.

3.ESMA v 90 delovnih dneh od prejetja vloge za odobritev iz odstavka 1 vlogo preuči in sprejme odločitev o njeni odobritvi ali zavrnitvi. ESMA izda javno uradno obvestilo o odločitvi za odobritev glede ponudnika ocen ESG iz tretje države.

4.Odobrena ocena ESG se šteje za oceno ESG, ki jo je zagotovil ponudnik ocen ESG, ki je zaprosil za dovoljenje za odobritev. Ponudnik, ki je zaprosil za dovoljenje za odobritev, odobritve ne uporablja z namenom, da bi se izognil izpolnjevanju zahtev iz te uredbe ali jih zaobšel.

5.Ponudnik ocen ESG, ki je odobril oceno ESG, ki jo je zagotovil ponudnik ocen ESG iz tretje države, je še naprej v celoti odgovoren za tako oceno ESG in za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe.

6.Kadar ESMA iz utemeljenih razlogov meni, da pogoji iz odstavka 1 niso več izpolnjeni, je pooblaščen, da od ponudnika ocen ESG, ki je zaprosil za dovoljenje za odobritev, zahteva preklic odobritve.

Člen 11

Priznavanje ponudnikov ocen ESG iz tretjih držav

1.Dokler Komisija ne sprejme sklepa o enakovrednosti iz člena 9 ali, če je bil sprejet, v primeru razveljavitve sklepa o enakovrednosti, lahko ponudniki ocen ESG iz tretjih držav, katerih letni čisti prihodek od njihovih dejavnosti ocenjevanja ESG je pod 12 milijonov EUR v treh zaporednih letih, zagotavljajo ocene ESG reguliranim finančnim podjetjem v Uniji, če je ESMA priznal zadevnega ponudnika ocen ESG iz tretje države v skladu s tema odstavkoma XX in YY.

2.Ponudniki ocen ESG iz tretjih držav, ki želijo biti priznani v skladu z odstavkom 1, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe in vložijo vlogo za priznanje pri ESMA. Ponudniki ocen ESG lahko navedeni pogoj izpolnijo z uporabo priporočil IOSCO za ocene ESG, če je taka uporaba enakovredna skladnosti z zahtevami iz te uredbe.

ESMA lahko za namene prvega pododstavka upošteva oceno neodvisnega zunanjega revizorja ali certificiranje s strani pristojnega organa tretje države, v kateri ima ponudnik ocen ESG iz tretje države sedež.

3.Ponudniki ocen ESG iz tretjih držav, ki želijo biti priznani v skladu z odstavkom 1, imajo pravnega zastopnika. Ta pravni zastopnik je pravna oseba s sedežem v Uniji, ki jo zadevni ponudnik ocen ESG iz tretje države izrecno imenuje, da deluje v njegovem imenu glede njegovih obveznostmi iz te uredbe in je v zvezi s tem odgovoren ESMA.

4.Ponudnik ocen ESG iz tretje države ESMA pred priznanjem iz odstavka 1 predloži naslednje informacije:

(a)vse potrebne informacije, na podlagi katerih se ESMA prepriča, da je ta ponudnik ocen ESG iz tretje države vzpostavil vse potrebne ureditve za izpolnjevanje zahtev iz odstavka 2;

(b)seznam svojih sedanjih ali potencialnih ocen ESG, ki naj bi se zagotavljale v Uniji;

(c)kadar je ustrezno, ime in kontaktne podatke pristojnega organa v tretji državi, ki je odgovoren za njegov nadzor.

ESMA v 90 delovnih dneh od prejema vloge iz prvega pododstavka tega odstavka preveri, da so pogoji iz odstavkov 2 in 3 izpolnjeni.

5.ESMA prizna ponudnika ocen ESG iz tretje države iz odstavka 1, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)ponudnik ocen ESG iz tretje države izpolnjuje vse pogoje iz odstavkov 2, 3 in 4;

(b)kadar se nad ponudnikom ocen ESG iz tretje države izvaja nadzor, si ESMA prizadeva, da bi sklenil primeren dogovor o sodelovanju z ustreznim pristojnim organom tretje države, v kateri ima ponudnik ocen ESG sedež, da bi zagotovil učinkovito izmenjavo informacij.

6.Priznanje se ne podeli, kadar učinkovito izvajanje nadzornih funkcij ESMA na podlagi te uredbe preprečujejo zakoni in drugi predpisi tretje države, v kateri ima ponudnik ocen ESG iz tretje države sedež, ali, kadar je ustrezno, omejitve glede nadzornih in preiskovalnih pooblastil pristojnega organa te tretje države.

7.ESMA naloži globe v skladu s členom 30, začasno odvzame ali po potrebi odvzame priznanje iz odstavka 1, če na podlagi dokumentiranih dokazov utemeljeno meni, da ponudnik ocen ESG:

(a)ravna ali je ravnal na način, ki jasno škoduje interesom uporabnikov njegovih ocen ESG ali urejenemu delovanju trgov;

(b)je resno kršil veljavne zahteve iz te uredbe;

(c)je navedel neresnične podatke ali uporabil kakršen koli drug nedovoljen način za pridobitev priznanja.

8.ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi obliko in vsebino vloge iz odstavka 2 in zlasti predložitev informacij, zahtevanih v odstavku 4. ESMA te standarde predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom, določenim v členih 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 12

Dogovori o sodelovanju

1.Za vsak dogovor o sodelovanju iz člena 9(4), člena 10(1), točka (f), in člena 11(5), točka (b), veljajo jamstva o varovanju poslovne skrivnosti, ki so najmanj enakovredna tistim iz člena 44. Izmenjava informacij, ki se izvaja na podlagi takih dogovorov o sodelovanju, je namenjena opravljanju nalog ESMA ali pristojnih organov.

2.ESMA pri prenosu osebnih podatkov v tretjo državo uporablja Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 51 .

POGLAVJE 3

Register in dostopnost informacij

Člen 13

Register ponudnikov ocen ESG in dostopnost informacij na evropski enotni točki dostopa (ESAP)

1.ESMA vzpostavi in vzdržuje register, ki vsebuje informacije o vsem naslednjem:

(a)identitetah ponudnikov ocen ESG, ki so pridobili dovoljenje v skladu s členom 7;

(b)identitetah ponudnikov ocen ESG iz tretjih držav, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 9, in pristojnih organov tretjih držav, odgovornih za nadzor teh ponudnikov ocen ESG iz tretjih držav;

(c)identitetah ponudnika ocen ESG, ki je zaprosil za dovoljenje za odobritev, in odobrenega ponudnika ocen ESG iz tretje države iz člena 10 ter, kadar je ustrezno, pristojnih organov tretjih držav, odgovornih za nadzor odobrenega ponudnika ocen ESG iz tretje države;

(d)identitetah ponudnikov ocen ESG iz tretjih držav, ki so bili priznani v skladu s členom 11, in, kadar je ustrezno, pristojnih organov tretjih držav, odgovornih za nadzor teh ponudnikov ocen ESG iz tretjih držav.

2.Register iz odstavka 1 je javno dostopen na spletišču ESMA in se po potrebi sproti posodablja.

3.Ponudnik ocen ESG od 1. januarja 2028 ob objavi kakršnih koli informacij v skladu s členoma 18(1) in 21(1) te informacije hkrati predloži zadevnemu organu za zbiranje podatkov iz odstavka 6 tega člena, da so dostopne na ESAP, vzpostavljeni v skladu z Uredbo (EU) XX/XXXX [uredba o ESAP] Evropskega parlamenta in Sveta*.

4.Te informacije izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

(a)informacije se pripravijo v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kot je opredeljen v členu 2, točka 3, Uredbe (EU) XX/XXXX [uredba o ESAP], ali, kadar to zahteva pravo Unije, v strojno berljivem formatu, kot je opredeljen v členu 2, točka 4, Uredbe (EU) XX/XXXX [uredba o ESAP];

(b)informacije spremljajo naslednji metapodatki:

(1)vsa imena ponudnika ocen ESG, ki je predložil informacije;

(2)identifikator pravnih subjektov ponudnika ocen ESG, kot je določen v skladu s členom 7(4) Uredbe (EU) XX/XXXX [uredba o ESAP];

(3)velikost ponudnika ocen ESG, kot je določena v skladu s členom 7(4) Uredbe (EU) XX/XXXX [uredba o ESAP];

(4)vrsta informacij glede na razvrstitev v skladu s členom 7(4) Uredbe (EU) XX/XXXX [uredba o ESAP];

(5)metapodatki, v katerih je navedeno, ali informacije vključujejo osebne podatke.

5.Za namene odstavka 1, točka (b)(ii), ponudnik ocen ESG pridobi identifikator pravnih subjektov, kot je določen v skladu s členom 7(4) Uredbe (EU) XX/XXXX [uredba o ESAP].

6.Da se na ESAP omogoči dostop do informacij iz odstavka 1, se ESMA določi kot organ za zbiranje podatkov, kot je opredeljen v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) XX/XXXX [uredba o ESAP].

7.Od 1. januarja 2028 se na ESAP omogoči dostop do informacij iz odstavka 1 ter iz členov 10(3), 33(1), 34 in 35. V ta namen je organ za zbiranje podatkov, kot je opredeljen v členu 2, točka 2, navedene uredbe, ESMA. Te informacije se pripravijo v formatu, ki omogoča izvlečenje podatkov, kot je opredeljen v členu 2, točka 3, Uredbe (EU) XX/XXXX [uredba o ESAP], ter vključujejo metapodatke v zvezi z imeni in, če je na voljo, identifikatorjem pravnih subjektov ponudnika ocene ESG, kot je določen v skladu s členom 7(4) navedene uredbe, vrsto informacij glede na razvrstitev v skladu s členom 7(4) navedene uredbe in v zvezi s tem, ali informacije vključujejo osebne podatke.

8.Za zagotovitev učinkovitega zbiranja in upravljanja podatkov, predloženih v skladu z odstavkom 3, ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določi:

(a)vse druge metapodatke, ki spremljajo informacije;

(b)strukturiranje podatkov v informacijah;

(c)za katere informacije se zahteva strojno berljiv format in kateri strojno berljiv format se uporabi.

ESMA pred pripravo osnutkov izvedbenih tehničnih standardov opravi analizo stroškov in koristi. Za namene točke (c) ESMA oceni prednosti in slabosti različnih strojno berljivih formatov in izvede ustrezne preskuse uporabe.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

9.ESMA po potrebi sprejme smernice za subjekte, da zagotovi pravilnost metapodatkov, predloženih v skladu z odstavkom 8, prvi pododstavek, točka (a).

NASLOV III

CELOVITOST IN ZANESLJIVOST DEJAVNOSTI OCENJEVANJA ESG

POGLAVJE 1

Organizacijske zahteve, postopki in dokumenti v zvezi z upravljanjem

Člen 14

Splošna načela

1.Ponudniki ocen ESG zagotovijo neodvisnost svojih dejavnosti ocenjevanja, tudi od vseh političnih in ekonomskih vplivov ali omejitev.

2.Ponudniki ocen ESG imajo vzpostavljena pravila in postopke za zagotovitev, da svoje ocene ESG zagotavljajo in objavljajo ali dajejo na voljo v skladu s to uredbo.

3.Ponudniki ocen ESG uporabljajo sisteme, vire in postopke, s katerimi ustrezno in učinkovito izpolnjujejo svoje obveznosti iz te uredbe.

4.Ponudniki ocen ESG sprejmejo in izvajajo pisne politike in postopke, s katerimi zagotavljajo, da njihove ocene ESG temeljijo na poglobljeni analizi vseh ustreznih informacij, ki so jim na voljo.

5.Ponudniki ocen ESG sprejmejo in izvajajo notranje politike in postopke potrebne skrbnosti, s katerimi zagotavljajo, da njihovi poslovni interesi ne ogrožajo neodvisnosti ali točnosti dejavnosti ocenjevanja.

6.Ponudniki ocen ESG sprejmejo in izvajajo zanesljive administrativne in računovodske postopke, mehanizme notranjih kontrol ter učinkovite kontrolne in zaščitne ureditve za sisteme za obdelavo informacij.

7.Ponudniki ocen ESG za ocene ESG, ki jih zagotavljajo, stalno uporabljajo metodologije ocenjevanja, ki so stroge, sistematične, objektivne in primerne za validacijo.

8.Ponudniki ocen ESG redno in vsaj enkrat letno pregledajo metodologije ocenjevanja iz odstavka 6.

9.Ponudniki ocen ESG spremljajo in vsaj enkrat letno ocenijo primernost in učinkovitost sistemov, virov in postopkov iz odstavka 2 ter ustrezno ukrepajo, da odpravijo morebitne pomanjkljivosti.

10.Ponudniki ocen ESG vzpostavijo in vzdržujejo stalno in učinkovito nadzorno funkcijo, da zagotovijo nadzor vseh vidikov zagotavljanja svojih ocen ESG.

Ponudniki ocen ESG razvijejo in ohranjajo zanesljive postopke v zvezi s svojo nadzorno funkcijo.

11.Ponudniki ocen ESG sprejmejo, izvajajo in izvršujejo ukrepe za zagotovitev, da njihove ocene ESG temeljijo na poglobljeni analizi vseh informacij, ki so jim na voljo in ki so pomembne za njihovo analizo glede na njihove metodologije ocenjevanja. Ponudniki ocen ESG sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da so informacije, ki jih uporabljajo pri dodeljevanju ocen ESG, dovolj kakovostne in da so viri teh informacij zanesljivi. Ponudniki ocen ESG izrecno navedejo, da njihove ocene ESG predstavljajo njihovo lastno mnenje.

12.Ponudniki ocen ESG ne razkrijejo informacij o svojem intelektualnem kapitalu, intelektualni lastnini, strokovnem znanju in izkušnjah ali rezultatih inovacij, ki bi se štele za poslovne skrivnosti, kot so opredeljene v členu 2, točka 1, Direktive (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta 52 .

13.Ponudniki ocen ESG spreminjajo svoje ocene ESG le v skladu s svojimi metodologijami ocenjevanja, objavljenimi v skladu s členom 21.

Člen 15

Ločevanje poslovanja in dejavnosti

1.Ponudniki ocen ESG ne zagotavljajo nobene od naslednjih dejavnosti:

(a)svetovanje vlagateljem ali podjetjem;

(b)izdajanje in prodaja bonitetnih ocen;

(c)razvoj referenčnih vrednosti;

(d)naložbene dejavnosti;

(e)revizijske dejavnosti;

(f)bančne, zavarovalniške ali pozavarovalniške dejavnosti.

2.Ponudniki ocen ESG zagotovijo, da z opravljanjem drugih storitev, ki niso navedene v odstavku 1, ne ustvarjajo tveganj navzkrižij interesov v okviru svojih dejavnosti ocenjevanja ESG.

Člen 16

Bonitetni analitiki, zaposleni in druge osebe, ki so vključeni v zagotavljanje ocen ESG

1.Ponudniki ocen ESG zagotovijo, da imajo bonitetni analitiki, zaposleni in vse druge fizične osebe, katerih storitve so jim dane na voljo ali so pod njihovim nadzorom in ki so neposredno vključeni v zagotavljanje ocen ESG, vključno z analitiki, neposredno vključenimi v postopek ocenjevanja, in osebami, vključenimi v zagotavljanje točk, potrebno znanje in izkušnje za opravljanje dodeljenih dolžnosti in nalog.

2.Ponudniki ocen ESG zagotovijo, da osebam iz odstavka 1 ni dovoljeno začeti pogajanj ali sodelovati v pogajanjih glede pristojbin ali plačil s katerim koli ocenjevanim subjektom ali katero koli osebo, ki je z ocenjevanim subjektom neposredno ali posredno povezana prek nadzora.

3.Osebe iz odstavka 1 ne kupujejo ali prodajajo katerega koli finančnega instrumenta, ki ga izda, zanj jamči ali ga drugače podpira kateri koli ocenjevani subjekt, razen če gre za deleže v razpršenih kolektivnih naložbenih shemah, vključno z upravljanimi skladi, niti ne sodelujejo pri katerem koli poslu s takimi finančnimi instrumenti.

4.Osebe iz odstavka 1 ne sodelujejo pri določanju ali drugače vplivajo na določanje ocene ESG katerega koli ocenjevanega subjekta, če so te osebe:

(a)lastniki finančnih instrumentov ocenjevanega subjekta, razen če gre za deleže v razpršenih kolektivnih naložbenih shemah;

(b)lastniki finančnih instrumentov katerega koli subjekta, povezanega z ocenjevanim subjektom, katerih lastništvo bi lahko povzročilo ali se na splošno obravnavalo kot vzrok za navzkrižje interesov, razen če gre za deleže v razpršenih kolektivnih naložbenih shemah;

(c)nedavno bile zaposlene ali imele drugačen poslovni odnos ali kakršen koli drugačen odnos z ocenjevanim subjektom, ki bi lahko povzročil ali se na splošno obravnaval kot vzrok za navzkrižje interesov.

5.Ponudniki ocen ESG zagotovijo, da osebe iz odstavka 1:

(a)sprejemajo vse razumne ukrepe za zaščito lastnine in evidenc v posesti ponudnika ocen ESG pred goljufijo, krajo ali zlorabo, pri čemer upoštevajo naravo, obseg in kompleksnost poslovanja ponudnika ocen ESG ter naravo in obseg dejavnosti ocenjevanja ESG;

(b)ne posredujejo zaupnih informacij, ki so bile zaupane ponudniku ocen ESG, nikomur, ki ni neposredno vključen v zagotavljanje dejavnosti ocenjevanja ESG, vključno z bonitetnimi analitiki in zaposlenimi pri kateri koli osebi, ki je neposredno ali posredno povezana s ponudnikom ocen ESG prek nadzora, ter katero koli drugo fizično osebo, katere storitve so ali so bile dane na voljo kateri koli osebi, ki je neposredno ali posredno povezana s ponudnikom ocen ESG prek nadzora, ali so pod njenim nadzorom;

(c)ne uporabljajo ali posredujejo zaupnih informacij za noben drug namen, razen za zagotavljanje dejavnosti ocenjevanja ESG, vključno s trgovanjem s finančnimi instrumenti.

6.Osebe iz odstavka 1, ki menijo, da je katera koli druga oseba iz odstavka 1 vpletena v ravnanje, za katero domnevajo, da je nezakonito, o tem takoj obvestijo funkcijo za zagotavljanje skladnosti. Ponudnik ocen ESG zagotovi, da taka prijava nima negativnih posledic za osebo, ki jo je podala.

7.Kadar bonitetni analitik prekine svoje delovno razmerje s ponudnikom ocen ESG in se pridruži ocenjevanemu subjektu, v katerega ocenjevanje je bil vključen, ponudnik ocen ESG pregleda delo bonitetnega analitika, opravljeno v zadnjem letu pred njegovim odhodom.

8.Osebe iz odstavka 1 ne sprejmejo ključnega vodstvenega položaja pri ocenjevanem subjektu, v katerega ocenjevanje so bile vključene, v šestih mesecih po zagotovitvi takega ocenjevanja.

Člen 17

Zahteve glede vodenja evidenc

1.Ponudniki ocen ESG evidentirajo svoje dejavnosti ocenjevanja ESG. Te evidence vsebujejo informacije iz Priloge II.

2.Ponudniki ocen ESG hranijo informacije iz odstavka 1 vsaj pet let in v taki obliki, da je mogoče ponoviti ter v celoti razumeti določanje ocene ESG.

Člen 18

Mehanizem za obravnavo pritožb

1.Ponudniki ocen ESG vzpostavijo in na svojem spletišču objavijo postopke za prejemanje in preiskovanje pritožb ter za hranjenje evidenc o njih.

2.S postopki iz odstavka 1 se zagotovi, da:

(a)ponudnik ocen ESG javno objavi politiko obravnavanja pritožb, na podlagi katere je mogoče vložiti pritožbe glede:

(1)virov podatkov, uporabljenih pri določeni oceni ESG;

(2)načina uporabe metodologije ocenjevanja pri določeni oceni ESG;

(3)reprezentativnosti določene ocene ESG za ocenjevani subjekt;

(4)predlagane spremembe postopka določanja ocen ESG;

(5)drugih odločitev v zvezi z oceno ESG;

(b)se pritožbe raziščejo pravočasno in pošteno ter da se pritožnika v razumnem roku obvesti o rezultatih preiskave, razen če bi bilo tako obveščanje v nasprotju s cilji javnega reda ali z Uredbo (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 53 ;

(c)se preiskava opravi neodvisno od osebja, ki je sodelovalo pri predmetu pritožbe.

Člen 19

Zunanje izvajanje

1.Ponudniki ocen ESG v zunanje izvajanje ne oddajo pomembnih operativnih funkcij, kadar bi se zaradi takega zunanjega izvajanja bistveno poslabšala kakovost politik in postopkov notranjih kontrol, ki jih izvajajo ponudniki ocen ESG, ali zmožnost Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA), da nadzoruje izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe s strani ponudnika ocene ESG.

2.Ponudniki ocen ESG, ki v zunanje izvajanje oddajo funkcije ali kakršne koli storitve ali dejavnosti, pomembne za zagotovitev ocene ESG, so še naprej v celoti odgovorni za izpolnjevanje vseh obveznosti iz te uredbe.

3.Ponudniki ocen ESG, ki v zunanje izvajanje oddajo funkcije ali kakršne koli storitve ali dejavnosti, ki so pomembne za zagotovitev ocene ESG, so še naprej v celoti odgovorni za razkritje informacij iz Priloge II.

Člen 20

Izvzetje iz zahtev glede upravljanja

1.ESMA lahko ponudnika ocen ESG na njegovo prošnjo izvzame iz izpolnjevanja nekaterih zahtev iz člena 14, če lahko ponudnik ocen ESG dokaže, da glede na naravo, obseg in kompleksnost njegovega poslovanja ter glede na naravo in obseg izdajanja ocen ESG te zahteve niso sorazmerne ter pod pogojem, da:

(a)je ponudnik ocen ESG malo ali srednje podjetje v skladu z merili iz člena 3 Direktive 2013/34/EU;

(b)je ponudnik ocen ESG vzpostavil ukrepe in postopke ter zlasti mehanizme notranjih kontrol, ureditve poročanja in ukrepe za zagotovitev neodvisnosti bonitetnih analitikov in oseb, ki odobrijo ocene ESG, ter za zagotavljanje dejanske skladnosti s to uredbo;

(c)velikost ponudnika ocen ESG ni določena na način, da bi se ponudnik ocen ESG ali skupina ponudnikov ocen ESG izognila izpolnjevanju zahtev iz te uredbe.

2.ESMA v primeru skupine ponudnikov ocen ESG zagotovi, da vsaj eden od ponudnikov ocen ESG v skupini ni izvzet iz zahtev iz te uredbe.

POGLAVJE 2

Zahteve glede preglednosti

Člen 21

Javno razkritje metodologij, modelov in ključnih predpostavk ocenjevanja, ki se uporabljajo pri dejavnostih ocenjevanja ESG

1.Ponudniki ocen ESG na svojem spletišču razkrijejo metodologije, modele in ključne predpostavke ocenjevanja, ki jih uporabljajo pri svojih dejavnostih ocenjevanja ESG, vključno z informacijami iz točke 1 Priloge III.

2.ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih podrobneje opredeli elemente, ki jih je treba razkriti v skladu z odstavkom 1.

3.ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do XX XXXX XXXX.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 22

Razkritja naročnikom ocen ESG in ocenjevanim subjektom

1.Ponudniki ocen ESG svojim naročnikom in ocenjevanim subjektom razkrijejo vsaj informacije iz točke 2 Priloge III.

2.ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih podrobneje opredeli elemente, ki jih je treba razkriti v skladu z odstavkom 1.

3.ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do XX XXXX XXXX.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE 3

Neodvisnost in navzkrižja interesov

Člen 23

Neodvisnost in izogibanje navzkrižjem interesov

1.Ponudniki ocen ESG imajo vzpostavljene zanesljive ureditve upravljanja, ki med drugim zajemajo jasno organizacijsko strukturo z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi vlogami in odgovornostmi za vse osebe, vključene v zagotovitev ocene ESG.

2.Ponudniki ocen ESG sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da na nobeno zagotovljeno oceno ESG ne vpliva nobeno obstoječe ali morebitno navzkrižje interesov ali kakršen koli poslovni odnos, ki je povezan s samim ponudnikom ocen ESG ali njegovimi delničarji, vodstvenimi delavci, bonitetnimi analitiki, zaposlenimi ali katero koli drugo fizično osebo, katere storitve so dane na voljo ponudnikom ocen ESG ali so pod njihovim nadzorom, ali katero koli osebo, ki je z njimi neposredno ali posredno povezana prek nadzora.

3.Kadar pri ponudniku ocen ESG obstaja tveganje navzkrižja interesov zaradi lastniške strukture, večinskih deležev ali dejavnosti navedenega ponudnika ocen ESG ali katerega koli subjekta, ki ima v lasti ali nadzoruje ponudnika ocen ESG, ali subjekta, ki je v lasti ali pod nadzorom ponudnika ocen ESG, ali katerega koli subjekta, ki je povezan s ponudnikom ocen ESG, lahko ESMA od ponudnika ocen ESG zahteva, da sprejme ukrepe za zmanjšanje tega tveganja. Taki ukrepi lahko vključujejo vzpostavitev neodvisne nadzorne funkcije, v kateri so uravnoteženo zastopani deležniki, vključno z uporabniki ocen ESG in osebami, ki prispevajo k takim ocenam.

Kadar navzkrižja interesov iz prvega pododstavka ni mogoče ustrezno obvladovati, lahko ESMA od ponudnika ocen ESG zahteva, da preneha opravljati dejavnosti ali prekine odnose, ki povzročajo navzkrižje interesov, ali od tega ponudnika zahteva, da preneha zagotavljati ocene ESG.

4.Ponudniki ocen ESG ESMA razkrijejo vsa obstoječa ali morebitna navzkrižja interesov, vključno z navzkrižji interesov, ki izhajajo iz lastništva ali nadzora ponudnikov ocen ESG.

5.Ponudniki ocen ESG vzpostavijo in izvajajo politike, postopke in učinkovite organizacijske ureditve za ugotavljanje, razkrivanje, preprečevanje, obvladovanje in blažitev navzkrižij interesov. Ponudniki ocen ESG te politike, postopke in ureditve redno pregledujejo in posodabljajo. S temi politikami, postopki in ureditvami preprečujejo, obvladujejo in blažijo zlasti navzkrižja interesov, ki nastanejo zaradi lastništva ali nadzora ponudnika ocen ESG ali zaradi drugih interesov v skupini ponudnika ocen ESG, ali navzkrižja interesov, ki jih povzročijo druge osebe, ki vplivajo na ponudnika ocen ESG ali ga nadzorujejo v zvezi z določanjem ocen ESG.

6.Ponudniki ocen ESG vsaj vsako leto pregledajo svoje poslovanje, da bi odkrili morebitna navzkrižja interesov.

Člen 24

Obvladovanje morebitnih navzkrižij interesov pri zaposlenih

1.Ponudniki ocen ESG zagotovijo, da za njihove zaposlene in katere koli druge fizične osebe, katerih storitve so jim dane na voljo ali so pod njihovim nadzorom in ki so neposredno vključeni v zagotovitev ocene ESG, velja naslednje:

(a)imajo potrebna znanja in spretnosti za opravljanje svojih nalog in dolžnosti ter so predmet učinkovitega upravljanja in nadzora;

(b)niso predmet neprimernega vpliva ali navzkrižij interesov;

(c) plačilo in ocena uspešnosti teh oseb ne povzročata navzkrižij interesov ali kako drugače vplivata na celovitost postopka določanja ocen ESG;

(d)nimajo kakršnih koli interesov ali poslovnih povezav, ki ogrožajo dejavnosti ponudnika ocen ESG;

(e)ne smejo prispevati k določitvi ocene ESG s sodelovanjem pri povpraševanju, ponudbi in trgovanju v lastnem imenu ali v imenu udeležencev na trgu, razen če je tako prispevanje izrecno zahtevano kot del metodologije ocenjevanja ESG in zanj veljajo posebna pravila, določena v okviru te metodologije;

(f)so predmet učinkovitih postopkov za nadzor izmenjave informacij z drugimi zaposlenimi, ki so vključeni v dejavnosti, ki bi lahko ustvarile tveganje navzkrižij interesov, ali s tretjimi osebami, kadar bi lahko take informacije vplivale na oceno ESG.

2.Ponudniki ocen ESG vzpostavijo posebne postopke notranjih kontrol, da zagotovijo integriteto in zanesljivost zaposlenega ali osebe, ki določa oceno ESG, kar vključuje tudi to, da vodstvo oceno ESG pred njenim razširjanjem notranje potrdi.

Člen 25

Poštena, razumna, pregledna in nediskriminatorna obravnava uporabnikov ocen ESG

1.Ponudniki ocen ESG sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da strankam zaračunavajo pristojbine, ki so poštene, razumne, pregledne in nediskriminatorne ter temeljijo na stroških.

2.ESMA lahko za namene odstavka 1 od ponudnikov ocen ESG zahteva, da ji predložijo dokumentirane dokaze, lahko sprejme nadzorne ukrepe v skladu s členom 33 in se lahko odloči naložiti globe v skladu s členom 34, če ugotovi, da pristojbine ponudnikov ocen ESG niso poštene, razumne, pregledne in nediskriminatorne ter ne temeljijo na dejanskih stroških.

POGLAVJE 4

Nadzor s strani ESMA

Oddelek 1

Splošna načela

Člen 26

Nevmešavanje v vsebino ocen ali metodologij

Pri izvajanju svojih nalog v skladu s to uredbo ESMA, Komisija ali kateri koli javni organi države članice ne posegajo v vsebino ocen ESG ali metodologij zanje.

Člen 27

ESMA

1.ESMA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 izda in posodobi smernice o sodelovanju med ESMA in pristojnimi organi za namene te uredbe, vključno s postopki in podrobnimi pogoji v zvezi s prenosom nalog.

2.ESMA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 v sodelovanju z EBA in EIOPA do XX XXXX XXXX izda in posodobi smernice o uporabi sistema odobritve iz člena 10 te uredbe.

3.ESMA objavi letno poročilo o uporabi te uredbe, vključno z nadzornimi ukrepi, ki jih je sprejel, in kaznimi, ki jih je naložil na podlagi te uredbe, vključno z globami in periodičnimi denarnimi kaznimi. To poročilo vsebuje zlasti informacije o razvoju trga ocen ESG ter oceno uporabe ureditev za tretje države iz členov 9, 10 in 11.

ESMA predloži letno poročilo iz prvega pododstavka Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

4.ESMA pri opravljanju svojih nalog sodeluje z EBA in EIOPA ter se pred izdajo in posodobitvijo smernic ter predložitvijo osnutkov regulativnih tehničnih standardov posvetuje z EBA in EIOPA.

Člen 28

Pristojni organi

1.Vsaka država članica do XX XXXX XXXX določi pristojni organ za namene te uredbe.

2.Pristojni organi imajo ustrezno osebje, kar zadeva število in strokovno usposobljenost, da lahko uporabljajo to uredbo.

Člen 29

Izvajanje pooblastil iz členov 30 do 32

Pooblastila, ki so v skladu s členi 30 do 32 prenesena na ESMA ali na njegove uradnike ali druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, se ne uporabijo za zahteve po razkritju informacij ali dokumentov, za katere velja varovanje zaupnosti.

Člen 30

Zahteve za informacije

1.ESMA lahko z enostavnim zahtevkom ali s sprejetjem odločitve od ponudnikov ocen ESG, oseb, vključenih v dejavnosti ocenjevanja ESG, ocenjevanih subjektov, tretjih oseb, ki so jim ponudniki ocen ESG v zunanje izvajanje oddali operativne funkcije ali dejavnosti, ter oseb, ki so drugače tesno in bistveno povezane s ponudniki ocen ESG ali z dejavnostmi ocenjevanja ESG, zahteva, da predložijo vse informacije, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog v skladu s to uredbo.

2.Kadar ESMA zahteva informacije iz odstavka 1 z enostavnim zahtevkom:

(a)navede ta člen kot pravno podlago za zahtevo;

(b)navede namen zahteve;

(c)navede, katere informacije se zahtevajo;

(d)določi rok, v katerem je treba predložiti informacije;

(e)obvesti osebo, od katere se te informacije zahtevajo, da informacij ni obvezana zagotoviti, vendar pa morebitni odgovor na zahtevo za informacije ne sme biti napačen ali zavajajoč;

(f)navede globo iz člena 34, če so odgovori na zastavljena vprašanja napačni ali zavajajoči.

3.Kadar ESMA zahteva informacije v skladu z odstavkom 1 s sprejetjem odločitve:

(a)navede ta člen kot pravno podlago za zahtevo;

(b)navede namen zahteve;

(c)navede, katere informacije se zahtevajo;

(d)določi rok, v katerem je treba predložiti informacije;

(e)navede periodične denarne kazni iz člena 35, če so zahtevane informacije, ki se predložijo, nepopolne;

(f)navede globo iz člena 34, če so odgovori na zastavljena vprašanja napačni ali zavajajoči;

(g)navede pravico do pritožbe na odločitev pri odboru za pritožbe ter predložitev odločitve v presojo Sodišču Evropske unije v skladu s členoma 60 in 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.Zahtevane informacije zagotovijo osebe iz odstavka 1 ali njihovi zastopniki in, v primeru pravnih oseb ali združenj, ki nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so po zakonu ali statutu pooblaščene za njihovo zastopanje. Ustrezno pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Te stranke so še naprej v celoti odgovorne, če so informacije, ki jih predložijo odvetniki, nepopolne, napačne ali zavajajoče.

5.ESMA nemudoma posreduje kopijo enostavnega zahtevka ali svoje odločitve pristojnemu organu države članice, kjer imajo prebivališče ali sedež osebe iz odstavka 1, na katere se nanaša zahteva za informacije.

Člen 31

Splošne preiskave

1.ESMA lahko za potrebe izvajanja svojih nalog v skladu s to uredbo opravi vse potrebne preiskave oseb iz člena 30(1). V ta namen imajo uradniki ESMA in druge osebe, ki jih pooblasti ESMA, pooblastila da:

(a)preučijo vse evidence, podatke, postopke in katero koli drugo gradivo, relevantno za izvajanje njihovih nalog, ne glede na vrsto nosilca podatkov, na katerem so shranjeni;

(b)izdelajo ali pridobijo overjene kopije ali izvlečke iz takih evidenc, podatkov, postopkov ali drugega gradiva;

(c)pozovejo in zaprosijo katero koli osebo iz člena 30(1) ali njene zastopnike ali osebje, da poda ustno ali pisno obrazložitev dejstev ali dokumentov, povezanih s predmetom in namenom inšpekcijskega pregleda, ter zabeležijo odgovore;

(d)opravijo razgovor s katero koli drugo fizično ali pravno osebo, ki pristane na razgovor, za namen zbiranja informacij v zvezi s predmetom preiskave;

(e)zahtevajo evidence o telefonskem in podatkovnem prometu.

2.Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za namene preiskav iz odstavka 1, svoja pooblastila izvajajo ob predložitvi pisnega pooblastila, v katerem sta navedena predmet in namen preiskave. V tem pooblastilu so navedene tudi periodične denarne kazni iz člena 35(1), če zahtevane evidence, podatki, postopki ali katero koli drugo gradivo oziroma odgovori na vprašanja, ki se postavijo osebam iz navedenega člena, niso zagotovljeni ali so nepopolni, in globe iz člena 34, če so odgovori na vprašanja, ki se postavijo osebam iz navedenega člena, napačni ali zavajajoči.

3.Osebe iz člena 30(1) privolijo v preiskave, ki jih z odločitvijo odredi ESMA. V odločitvi so navedeni predmet in namen preiskave, periodične denarne kazni iz člena 3, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da se odločitev predloži v presojo Sodišču Evropske unije.

4.ESMA pred preiskavo pravočasno obvesti pristojni organ države članice, v kateri je treba opraviti preiskavo, o preiskavi in identiteti pooblaščenih oseb. Uradniki zadevnega pristojnega organa tem pooblaščenim osebam na zahtevo ESMA pomagajo pri izvajanju njihovih nalog. Uradniki zadevnega pristojnega organa se lahko na zahtevo tudi udeležijo preiskav.

5.Če je za pridobitev evidenc o telefonskem ali podatkovnem prometu iz točke (e) odstavka 1 v skladu z nacionalnimi pravili potrebna odobritev pravosodnega organa, se za tako odobritev zaprosi. Prošnja za tako odobritev je lahko tudi previdnostni ukrep.

6.Kadar se zaprosi za odobritev iz odstavka 5, nacionalni pravosodni organ preveri, da je odločitev ESMA verodostojna in da predvideni prisilni ukrepi glede na predmet preiskav niso ne arbitrarni ne pretirani. Pri preverjanju sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalni pravosodni organ zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima ESMA za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Nacionalni pravosodni organ pa ne presoja o tem, ali je preiskava potrebna, ali zahteva informacij iz spisa ESMA. Zakonitost odločitve ESMA lahko presoja le Sodišče Evropske unije v skladu s postopkom, določenim v Uredbi (EU) št. 1095/2010.

Člen 32

Inšpekcijski pregledi na kraju samem

1.Za izvajanje svojih nalog v skladu s to uredbo lahko ESMA izvaja vse potrebne inšpekcijske preglede na kraju samem v poslovnih prostorih pravnih oseb iz člena 30(1). Kadar je to potrebno zaradi pravilne izvedbe in učinkovitosti inšpekcijskega pregleda, lahko ESMA izvede inšpekcijski pregled na kraju samem brez predhodne najave.

2.Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvedbo inšpekcijskega pregleda na kraju samem, lahko vstopijo v vse poslovne prostore in na vsa zemljišča pravnih oseb, na katere se nanaša odločitev o preiskavi, ki jo je sprejel ESMA, in imajo vse pristojnosti iz člena 31(1). Imajo tudi pooblastilo, da zapečatijo vse poslovne prostore in knjige ali evidence za čas trajanja inšpekcijskega pregleda ter v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo.

3.Uradniki ESMA in druge osebe, ki jih ESMA pooblasti za izvedbo inšpekcijskega pregleda na kraju samem, izvajajo svoja pooblastila ob predložitvi pisnega pooblastila, v katerem so navedeni predmet in namen inšpekcijskega pregleda ter periodične denarne kazni iz člena 31, če zadevne osebe ne privolijo v inšpekcijski pregled. ESMA pred inšpekcijskim pregledom o njem pravočasno obvesti pristojni organ države članice, v kateri ga je treba izvesti.

4.Osebe iz člena 30(1) privolijo v inšpekcijske preglede na kraju samem, ki so odrejeni z odločitvijo ESMA. V odločitvi so navedeni predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum njegovega začetka, periodične denarne kazni iz člena 31, pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi Uredbe (EU) št. 1095/2010, ter pravica, da se odločitev predloži v presojo Sodišču Evropske unije. ESMA take odločitve sprejme po posvetovanju s pristojnim organom države članice, v kateri je treba izvesti inšpekcijski pregled.

5.Uradniki pristojnega organa države članice, v kateri je treba izvesti inšpekcijski pregled, in tisti, ki jih ta pristojni organ pooblasti ali imenuje, na zahtevo ESMA aktivno pomagajo uradnikom ESMA in drugim osebam, ki jih pooblasti ESMA. V ta namen imajo pooblastila iz odstavka 2. Uradniki pristojnega organa zadevne države članice se lahko na zahtevo tudi udeležijo inšpekcijskih pregledov na kraju samem.

6.ESMA lahko od pristojnih organov tudi zahteva, da v njegovem imenu izvedejo določene preiskovalne naloge in inšpekcijske preglede na kraju samem, kakor je določeno v tem členu in v členu 31(1). V ta namen imajo pristojni organi enaka pooblastila kot ESMA, kot je določeno v tem členu in v členu 31(1).

7.Kadar uradniki ESMA in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti ESMA, ugotovijo, da oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je bil odrejen v skladu s tem členom, jim pristojni organ zadevne države članice ponudi potrebno pomoč in po potrebi zagotovi tudi pomoč policije ali enakovrednega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda na kraju samem.

8.Če je za inšpekcijski pregled na kraju samem iz odstavka 1 ali za pomoč iz odstavka 7 v skladu z nacionalnimi pravili potrebna odobritev pravosodnega organa, se za tako odobritev zaprosi. Prošnja za tako odobritev je lahko tudi previdnostni ukrep.

9.Kadar se zaprosi za odobritev iz odstavka 8, nacionalni pravosodni organ preveri, da je odločitev ESMA verodostojna in da predvideni prisilni ukrepi glede na predmet inšpekcijskega pregleda niso ne arbitrarni ne pretirani. Pri preverjanju sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalni pravosodni organ zaprosi ESMA za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, ki jih ima ESMA za sum o kršitvi te uredbe, pa tudi glede resnosti domnevne kršitve in narave vpletenosti osebe, za katero veljajo prisilni ukrepi. Nacionalni pravosodni organ pa ne presoja o tem, ali je inšpekcijski pregled potreben, ali zahteva informacij iz spisa ESMA. Zakonitost odločitve ESMA lahko presoja le Sodišče Evropske unije v skladu s postopkom, določenim v Uredbi (EU) št. 1095/2010.

Oddelek 2

Upravne kazni in drugi upravni ukrepi

Člen 33

Nadzorni ukrepi ESMA

1.Kadar ESMA ugotovi, da ponudnik ocen ESG ni izpolnil svojih obveznosti iz te uredbe, sprejme enega ali več naslednjih nadzornih ukrepov:

(a)odvzame dovoljenje ponudniku ocen ESG;

(b)ponudniku ocen ESG začasno prepove zagotavljanje ocen ESG, dokler kršitev ni odpravljena;

(c)začasno prekliče uporabo ocen ESG, ki jih zagotavlja ponudnik ocen ESG, dokler kršitev ni odpravljena;

(d)zahteva, da ponudnik ocen ESG odpravi kršitev;

(e)naloži globe v skladu s členom 34;

(f)izda javna obvestila.

2.Nadzorni ukrepi iz odstavka 1 so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

3.ESMA pri sprejemanju nadzornih ukrepov iz odstavka 1 upošteva naravo in resnost kršitve, pri čemer se ravna po naslednjih merilih:

(a)trajanje in pogostost kršitve;

(b)ali je bilo zaradi kršitve storjeno ali omogočeno finančno kaznivo dejanje oziroma je kršitev kako drugače prispevala k finančnemu kaznivemu dejanju;

(c)ali je bila kršitev namerna ali je do nje prišlo iz malomarnosti;

(d)stopnja odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;

(e)finančna moč ponudnika ocen ESG glede na njegov skupni letni čistim prihodek;

(f)učinek kršitve na interese malih vlagateljev;

(g)pomembnost pridobljenega dobička in preprečenih izgub za ponudnika ocen ESG ali izgub za tretje osebe, ki so posledica kršitve, če je take dobičke in izgube mogoče določiti;

(h)raven sodelovanja ponudnika ocen ESG z ESMA, brez poseganja v potrebo, da se zagotovi povrnitev pridobljenega dobička ali preprečenih izgub s strani tega ponudnika ocen ESG;

(i)predhodne kršitve ponudnika ocen ESG;

(j)ukrepi, ki jih je ponudnik ocen ESG sprejel po kršitvi za preprečitev njene ponovitve.

4.ESMA o vseh ukrepih, ki jih je sprejela v skladu z odstavkom 1, brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti osebo, odgovorno za kršitev. ESMA vsak tak ukrep objavi na svojem spletišču v 10 delovnih dneh od datuma njegovega sprejetja.

Objava iz prvega pododstavka vsebuje vse naslednje:

(a)izjavo, ki potrjuje pravico ponudnika ocen ESG, da se pritoži na odločitev;

(b)kadar je ustrezno, izjavo, ki potrjuje, da je bila pritožba vložena, z navedbo, da taka pritožba nima odložilnega učinka;

(c)izjavo, da lahko ESMA odloži izvajanje izpodbijane odločitve v skladu s členom 60(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 34

Globe

1.Kadar ESMA ugotovi, da je ponudnik ocen ESG ali, kadar je ustrezno, njegov pravni zastopnik namerno ali iz malomarnosti kršil to uredbo, sprejme odločitev o naložitvi globe. Najvišji znesek globe znaša 10 % skupnega letnega čistega prihodka ponudnika ocen ESG, izračunanega na podlagi najnovejših razpoložljivih računovodskih izkazov, ki jih je odobril upravljalni organ ponudnika ocen ESG.

2.Kadar je ponudnik ocen ESG obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU, je zadevni skupni letni čisti prihodek bodisi skupni letni čisti prihodek bodisi ustrezna vrsta prihodka v skladu z zadevnim pravom Unije na področju računovodstva glede na najnovejše razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je odobril upravljalni organ končnega obvladujočega podjetja.

3.Pri določanju višine globe v skladu z odstavkom 1 ESMA upošteva merila iz člena 33(3).

4.Kadar je imel ponudnik ocen ESG neposredne ali posredne finančne koristi zaradi kršitve, je znesek globe ne glede na odstavek 3 najmanj enak tem koristim.

5.Kadar dejanje ali opustitev dejanja ponudnika ocen ESG pomeni več kot eno kršitev te uredbe, se uporabi le višja globa, izračunana v skladu z odstavkom 2 ter povezana z eno od teh kršitev.

Člen 35

Periodične denarne kazni

1.ESMA z odločitvijo naloži periodične denarne kazni, da prisili:

(a)ponudnika ocen ESG, da odpravi kršitev na podlagi odločitve, sprejete v skladu s členom 33;

(b)osebe iz člena 30(1), da:

(1)predložijo popolne informacije, ki se zahtevajo z odločitvijo, sprejeto v skladu s členom 30;

(2)privolijo v preiskavo in zlasti zagotovijo popolne evidence, podatke, postopke ali katero koli drugo gradivo, ki se zahteva, ter dopolnijo in popravijo druge informacije, predložene v okviru preiskave, odrejene z odločitvijo, sprejeto v skladu s členom 30;

(3)privolijo v inšpekcijski pregled na kraju samem, odrejen z odločitvijo, sprejeto v skladu s členom 32.

2.Periodična denarna kazen je učinkovita in sorazmerna. ESMA naloži periodično denarno kazen na dnevni osnovi, dokler ponudnik ocen ESG ali zadevna oseba ne izpolni ustrezne odločitve iz odstavka 1.

3.Ne glede na odstavek 2 znesek periodičnih denarnih kazni znaša 3 % povprečnega dnevnega prihodka v preteklem poslovnem letu, za fizične osebe pa 2 % povprečnega dnevnega dohodka v preteklem koledarskem letu. Znesek se računa od datuma, določenega v odločitvi, s katero se naloži periodična denarna kazen.

4.Periodična denarna kazen se naloži za obdobje največ šestih mesecev po uradnem obvestilu o odločitvi ESMA. Po preteku tega obdobja ESMA ukrep pregleda.

Člen 36

Razkritje, narava, izvršitev in dodelitev glob in periodičnih denarnih kazni

1.ESMA javnosti razkrije vse globe in vse periodične denarne kazni, ki jih je naložil v skladu s členoma 34 in 35, razen če bi takšno razkritje javnosti resno ogrozilo finančne trge Unije ali povzročilo nesorazmerno škodo vpletenim stranem. Tako razkritje ne zajema osebnih podatkov v smislu Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 54 .

2.Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 34 in 35, so upravne narave.

3.Globe in periodične denarne kazni, naložene v skladu s členoma 34 in 35, so izvršljive.

Izvršitev glob in periodičnih denarnih kazni urejajo postopkovna pravila, ki veljajo v državi članici ali tretji državi, na ozemlju katere se opravi.

4.Globe in periodične denarne kazni se dodelijo splošnemu proračunu Evropske unije.

Oddelek 3

Postopki in presoja

Člen 37

Postopkovna pravila za sprejemanje nadzornih ukrepov in nalaganje glob

1.Kadar ESMA ugotovi, da obstajajo resni znaki o morebitni kršitvi te uredbe, imenuje neodvisnega preiskovalnega uradnika iz ESMA, da razišče zadevo. Ta imenovani uradnik ne sodeluje oziroma ni neposredno ali posredno sodeloval pri nadzoru ocen ESG, na katere se nanaša kršitev, in svoje naloge opravlja neodvisno od odbora nadzornikov ESMA.

2.Preiskovalni uradnik iz odstavka 1 razišče domnevne kršitve, upošteva vse pripombe, ki jih predložijo preiskovane osebe, in celoten spis s svojimi ugotovitvami predloži odboru nadzornikov ESMA.

3.Preiskovalni uradnik ima pooblastilo za zahtevanje informacij v skladu s členom 30 ter izvajanje preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem v skladu s členoma 31 in 32.

4.Preiskovalni uradnik ima pri opravljanju svojih nalog dostop do vseh dokumentov in informacij, ki jih je ESMA zbral pri svojih nadzornih dejavnostih.

5.V preiskavah v skladu s tem členom se v celoti upošteva pravica preiskovanih oseb do obrambe.

6.Ko preiskovalni uradnik predloži spis s svojimi ugotovitvami odboru nadzornikov ESMA, o tem uradno obvesti preiskovane osebe.

7.Na podlagi spisa z ugotovitvami preiskovalnega uradnika in po tem, ko zadevne osebe v skladu s členom 38 dajo izjavo, če to zahtevajo, nadzorni odbor ESMA oceni, ali je ena ali več preiskovanih oseb storilo zadevne kršitve in, če ugotovi, da so bile take kršitve storjene, sprejme nadzorni ukrep iz člena 33 ter naloži globo v skladu s členom 34.

8.Preiskovalni uradnik ne sodeluje pri posvetovanjih odbora nadzornikov ESMA niti na noben drug način ne posega v postopek odločanja odbora nadzornikov ESMA.

9.Komisija dopolni to uredbo s sprejetjem nadaljnjih postopkovnih pravil v zvezi z izvajanjem pooblastila ESMA za nalaganje glob ali periodičnih denarnih kazni, vključno z določbami glede pravice do obrambe, začasnimi določbami in pobiranjem glob ali periodičnih denarnih kazni, ter s sprejetjem podrobnih pravil glede zastaralnih rokov za nalaganje in izvrševanje kazni.

Pravila iz prvega pododstavka se sprejmejo z delegiranimi akti v skladu s členom 45.

10.Kadar ESMA pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo ugotovi, da obstajajo resni znaki o morebitnih dejstvih, ki bi lahko pomenila kazniva dejanja, zadeve za kazenski pregon predloži zadevnim nacionalnim organom. ESMA ne naloži glob ali periodičnih denarnih kazni, kadar je predhodna oprostilna sodba ali obsodba, izhajajoča iz istega dejstva ali dejstev, ki so v osnovi ista, že postala pravnomočna kot rezultat kazenskega postopka po nacionalnem pravu.

Člen 38

Zaslišanje preiskovanih oseb

1.Pred sprejetjem kakršne koli odločitve v skladu s členi 33, 34 in 35 ESMA osebam, ki so v postopku, omogoči, da se izjavijo glede njegovih ugotovitev. Odločitve ESMA temeljijo samo na ugotovitvah, v zvezi s katerimi so osebe, ki so v postopku, imele priložnost podati pripombe.

Prvi pododstavek se ne uporablja, kadar so potrebni nujni ukrepi v skladu s členom 33, da se prepreči večja neposredna škoda finančnemu sistemu. V takem primeru lahko ESMA sprejme začasno odločitev in zadevnim osebam omogoči, da podajo izjavo čim prej po sprejetju njegove odločitve.

2.V preiskavah se v celoti spoštuje pravica oseb, ki so v postopku, do obrambe. Zagotovljena jim je pravica do vpogleda v spis ESMA ob upoštevanju pravnega interesa drugih oseb glede varovanja njihovih poslovnih skrivnosti. Pravica do vpogleda v spis ne zajema zaupnih informacij ali notranjih pripravljalnih dokumentov ESMA.

Člen 39

Presoja Sodišča

Sodišče ima neomejeno pristojnost za presojanje odločitev, s katerimi je ESMA naložil globo ali periodično denarno kazen. Naloženo globo ali periodično denarno kazen lahko razveljavi, zniža ali zviša.

Oddelek 4

Pristojbine in prenos nalog

Člen 40

Pristojbine za nadzor

1.ESMA ponudnikom ocen ESG zaračuna pristojbine v skladu z delegiranim aktom, sprejetim v skladu z odstavkom 2. Te pristojbine v celoti pokrijejo potrebne odhodke ESMA v zvezi z nadzorom ponudnikov ocen ESG in povračilom morebitnih stroškov, ki bi jih lahko imeli pristojni organi pri opravljanju dela v skladu s to uredbo, zlasti zaradi prenosa nalog v skladu s členom 41.

2.Znesek posamezne pristojbine je sorazmeren z letnim čistim prihodkom zadevnega ponudnika ocen ESG.

Komisija do XX XXXX XXXX sprejme delegirane akte v skladu s členom 45 za dopolnitev te uredbe, v katerih opredeli vrsto pristojbin, zadeve, za katere je treba plačati pristojbine, višino pristojbin, način njihovega plačila ter, kadar je ustrezno, način, na katerega ESMA pristojnim organom povrne morebitne stroške, ki bi jih lahko imeli pri opravljanju dela v skladu s to uredbo, zlasti zaradi prenosa nalog iz člena 41.

POGLAVJE 5

Sodelovanje med ESMA in pristojnimi nacionalnimi organi

Člen 41

Prenos nalog s strani ESMA na pristojne organe

1.Kadar je to potrebno za ustrezno opravljanje nadzorne naloge, lahko ESMA posamezne nadzorne naloge prenese na pristojni organ države članice v skladu s svojimi smernicami, ki jih izda na podlagi člena 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010. Take posebne nadzorne naloge lahko vključujejo zlasti pooblastilo za izvrševanje zahtev po informacijah v skladu s členom 30 ter za izvajanje preiskav in inšpekcijskih pregledov na kraju samem v skladu s členoma 31 in 32.

2.ESMA se pred prenosom naloge v skladu z odstavkom 1 posvetuje z zadevnim pristojnim organom o:

(a)obsegu naloge, ki se bo prenesla;

(b)časovnem okviru za izvedbo te naloge;

(c)prenosu potrebnih informacij ESMA in s strani ESMA.

3.ESMA v skladu z delegiranim aktom iz člena 45 pristojnemu organu povrne stroške, ki nastanejo zaradi izvajanja prenesenih nalog.

4.ESMA v ustreznih časovnih presledkih pregleda vsak prenos v skladu z odstavkom 1. ESMA lahko kadar koli prekliče prenos.

5.Prenos nalog ne vpliva na odgovornost ESMA ter ne omejuje njegove zmožnosti za izvajanje in nadziranje prenesene dejavnosti. ESMA ne prenese nadzornih pristojnosti, vključno z odločitvami o izdaji dovoljenj, končnimi ocenami in nadaljnjimi odločitvami v zvezi s kršitvami.

Člen 42

Izmenjava informacij

ESMA in pristojni organi si brez nepotrebnega odlašanja izmenjajo informacije, potrebne za izvajanje njihovih nalog v skladu s to uredbo.

Člen 43

Obvestila in zahteve za preklic pristojnih organov

1.Pristojni organ države članice, ki ugotovi, da na ozemlju njegove ali druge države članice prihaja oziroma je prihajalo do dejanj, s katerimi se krši ta uredba, o tem obvesti ESMA. Pristojni organ, ki meni, da je to primerno za namene preiskave, lahko ESMA predlaga, naj oceni potrebo po uporabi pooblastil iz člena 30 v zvezi s ponudnikom ocen ESG, ki pri teh dejanjih sodeluje.

2.ESMA ustrezno ukrepa. ESMA pristojni organ, ki je podal uradno obvestilo, obvesti o rezultatu in, kolikor je mogoče, vseh pomembnih vmesnih dogodkih.

3.Pristojni organ države članice, ki poda uradno obvestilo in meni, da je ponudnik ocen ESG, ki je naveden v registru iz člena 13 in katerega ocene ESG se uporabljajo na ozemlju navedene države članice, kršil to uredbo na način, ki znatno vpliva na zaščito vlagateljev ali stabilnost finančnega sistema v tej državi članici, lahko od ESMA zahteva, da začasno prekliče zagotavljanje ocen ESG s strani zadevnega ponudnika ocen ESG. Pristojni organ, ki poda uradno obvestilo, ESMA predloži popolne razloge za svojo zahtevo.

4.Če ESMA meni, da zahteva iz odstavka 3 ni utemeljena, o tem pisno obvesti pristojni organ, ki je podal uradno obvestilo, in navede razloge za svoje mnenje. Če ESMA meni, da je zahteva upravičena, sprejme ustrezne ukrepe za rešitev tega vprašanja.

Člen 44

Poslovna skrivnost

1.Obveznost varovanja poslovne skrivnosti velja za ESMA, pristojne organe in vse osebe, ki delajo ali so delale pri ESMA, pristojnih organih ali kateri koli drugi osebi, na katero je ESMA prenesel naloge, vključno z revizorji in strokovnjaki, ki jih je ESMA zaposli pogodbeno.

2.    Vse informacije, izmenjane na podlagi te uredbe med ESMA, pristojnimi organi, EBA, EIOPA in ESRB, se štejejo za zaupne, razen:

(a)kadar ESMA ali pristojni organ ali drug zadevni organ ali telo v času sporočanja navede, da se take informacije lahko razkrijejo;

(b)kadar je razkritje potrebno zaradi pravnih postopkov;

(c)kadar se razkrite informacije uporabijo v obliki povzetka ali zbirni obliki, v kateri ni mogoče identificirati posameznih udeležencev na finančnem trgu.

NASLOV IV

DELEGIRANI IN IZVEDBENI AKTI

Člen 45

Izvajanje in preklic prenosa pooblastila ter nasprotovanje delegiranim aktom

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 5, 21, 22 in 40 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [Urad za publikacije: vstaviti datum začetka veljavnosti].

3.Prenos pooblastila iz členov 5, 21, 22 in 40 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 7, 33, 34 in 40, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za [dva meseca].

7.Če do izteka roka iz odstavka 6 niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na dan, ki je v njem naveden. Delegirani akt se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala.

8.Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje delegiranemu aktu v roku iz odstavka 1, ta ne začne veljati. V skladu s členom 296 Pogodbe o delovanju Evropske unije institucija, ki delegiranemu aktu nasprotuje, navede razloge za to.

Člen 46

Spremembe prilog

Komisija lahko z delegiranimi akti v skladu s členom 45 sprejme ukrepe za spremembo prilog, da se upošteva razvoj dogodkov na finančnih trgih, vključno z mednarodnim razvojem dogodkov, zlasti kar zadeva trajnostno financiranje.

Člen 47

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES 55 . Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 56 .

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

NASLOV V

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 48

Prehodne določbe

1.Ponudniki ocen ESG, ki so svoje storitve opravljali na datum začetka veljavnosti te uredbe, v treh mesecih obvestijo ESMA, če želijo še naprej ponujati svoje storitve in vložiti vlogo za izdajo dovoljenja v skladu s členom 5. V tem primeru vlogo za izdajo dovoljenja vložijo v šestih mesecih po datumu začetka uporabe te uredbe.

2.Z odstopanjem od prvega odstavka ponudniki ocen ESG, ki se uvrščajo med mala in srednja podjetja na podlagi člena 3 Direktive 2013/34/EU, vlogo za izdajo dovoljenja vložijo v 24 mesecih po datumu začetka uporabe te uredbe.

3.Ponudniki ocen ESG, ki se uvrščajo med mala in srednja podjetja na podlagi člena 3 Direktive 2013/34/EU ter vstopajo na trg po [vstaviti datum začetka uporabe], uradno obvestijo ESMA pred začetkom ponujanja svojih storitev in vložijo vlogo za izdajo dovoljenja v 12 mesecih od navedenega uradnega obvestila.

Člen 49

Pregled

1.Komisija oceni uporabo te uredbe do [pet let po začetku veljavnosti te uredbe].

2.Komisija predloži poročilo o glavnih ugotovitvah ocene Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija pri izvajanju ocene upošteva razvoj trga in ustrezne dokaze, ki jih ima na voljo.

3.Kadar Komisija meni, da je to primerno, poročilu priloži zakonodajni predlog za spremembo ustreznih določb te uredbe.

Člen 50

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od [6 mesecev po začetku veljavnosti te uredbe].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in pomeni dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani način(-i) izvrševanja proračuna

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

☑ Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 57  

◻ Podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ Združitev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji 

1.4.2.Specifični cilji 

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti 

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejeno

–◻    trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

☑ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2022 in 2024,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 59   

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

☑ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

☑ organom iz členov 70 in 71,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna finančna jamstva,

◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke 

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

[Organ]: <…….>			2023	2024	2025	2026	2027	SKUPAJ
Naslov 1:	obveznosti	(1)
	plačila	(2)
Naslov 2:	obveznosti	(1a)
	plačila	(2a)
Naslov 3:	obveznosti	(3a)
	plačila	(3b)
Odobritve za [organ] <…….>  SKUPAJ	obveznosti	= 1 + 1a + 3a
	plačila	= 2 + 2a + 3b

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Odobritve iz RAZDELKA 7  večletnega finančnega okvira  SKUPAJ

(obveznosti skupaj = plačila skupaj)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za ESMA 

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Ocenjene posledice za človeške vire ESMA

3.2.3.1.Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Začasni uslužbenci (razredi AD)			0,587	1,198	1,222	3,006
Začasni uslužbenci (razredi AST)			0,098	0,200	0,203	0,501
Pogodbeni uslužbenci			0,918	1,873	1,720	4,512
Napoteni nacionalni strokovnjaki

SKUPAJ 64

1,603

3,271

3,145

8,020

Potrebe po osebju (EPDČ):

Začasni uslužbenci (razredi AD)			6	6	6	18
Začasni uslužbenci (razredi AST)			1	1	1	3
Pogodbeni uslužbenci			12	12	10	34
Napoteni nacionalni strokovnjaki

SKUPAJ

19

19

17

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih za matični GD

–☑    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ocena se izrazi v celotnih zneskih (ali največ na eno decimalno mesto natančno)

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Opis izračuna stroškov za enote z ekvivalentom polnega delovnega časa mora biti vključen v Prilogo V, oddelek 3.

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

–☑    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira 68 .

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

–◻    V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–☑    V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–☑    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za druge prihodke.

–◻ navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

Priloga k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga

Splošne predpostavke:

·Zakonodaja začne veljati v drugi polovici leta 2024.

·Izvajanje neposrednega nadzora in pobiranje pristojbin se bosta začela šest mesecev pozneje, tj. leta 2025.

·Stroški dodatnih odhodkov za zaposlene (naslov I) so bili izračunani na podlagi povprečnih stroškov osebja v višini 171 000 EUR za začasnega uslužbenca in 91 000 EUR za pogodbenega uslužbenca, ki se uporabljajo od januarja 2023 (tj. standardni stroški brez standardnih stroškov za službene prostore v višini 29 000 EUR, ki zajemajo stavbe in IT ter so povezani z dodatnimi EPDČ).

Za te standardne stroške je bil uporabljen trenutno veljavni korekcijski koeficient za Pariz (118,7), ti stroški pa so bili nato indeksirani na 2 % za leta po letu 2023 (kot je običajna praksa pri načrtovanju proračuna Unije, pri čemer se upošteva, da je lahko inflacija v nekaterih letih nižja, v drugih pa višja).

·Stroški dodatnih odhodkov za infrastrukturo in poslovanje (naslov II) so bili izračunani na podlagi standardne dodelitve za službene prostore v višini 29 000 EUR, ki zajema stroške za stavbe in IT, povezane z dodatnimi EPDČ, in je indeksirana na 2 % za leta po letu 2023. Poleg tega so bili med druge upravne stroške, ki se ne krijejo z dodelitvijo za službene prostore, vključeni standardni stroški v višini 2 500 EUR na EPDČ (prav tako indeksirani na 2 % za leta po letu 2023).

Napovedane posledice za proračun Unije so bile ocenjene na podlagi naslednjega:

Naslov I – Odhodki za zaposlene

·Izračuni temeljijo na naslednjih podatkih: v EU posluje 59 subjektov, od tega 30 s sedežem v EU in 29 s sedežem zunaj EU. Subjekti, ki niso iz EU, bodo lahko storitve v EU opravljali na tri načine, in sicer na podlagi: (a) enakovrednosti; (b) odobritve; (c) priznanja. Intenzivnost nadzornih nalog se bo razlikovala glede na lokacijo ponudnikov (ponudniki v EU v primerjavi s ponudniki, ki niso iz EU).

Subjekti s sedežem v EU: v primeru 30 ponudnikov ocen ESG s sedežem v EU (3 veliki + 6 srednjih + 9 malih +12 mikro ponudnikov): (i) bo v letu (n) potrebnih šest mesecev za izdajo dovoljenja 30 subjektom s sedežem v EU (pogodbeni uslužbenci) + šest mesecev nadzora nad tistimi subjekti, ki so že pridobili dovoljenje (začasni uslužbenci); (ii) v letu (n) + 1 bo potekal nadzor nad 30 subjekti; (iii) v letu (n) + 2 bo potekal nadzor nad 30 subjekti.

·Predpostavke o ponudnikih EU: Komisija na podlagi prispevkov ESMA ocenjuje, da bi bilo za nadzor velikega ponudnika ocen ESG potrebnih 1,7 EPDČ in 0,2 EPDČ za nadzor majhnega ponudnika ocen ESG. To temelji na predpostavki, da ocene ESG niso tako sistemsko pomembne kot bonitetne ocene in da bo zaradi tega za njih potreben manj strog nadzor od tistega, ki ga ESMA trenutno izvaja nad bonitetnimi agencijami, zato je Komisija uporabila 50-odstotno zmanjšanje števila EPDČ za bonitetne agencije.

·Predpostavke o ponudnikih ocen ESG, ki niso iz EU:

Za ponudnike, ki niso iz EU, smo upoštevali = 0,1 EPDČ (polovica časa, dodeljenega mikro ponudniku ocen ESG s sedežem v EU), pri 29 ponudnikih ocen ESG, ki niso iz EU, pa smo upoštevali pavšalno pristojbino v višini 3 000 EUR za vsakega ponudnika ocen ESG s sedežem zunaj EU (polovica zneska pristojbin, ki se zaračunavajo certificiranim bonitetnim agencijam, in sicer v višini 6 000 EUR).

·Opozoriti je treba, da se razmerje osebja v okviru mandata v zvezi z ocenami ESG (več pogodbenih kot začasnih uslužbencev) razlikuje od pristopa k bonitetnim agencijam. ESMA ima v obeh primerih mandat za neposredni nadzor, vendar ima v primeru bonitetnih agencij znatno več začasnih kot pogodbenih uslužbencev (37 začasnih in 14 pogodbenih uslužbencev) za zagotovitev, da je za nedoločen čas zaposleno usposobljeno in izkušeno osebje.

·Menimo, da bo enkratni vrhunec dela, povezanega z izdajo dovoljenj, verjetno dosežen v prvem letu (leto 2025). Zato je pomembno, da se ESMA za prilagoditev na ta vrhunec že na začetka dodeli 19 EPDČ. Velika začetna delovna obremenitev pri registraciji in izdaji dovoljenj se bo v letu 2027 verjetno zmanjšala, število začasnih uslužbencev pa bi se lahko zmanjšalo, s čimer bi se omogočilo zmanjšanje skupnega števila EPDČ na 17. Vendar pa bo ESMA v letu 2027 odgovoren za nadzor vseh subjektov, ki so bili registrirani ter so pridobili dovoljenja v letih 2025 in 2026, zato predlagano zmanjšanje ne sme biti preobsežno.

·Število EPDČ za neposredni nadzor ponudnikov ocen ESG se je v primerjavi s številom EPDČ za neposredni nadzor bonitetnih agencij zmanjšalo za več kot 50 % (skupno 51 EPDČ za bonitetne agencije v primerjavi z 19 EPDČ v letu 2025/2026 in 17 EPDČ v letu 2027 za ponudnike ocen ESG). To naj bi bilo minimalno število zaposlenih, ki lahko zagotovijo ustrezen neposredni nadzor nad trgom 59 subjektov.

Naslov III – Odhodki iz poslovanja

·Utemeljitev za odhodke v višini 35 000 EUR za vključitev subjektov v sistem nadzorniškega poročanja. Ti stroški so potrebni za vzpostavitev modula v sistemu, ki ga ESMA uporablja za nadzorniško poročanje, imenovanega BWise. Zaradi novega mandata neposrednega nadzora je treba razširiti sistem nadzorniškega poročanja. Poleg začetnih stroškov bo treba vsako leto plačati pristojbino za vzdrževanje v višini 5 000 EUR.

·Sistem poročanja organu ESMA omogoča, da obdela nadzorniško dokumentacijo, ki jo prejme od subjektov, ter pripomore k zmanjšanju obsega ročnega dela pri odpiranju in shranjevanju prilog iz elektronske pošte. Zato prispeva k zmanjšanju stroškov EPDČ.

Ocenjeni odhodki, ki se krijejo s pristojbinami za vse naloge neposrednega nadzora, ki jih izvaja ESMA

v EUR

(1)    Sporočilo Komisije o strategiji za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo, COM(2021) 390 final . 

(2)    Sporočilo Komisije o evropskem zelenem dogovoru, COM(2019) 640 final.

(3)    Ti gradniki so: (1) sistem klasifikacije ali „taksonomija“ trajnostnih dejavnosti; (2) okvir razkritja za nefinančna in finančna podjetja ter (3) naložbena orodja, vključno z referenčnimi vrednostmi, standardi in oznakami.

(4)    Direktiva (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti.

(5)    Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088.

(6)    Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev.

(7)    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih zelenih obveznicah, COM(2021) 391 final.

(8)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1818 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z minimalnimi standardi za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod in referenčne vrednosti EU, usklajene s Pariškim sporazumom.

(9)    Delegirana uredba Komisije (EU) 2020/1816 z dne 17. julija 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta glede pojasnila v izjavi o referenčni vrednosti, kako se v vsaki zagotovljeni in objavljeni referenčni vrednosti odražajo okoljski, socialni in upravljavski dejavniki.

(10)    Glej oddelek 2 o opredelitvi problema v oceni učinka.

(11)    Delovni dokument služb Komisije SWD (2023) [XXX].

(12)     ESMA risk-based and data-driven approach when conducting supervision (Pristop ESMA k izvajanju nadzora, ki temelji na tveganju in podatkih) .

(13)    Majhna skupina kvantitativnih analitikov razvije model ocen ESG, ki temelji na podatkih in že od prvega dne zajema veliko število družb.

(14)    Inovativna podjetja, ki pa ne ustvarjajo prihodkov in ki za dokončanje svojega modela ocen ESG potrebujejo več kot sedem let.

(15)    To spremljanje se bo izvajalo v tesnem sodelovanju s platformo za trajnostno financiranje, ki bo spremljala trende v zvezi s kapitalskimi tokovi v trajnostne naložbe, kot je določeno v členu 20 uredbe o taksonomiji.

(16)    UL C , , str. .

(17)    Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 (ZN 2015).

(18)    COM(2016) 739 final.

(19)    CO EUR 17, CONCL. 5.

(20)    Sporočilo Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru, COM(2019) 640 final.

(21)    Strategija za enakost spolov; strategija za enakost LGBTIQ oseb; strateški okvir za Rome; strategija o pravicah invalidov.

(22)    Evropska komisija, Akcijski načrt: financiranje trajnostne rasti, COM(2018) 97 final.

(23)    Evropska komisija, Generalni direktorat za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov, Študija o ocenah, podatkih in raziskavah, povezanih s trajnostnostjo, Urad za publikacije Evropske unije, 2021, https://data.europa.eu/doi/10.2874/14850 .

(24)    Sporočilo Komisije o strategiji za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo , COM(2021) 390 final) .

(25)     Poročilo IOSCO o ocenah ESG in ponudnikih podatkovnih produktov , ki je na voljo na: https://www.iosco.org/library/pubdocs/pdf/IOSCOPD690.pdf .

(26)    Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(27)    Uredba (EU) XX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa (ESAP) za zagotovitev centraliziranega dostopa do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (UL L [...], [...], str. [...]).

(28)    Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

(29)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(30)    Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (UL L 302, 17.11.2009, str. 1).

(31)    Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(32)    Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).

(33)    Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

(34)    Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih tveganega kapitala (UL L 115, 25.4.2013, str. 1).

(35)    Uredba (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (UL L 115, 25.4.2013, str. 18).

(36)    Uredba (EU) 2015/760 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o evropskih dolgoročnih investicijskih skladih (UL L 123, 19.5.2015, str. 98).

(37)    Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

(38)    Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(39)    Direktiva (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 354, 23.12.2016, str. 37).

(40)    Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 166, 30.4.2004, str. 1).

(41)    Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (UL L 284, 30.10.2009, str. 1).

(42)    Uredba (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvedenih finančnih instrumentih OTC, centralnih nasprotnih strankah in repozitorijih sklenjenih poslov (UL L 201, 27.7.2012, str. 1).

(43)    Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).

(44)    Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).

(45)    Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).

(46)    Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).

(47)    Uredba (EU) 2020/1503 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. oktobra 2020 o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike ter spremembi Uredbe (EU) 2017/1129 in Direktive (EU) 2019/1937 (UL L 347, 20.10.2020, str. 1).

(48)    COM(2020) 593 final.

(49)    Uredba (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L 171, 29.6.2016, str. 1).

(50)    Uredba Sveta št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL 17, 6.10.1958, str. 385).

(51)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(52)    Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1).

(53)    Uredba (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (UL L 173, 12.6.2014, str. 1).

(54)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(55)    Sklep Komisije z dne 6. junija 2001 o ustanovitvi Evropskega odbora za vrednostne papirje (UL L 191, 13.7.2001, str. 45).

(56)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(57)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(58)    Relativna višina pristojbin, ki je odvisna od velikost ponudnikov ocen ESG. Prenos stroškov nadzora na nadzorovane subjekte je običajna praksa v finančnem sektorju.

(59)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(60)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(61)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(62)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(63)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(64)    V celoti financirano iz pristojbin (vključno s prispevki delodajalca za pokojnine).

(65)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(66)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(67)    Zlasti za sredstva kohezijske politike EU, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA).

(68)    Glej člena 12 in 13 Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

(69)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 13.6.2023

COM(2023) 314 final

PRILOGE

k

Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o preglednosti in celovitosti dejavnosti ocenjevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) dejavnikov

{SEC(2023) 241 final} - {SWD(2023) 204 final} - {SWD(2023) 207 final}

PRILOGA I
Informacije, ki jih je treba navesti v vlogi za izdajo dovoljenja

Vloga za izdajo dovoljenja vsebuje vse naslednje informacije:

(a)polno ime vložnika, naslov registriranega sedeža v Uniji, spletišče vložnika in, če je na voljo, identifikator pravnih subjektov (LEI);

(b)ime in kontaktne podatke kontaktne osebe;

(c)pravni status vložnika;

(d)lastniško strukturo vložnika;

(e)identitete članov višjega vodstva vložnika ter njihovo raven kvalifikacij, izkušenj in usposobljenosti;

(f)število analitikov, zaposlenih in drugih oseb, ki so neposredno vključeni v dejavnosti ocenjevanja, njihovo raven izkušenj in usposobljenosti pri delu za vložnika ter njihovo raven izkušenj in usposobljenosti;

(g)opis postopkov in metodologij, ki jih izvaja vložnik za izdajanje in pregledovanje ocen ESG;

(h)politike ali postopke, ki jih vložnik izvaja za ugotavljanje, obvladovanje in razkrivanje vseh navzkrižij interesov, kot je določeno v členu 14 Uredbe;

(i)kadar je ustrezno, dokumente in informacije, povezane z vsemi obstoječimi ali načrtovanimi dogovori o zunanjem izvajanju dejavnosti, zajetih v tej uredbi;

(j)kadar je ustrezno, informacije o drugih dejavnostih, ki jih vložnik izvaja ali jih namerava zagotavljati.

PRILOGA II
Organizacijske zahteve

1.Informacije o vodenju evidenc

Ponudniki ocen ESG vodijo evidence o vsem naslednjem:

(a)za vsako oceno ESG v obliki mnenja identiteti bonitetnih analitikov, ki sodelujejo pri določanju ocene ESG, identiteti oseb, ki so odobrile oceno ESG, informacijah o tem, ali je bila ocena ESG naročena ali ne, in datumu njene izvedbe;

(b)za vsako oceno ESG v obliki točk identiteti oseb, odgovornih za razvoj na pravilih temelječe metodologije, in identiteti oseb, ki so odobrile metodologijo ocenjevanja;

(c)računovodskih evidencah pristojbin, prejetih od katerega koli ocenjevanega subjekta ali z njim povezane tretje osebe oziroma katerega koli uporabnika ocen;

(d)računovodskih evidencah za vsakega naročnika ocen ESG;

(e)evidencah, ki dokazujejo vzpostavljene postopke in metodologije ocenjevanja, ki jih uporablja ponudnik ocen ESG za določanje ocen ESG;

(f)notranjih evidencah ter zunanjih komunikacijah in datotekah, vključno z informacijami, ki niso javnega značaja, ter delovnih dokumentih, ki se uporabijo kot osnova za sprejetje katere koli odločitve o oceni ESG;

(g)evidencah postopkov in ukrepov, ki jih izvaja ponudnik ocen ESG zaradi izpolnjevanja te uredbe;

(h)uporabljeni metodologiji za določitev ocene ESG;

(i)spremembah ali odstopanjih od standardnih postopkov in metodologij;

(j)vseh dokumentih v zvezi z vsemi pritožbami, vključno z dokumenti, ki jih je predložil pritožnik.

2.Zunanje izvajanje

Kadar ponudniki ocen ESG oddajo izvajalcu storitev v zunanje izvajanje funkcije ali katere koli storitve ali dejavnosti, pomembne za zagotovitev ocene ESG, ponudnik ocen ESG zagotovi, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)izvajalec storitev ima sposobnost, zmogljivost in vsa zakonsko zahtevana dovoljenja, da funkcije, storitve ali dejavnosti, oddane v zunanje izvajanje, opravlja zanesljivo in strokovno;

(b)ponudnik ocen ESG ustrezno ukrepa, če se zdi, da izvajalec storitev morda ne izvaja funkcij, oddanih v zunanje izvajanje, učinkovito ter v skladu z veljavnim pravom in regulativnimi zahtevami;

(c)ponudnik ocen ESG ohrani potrebno strokovno znanje za učinkovit nadzor funkcij, oddanih v zunanje izvajanje, in obvladovanje tveganj, povezanih z zunanjim izvajanjem;

(d)izvajalec storitev ponudniku ocen ESG razkrije kakršen koli razvoj dogodkov, ki bi lahko pomembno vplival na njegovo sposobnost izvajanja funkcij, oddanih v zunanje izvajanje, na učinkovit način ter v skladu z veljavnim pravom in regulativnimi zahtevami;

(e)ponudnik ocen ESG lahko po potrebi prekliče dogovore o zunanjem izvajanju;

(f)ponudnik ocen ESG sprejme razumne ukrepe, vključno z načrti ravnanja v nepredvidljivih razmerah, da prepreči nepotrebno operativno tveganje, povezano s sodelovanjem izvajalca storitev v postopku določanja ocene ESG.

PRILOGA III
Zahteve po razkritju

1.Minimalna razkritja javnosti

V skladu s členom 12 Uredbe ponudniki ocen ESG na svojem spletišču in prek evropske enotne točke dostopa (ESAP) javnosti razkrijejo vsaj naslednje:

(a)splošni pregled metodologij ocenjevanja (in njihovih sprememb), ki se uporabljajo, vključno s tem, ali je analiza usmerjena v preteklost ali v prihodnost;

(b)splošni pregled podatkovnih postopkov (viri podatkov, vključno s tem, ali so ti javni ali nejavni in ali so pridobljeni iz izjav o trajnostnosti, ki se zahtevajo z Direktivo (EU) 2022/2464, približki vhodnih podatkov v primeru nerazpoložljivosti, pogostost posodobitev podatkov);

(c)informacije o tem, ali in kako metodologije temeljijo na znanstvenih dokazih;

(d)informacije o cilju ocen, pri čemer je jasno navedeno, ali se v oceni ocenjujejo tveganja, učinki ali kakšne druge razsežnosti;

(e)obseg ocene – tj. ali gre za skupno oceno (v kateri so združeni okoljski, socialni in upravljavski dejavniki) ali za oceno posameznih dejavnikov ali posebnih vprašanj (npr. tveganj prehoda);

(f)v primeru skupne ocene ESG uteževanje treh glavnih kategorij dejavnikov, tj. okoljskih, socialnih in upravljavskih, (npr. 33 % okolje, 33 % socialni dejavniki, 33 % upravljanje) ter pojasnila o metodi uteževanja, vključno z utežjo za posamezne okoljske, socialne in upravljavske dejavnike;

(g)v okviru okoljskih, socialnih ali upravljavskih dejavnikov opredelitev tem, zajetih v oceni/točkah ESG, in ali se te teme ujemajo s temami iz standardov poročanja o trajnostnosti, razvitih v skladu s členom 29b Direktive 2013/34/EU;

(h)informacije o tem, ali je ocena izražena v absolutnih ali relativnih vrednostih;

(i)kadar je ustrezno, sklic na uporabo umetne inteligence (AI) v postopku zbiranja podatkov ali ocenjevanja/točkovanja;

(j)splošne informacije o merilih, ki se uporabljajo za določanje pristojbin za stranke, z navedbo različnih upoštevanih elementov, kot so sodelovanje podatkovnih analitikov, oprema IT, nakup podatkov;

(k)kakršne koli omejitve v zvezi z viri podatkov, ki se uporabljajo za pripravo ocen ESG.

2.Dodatna razkritja uporabnikom ocen ESG in ocenjevanim podjetjem, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2013/34/EU

Ponudniki ocen ESG poleg elementov iz člena 13 Uredbe evropskim reguliranim finančnim podjetjem in podjetjem, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2013/34/EU, ki so predmet take ocene, dajo na voljo naslednje informacije:

(a)podrobnejši pregled metodologij ocenjevanja (in njihovih sprememb), ki se uporabljajo, vključno z naslednjim:

(1)kadar je ustrezno, znanstvenimi dokazi in predpostavkami, na katerih temeljijo ocene;

(2)ali je analiza usmerjena v preteklost ali v prihodnost;

(3)katere metrike so bile izbrane kot relevantne;

(4)ustreznimi ključnimi kazalniki uspešnosti za okoljske, socialne in upravljavske dejavnike ter metodo uteževanja;

(5)vsemi morebitnimi pomanjkljivostmi metodologij;

(6)politikami za revizijo metodologij;

(7)zadnjim datumom revizije;

(b)podrobnejši pregled podatkovnih postopkov, vključno z naslednjim:

(1)podrobnejšo razlago o virih podatkov, ki se uporabljajo – vključno s tem, ali so javni ali nejavni, in navedbo, ali so pridobljeni iz standardov poročanja o trajnostnosti, razvitih v skladu s členom 29b Direktive 2013/34/EU / taksonomijo / SFDR];

(2)kadar je ustrezno, uporabo približkov in povprečja v panogi ter pojasnila o metodologiji, na kateri ta uporaba temelji;

(3)politikami za posodabljanje podatkov in revizijo preteklih podatkov, datumom zadnjih posodobitev podatkov;

(4)nadzorom kakovosti podatkov;

(5)vsemi izvedenimi ukrepi za odpravo omejitev v zvezi z viri podatkov, kadar je ustrezno;

(c)kadar je ustrezno, informacije o sodelovanju z ocenjevanimi subjekti;

(d)kadar je ustrezno, pojasnila o vseh metodologijah umetne inteligence, uporabljenih v postopku zbiranja podatkov ali ocenjevanja;

(e)v primeru pomembnih novih informacij o ocenjevanem subjektu, ki bi lahko vplivale na rezultat ocene ESG, ponudniki ocen ESG navedejo, kako so te informacije upoštevali in ali so spremenili ustrezno oceno ESG.