EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 17.4.2023
COM(2023) 197 final
2023/0096(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru, ustanovljenem s Sporazumom med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov, v zvezi s spremembo Priloge I in pojasnitvijo v Prilogi IV k Sporazumu
(Besedilo velja za EGP)
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Predmet urejanja predloga
Ta predlog se nanaša na sklep o stališču, ki se v imenu Unije zastopa v Skupnem odboru, ustanovljenem s Sporazumom med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov, glede predvidenega sprejetja sklepa v zvezi s spremembo Priloge I po letu 2021 in pojasnitvijo v Prilogi IV k Sporazumu.
2.Ozadje predloga
2.1.Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov
Cilj Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je povezati sistem trgovanja z emisijami v EU (v nadaljnjem besedilu: EU ETS) s švicarskim ETS, tako da se dopusti, da se s pravicami, izdanimi v enem sistemu, lahko trguje in da se uporabljajo za skladnost v drugem sistemu, kar veča priložnosti za blažitev podnebnih sprememb. Sporazum je začel veljati 1. januarja 2020.
2.2.Skupni odbor
Skupni odbor, ustanovljen s členom 12 Sporazuma, je odgovoren za uresničevanje Sporazuma in zagotavljanje njegovega izvajanja. Sprejema lahko nove priloge k Sporazumu ali spreminja obstoječe. Razpravlja lahko tudi o spremembah členov Sporazuma, olajšuje izmenjavo mnenj o zakonodaji pogodbenic in opravlja preglede Sporazuma.
Skupni odbor je dvostranski organ, ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic (EU in Švice). S sklepi, ki jih sprejme Skupni odbor, se strinjata obe pogodbenici.
2.3.Predvideni akt Skupnega odbora
Skupni odbor naj bi na svoji šesti seji, ki bo potekala leta 2023, ali prej po pisnem postopku v skladu s členom 8(4) poslovnika Skupnega odbora 1 sprejel sklepo spremembi Priloge I po letu 2021 in pojasnitvi v Prilogi IV k Sporazumu (v nadaljnjem besedilu: predvideni akt).
Namen predvidenega akta je prilagoditi Prilogo I posodobljeni zakonodaji v Evropski uniji in Švicarski konfederaciji ter navesti pojasnitev v Prilogi IV.
Predvideni akt bo postal zavezujoč za pogodbenici v skladu s členom 13(2) Sporazuma, ki določa: „Skupni odbor se lahko odloči sprejeti novo ali spremeniti obstoječo prilogo k temu sporazumu“. Poleg tega in v skladu s členom 12(3) Sporazuma bodo sklepi, ki jih Skupni odbor sprejme v primerih, predvidenih v tem sporazumu, po začetku veljavnosti zavezujoči za pogodbenici.
3.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije
Sklep Sveta, ki temelji na tem predlogu Komisije, določa stališče Evropske unije glede sklepa Skupnega odbora, ki se zastopa v zvezi s spremembo Priloge I in navedbo pojasnitve v Prilogi IV k Sporazumu.
Spremembe Priloge I k Sporazumu postajajo potrebne zaradi sprememb regulativnega okolja, ki se je od začetka veljavnosti Sporazuma nadalje razvilo, in sicer tako v Evropski uniji kot v Švici. Leta 2021 se je v obeh sistemih začelo novo obdobje trgovanja. Na strani Unije je bilo z novim obdobjem trgovanja uvedenih več pomembnih sprememb Direktive 2003/87/ES 2 , pri čemer je treba nekatere od njih pojasniti (osnovno merilo 5 dela A in osnovno merilo 14 dela B Priloge I) ali posodobiti ustrezne določbe, vključno z njihovimi pravnimi sklici (osnovno merilo 10 dela A ter osnovna merila 2, 9, 10 in 13 dela B Priloge I) v delu A stolpca EU ETS v Prilogi I. Poleg tega in zaradi jasnosti je primerno črtati zastarelo besedilo osnovnih meril v stolpcu EU (osnovna merila 8, 9, 12 in 13 dela A ter osnovna merila 9, 10 in 12 dela B), vključno z uvodnim besedilom v delu A.
Uporaba pravnih določb od začetka novega obdobja trgovanja se odraža v stolpcu EU (osnovni merili 10 in 12 dela A ter osnovni merili 2 in 12 dela B) in Švice (osnovna merila 2, 3, 4, 5, 10, 11, 12 in 13 dela A ter osnovna merila 2, 4, 5, 6, 7, 8, 11, 12, 13, 14 in 15 dela B).
Nazadnje, kar zadeva švicarski stolpec, so navedene pojasnitve (osnovni merili 5 in 10 dela A ter osnovna merila 7, 11 in 14 dela B), poleg pojasnitev o tem, kako ohraniti združljivost obeh sistemov v zvezi z enakimi konkurenčnimi pogoji in izkrivljanjem konkurence (osnovna merila 8, 9 in 10 dela A ter osnovni merili 9 in 10 dela B). Posodobitev pravnih sklicev, deloma zaradi upoštevanja letnih posodobitev ustrezne švicarske zakonodaje, je privedla do sprememb osnovnih meril 4, 5, 10 in 12 dela A ter 7, 8, 11 in 15 dela B Priloge I.
Spremembe osnovnih meril iz dela C Priloge I v zvezi z „Osnovnimi merili za registre“ odražajo regulativno okolje obdobja trgovanja, ki se je začelo 1. januarja 2021, upoštevajo različne pristope, ki se uporabljajo v dveh neodvisnih, vendar povezanih registrih, ali uvajajo besedilo, ki je v danem kontekstu primernejše in usklajeno z ustrezno zakonodajo.
V Prilogi IV se zaradi pojasnitve vstavi tudi opomba pod črto.
Dolgoročni cilj politike EU in mednarodne skupnosti je razviti dobro delujoč mednarodni trg ogljika s povezovanjem sistemov trgovanja z emisijami od spodaj navzgor, zlasti kot sredstvo za doseganje podnebnih ciljev Pariškega sporazuma. V tem smislu člen 25 direktive o vzpostavitvi sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) omogoča povezovanje sistema EU ETS z drugimi ETS, če so ti obvezni, imajo določeno absolutno zgornjo mejo emisij in so združljivi, kot to velja za švicarski sistem. Po začetku veljavnosti Sporazuma 1. januarja 2020 je ponovna vzpostavitev združljivosti in skladnosti, vključno z dejanskimi in veljavnimi pravnimi določbami obeh pogodbenic Sporazuma, pomemben element za pravilno in učinkovito izvajanje ter delovanje Sporazuma.
4.Pravna podlaga
4.1.Postopkovna pravna podlaga
4.1.1.Načela
Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.
Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje tudi akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, a lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“ 3 .
4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Skupni odbor je organ, vzpostavljen v skladu s členom 12 Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov.
Akt, k sprejetju katerega se poziva Skupni odbor, je akt s pravnim učinkom. Predvideni akt bo zavezujoč na podlagi mednarodnega prava v skladu s členom 12(3) Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov.
Predvideni akt ne dopolnjuje ali spreminja institucionalnega okvira Sporazuma.
Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.
4.2.Materialna pravna podlaga
4.2.1.Načela
Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep po členu 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.
4.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na okolje.
Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je torej člen 192(1) PDEU.
4.3.Zaključek
Pravna podlaga za predlagani sklep bi moral biti člen 192(1) PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.
5.Objava predvidenega akta
Ker bo akt Skupnega odbora spremenil prilogi I in IV k Sporazumu med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov, je primerno, da se po sprejetju objavi v Uradnem listu Evropske unije.
2023/0096 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru, ustanovljenem s Sporazumom med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov, v zvezi s spremembo Priloge I in pojasnitvijo v Prilogi IV k Sporazumu
(Besedilo velja za EGP)
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Sporazum med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) 4 je bil podpisan 23. novembra 2017 v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2017/2240 5 .
(2)Sporazum je bil sklenjen s Sklepom Sveta (EU) 2018/219 6 ter je začel veljati 1. januarja 2020.
(3)Na podlagi člena 12(3) Sporazuma lahko Skupni odbor sprejme sklepe, ki so ob začetku njihove veljavnosti zavezujoči za pogodbenici.
(4)Člen 13(2) Sporazuma določa, da lahko Skupni odbor spremeni priloge k Sporazumu.
(5)Primerno je ponovno vzpostaviti skladnost s pravnimi določbami, ki se uporabljajo za sisteme trgovanja z emisijami Evropske unije in Švicarske konfederacije po začetku novega obdobja trgovanja 1. januarja 2021, ter navesti pojasnitev v Prilogi IV k Sporazumu.
(6)Skupni odbor naj bi na svoji šesti seji ali prej po pisnem postopku v skladu s členom 8(4) poslovnika Skupnega odbora sprejel sklep glede spremembe prilog I in IV k Sporazumu.
(7)Primerno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Skupnem odboru glede spremembe prilog I in IV k Sporazumu, saj bosta spremenjeni prilogi za Unijo zavezujoči.
(8)Stališče Unije v Skupnem odboru bi zato moralo temeljiti na priloženem osnutku sklepa –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na šesti seji Skupnega odbora ali prej po pisnem postopku v skladu s členom 8(4) poslovnika Skupnega odbora, temelji na osnutku sklepa Skupnega odbora, ki je priložen temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 17.4.2023
COM(2023) 197 final
PRILOGA
k
Predlogu sklepa Sveta
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v Skupnem odboru, ustanovljenem s Sporazumom med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov, v zvezi s spremembo Priloge I in pojasnitvijo v Prilogi IV k Sporazumu
SKLEP št. 1/2023 SKUPNEGA ODBORA, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO UNIJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O POVEZAVI NJUNIH SISTEMOV TRGOVANJA Z EMISIJAMI TOPLOGREDNIH PLINOV
z dne …
v zvezi s spremembami Priloge I in pojasnitvijo v Prilogi IV k Sporazumu
SKUPNI ODBOR JE –
ob upoštevanju Sporazuma med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o povezavi njunih sistemov trgovanja z emisijami toplogrednih plinov 1 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) in zlasti člena 13(2) Sporazuma,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)S sprejetjem Sklepa št. 2/2019 Skupnega odbora z dne 5. decembra 2019 so bili izpolnjeni pogoji za povezavo iz Sporazuma, kar je omogočilo, da je Sporazum začel veljati 1. januarja 2020.
(2)V skladu s členom 13(2) Sporazuma lahko Skupni odbor spremeni priloge k Sporazumu.
(3)1. januarja 2021 se je začelo novo obdobje trgovanja v sistemu Evropske unije za trgovanje z emisijami in švicarskem sistemu trgovanja z emisijami.
(4)Z novim obdobjem trgovanja so bile v obeh sistemih uvedene regulativne spremembe.
(5)V skladu s členom 13(7) Sporazuma je primerno, da se upoštevajo regulativne spremembe, vključno s potrebnimi pojasnitvami v osnovnih merilih iz Priloge I k Sporazumu, da se ohrani združljivost obeh sistemov trgovanja z emisijami, zagotovi celovitost trga in izključi izkrivljanje konkurence.
(6)S Sklepom št. 1/2022 Skupnega odbora z dne 9. decembra 2022 je bila spremenjena Priloga IV v zvezi z varnostnimi oznakami.
(7)Da bi se izognili nesporazumom in zmedi, je primerno pojasniti pomen občutljivih informacij z visoko oceno zaupnosti in celovitosti v okviru Sporazuma –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Prilogi I in IV k Sporazumu se nadomestita z Dodatkom k temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep začne veljati na dan sprejetja.
Sestavljeno v angleščini, v [Bruslju][Bernu], [xx 2023].
Za Skupni odbor
|
sekretar/sekretarka za Evropsko unijo |
predsednica/predsednik |
sekretar/sekretarka za Švico |
DODATEK
PRILOGA I
OSNOVNA MERILA
A. Osnovna merila za nepremične naprave
|
Osnovna merila |
V EU ETS |
V švicarskem ETS |
|
|
1 |
Obvezna narava sodelovanja v ETS |
Sodelovanje v ETS je obvezno za naprave, ki izvajajo v nadaljevanju navedene dejavnosti in izpuščajo v nadaljevanju navedene toplogredne pline. |
Sodelovanje v ETS je obvezno za naprave, ki izvajajo v nadaljevanju navedene dejavnosti in izpuščajo v nadaljevanju navedene toplogredne pline. |
|
2 |
ETS zajema vsaj dejavnosti, določene v: |
- Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma. |
- členu 40(1) Odloka o CO2 in Prilogi 6 k navedenemu odloku, kot velja 1. januarja 2022. |
|
3 |
ETS zajema vsaj toplogredne pline, določene v: |
- Prilogi II k Direktivi 2003/87/ES, kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma. |
- členu 1(1) Odloka o CO2, kot velja 1. januarja 2022. |
|
4 |
Za ETS se določi zgornja meja, ki je vsaj tako stroga kot tista v: |
- členih 9 in 9a Direktive 2003/87/ES, kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma. Linearni faktor zmanjšanja 1,74 % na leto se bo povečal na 2,2 % na leto od leta 2021 in se bo uporabljal za vse sektorje v skladu z Direktivo (EU) 2018/410, kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma. |
- členu 18(1) in (2) Zakona o CO2, - členu 45(1) Odloka o CO2 in Prilogi 8, točka 1, k navedenemu odloku, kot veljata 1. januarja 2022. Linearni faktor zmanjšanja je 2,2 % na leto od leta 2021. |
|
5 |
Mehanizem za stabilnost trga |
Leta 2015 je EU uvedla rezervo za stabilnost trga (Sklep (EU) 2015/1814), katere delovanje je bilo okrepljeno z Direktivo (EU) 2018/410. Zakonodaja EU določa, da od leta 2017 dalje Komisija vsako leto do 15. maja objavi skupno število pravic v obtoku. Ta številka določa, ali bi bilo treba nekatere pravice, ki naj bi se prodale na dražbi, vključiti v rezervo ali pa bi jih bilo treba iz rezerve sprostiti. |
- člen 19(5) Zakona o CO2, - člen 48(1bis) in (5) Odloka o CO2 ter Priloga 8, točka 2, k navedenemu odloku, kot veljata 1. januarja 2022. Švicarska zakonodaja predvideva zmanjšanje količine za prodajo na dražbi, ki je pogojeno s skupnim številom pravic v obtoku. Poleg tega se pravice do emisije, ki niso dodeljene dražbi, ob koncu obdobja trgovanja ukinejo. |
|
6 |
Raven nadzora trga ETS je vsaj tako visoka, kot tista, ki je določena v: |
- Direktivi 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (MIFID II), - Uredbi (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (MIFIR), - Uredbi (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES (MAR), - Direktivi 2014/57/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o kazenskih sankcijah za zlorabo trga (direktiva o zlorabi trga) (CS-MAD), - Direktivi (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (AMLD), kot veljajo na datum začetka veljavnosti tega sporazuma. |
- zveznem aktu o švicarskem organu za nadzor finančnih trgov z dne 22. junija 2007, - zveznem aktu o infrastrukturi finančnega trga in delovanju trga pri trgovanju z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti z dne 19. junija 2015, - zveznem aktu o finančnih institucijah z dne 15. junija 2018, - zveznem aktu o boju proti pranju denarja in financiranju terorizma z dne 10. oktobra 1997, kot veljajo na datum začetka veljavnosti tega sporazuma. V švicarski uredbi o finančnem trgu ni opredeljena pravna narava pravic do emisije. Pravice do emisije zlasti niso opredeljene kot vrednostni papirji v aktu o infrastrukturi finančnega trga in zato z njimi ni mogoče trgovati na reguliranih mestih trgovanja. Ker pravice do emisije niso opredeljene kot vrednostni papirji, se švicarska uredba o vrednostnih papirjih ne uporablja za trgovanje s pravicami do emisije v transakcijah OTC na sekundarnih trgih. Pogodbe na izvedene finančne instrumente so opredeljene kot vrednostni papirji v skladu z aktom o infrastrukturi finančnega trga. To vključuje tudi izvedene finančne instrumente, ki imajo pravice do emisije kot osnovni instrument. Izvedeni finančni instrumenti pravic do emisije v transakcijah OTC med nefinančnimi in finančnimi nasprotnimi strankami so zajeti v določbah akta o infrastrukturi finančnega trga. |
|
7 |
Sodelovanje v zvezi z nadzorom trga |
Pogodbenici vzpostavita ustrezne ureditve za sodelovanje v zvezi z nadzorom trga. Navedene ureditve za sodelovanje zadevajo izmenjavo informacij in izvrševanje obveznosti, ki izhajajo iz njunih zadevnih ureditev nadzora trga. Pogodbenici o vseh takih ureditvah obvestita Skupni odbor. |
|
|
8 |
Kakovostne omejitve za mednarodne dobropise so vsaj tako stroge kot tiste v: |
Pravo Unije ne določa upravičenosti do uporabe mednarodnih dobropisov od leta 2021. |
Pravo Švice ne določa upravičenosti do uporabe mednarodnih dobropisov od leta 2021. |
|
9 |
Količinske omejitve za mednarodne dobropise so vsaj tako stroge kot tiste v: |
Pravo Unije ne določa upravičenosti do uporabe mednarodnih dobropisov od leta 2021. |
Pravo Švice ne določa upravičenosti do uporabe mednarodnih dobropisov od leta 2021. |
|
10 |
Število brezplačno dodeljenih pravic se izračuna na podlagi referenčnih meril in prilagoditvenih faktorjev. Pravice, ki se ne dodelijo brezplačno, se ponudijo na dražbi ali razveljavijo. V ta namen ETS izpolnjuje vsaj pogoje iz: |
- členov 10, 10a, 10b in 10c Direktive 2003/87/ES, - Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2021/447 z dne 12. marca 2021 o določitvi revidiranih referenčnih vrednosti za brezplačno dodelitev pravic do emisije za obdobje 2021–2025 v skladu s členom 10a(2) Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta, kot velja v obdobju od 1. januarja 2021, - Direktive (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb, - Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/331 z dne 19. decembra 2018 o določitvi prehodnih pravil za usklajeno brezplačno dodelitev pravic do emisije na ravni Unije v skladu s členom 10a Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta, - Delegiranega sklepa Komisije (EU) 2019/708 z dne 15. februarja 2019 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo sektorjev in delov sektorjev, ki veljajo za izpostavljene tveganju premestitve emisij CO2, za obdobje med letoma 2021 in 2030, - vsakega medsektorskega korekcijskega faktorja v sistemu EU ETS v obdobju 2021‑2025 ali 2026‑2030, - Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/1842 z dne 31. oktobra 2019 o določitvi pravil za uporabo Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z nadaljnjimi ureditvami za prilagoditve brezplačne dodelitve pravic do emisije zaradi sprememb ravni dejavnosti, kot veljajo 1. januarja 2021. |
- člena 18(3) in člena 19 Zakona o CO2, - člena 45(2) do (6) in členov 46, 46a, 46b in 48 Odloka o CO2 ter Priloge 9 k navedenemu odloku, kot veljata 1. januarja 2022. V obdobju 2021–2025 brezplačne dodelitve ne presegajo ravni brezplačnih dodelitev, dodeljenih napravam v EU ETS. |
|
11 |
V okviru ETS so predvidene sankcije, ki se uporabljajo v enakih okoliščinah in so enako stroge kot tiste, določene v: |
- členu 16 Direktive 2003/87/ES, kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma. |
- členu 21 Zakona o CO2, - členu 56 Odloka o CO2, kot veljata 1. januarja 2022. |
|
12 |
Zahteve glede spremljanja in poročanja v okviru ETS so vsaj tako stroge, kot je določeno v: |
- členu 14 Direktive 2003/87/ES in Prilogi IV k navedeni direktivi, - Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/2066 z dne 19. decembra 2018 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 601/2012, kot veljata 1. januarja 2021. |
- členu 20 Zakona o CO2, - členih 50 do 53 Odloka o CO2 ter Prilogi 16, točka 1, in Prilogi 17, točka 1, k navedenemu odloku, kot veljata 1. januarja 2022. |
|
13 |
Zahteve glede preverjanja in akreditacije v okviru ETS so vsaj tako stroge, kot je določeno v: |
- členu 15 Direktive 2003/87/ES in Prilogi V k navedeni direktivi, - Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2018/2067 z dne 19. decembra 2018 o preverjanju podatkov in o akreditaciji preveriteljev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta, kot veljata na datum začetka veljavnosti tega sporazuma. |
- členih 51 do 54 Odloka o CO2, kot velja 1. januarja 2022. |
B. Osnovna merila za letalstvo
|
Osnovna merila |
Za EU |
Za Švico |
|
|
1 |
Obvezna narava sodelovanja v ETS |
Sodelovanje v ETS je obvezno za letalske dejavnosti v skladu z merili, navedenimi v nadaljevanju. |
Sodelovanje v ETS je obvezno za letalske dejavnosti v skladu z merili, navedenimi v nadaljevanju. |
|
2 |
Obseg vključenih letalskih dejavnosti in toplogrednih plinov ter pripisovanje letov in njihovih emisij v skladu z načelom odhodnega leta, kot je določeno v: |
- Direktivi 2003/87/ES, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2017/2392 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 zaradi začasnega odstopanja od izvrševanja v zvezi z leti v in iz držav, s katerimi ni bil sklenjen sporazum v skladu s členom 25 Direktive 2003/87/ES, - Delegiranem sklepu Komisije (EU) 2020/1071 z dne 18. maja 2020 o spremembi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede izključitve dohodnih letov iz Švice iz sistema EU za trgovanje z emisijami, - Delegirani uredbi Komisije (EU) 2019/1122 z dne 12. marca 2019 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede delovanja registra Unije, kot veljajo 1. januarja 2021. Od 1. januarja 2020 so v EU ETS vključeni leti z aerodromov na ozemlju Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: EGP) na aerodrome na ozemlju Švice, medtem ko so leti z aerodromov na ozemlju Švice na aerodrome na ozemlju EGP izključeni iz EU ETS v skladu s členom 25a Direktive 2003/87/ES. |
1. Področje uporabe Leti, ki imajo pristanek ali vzlet na aerodromu na ozemlju Švice, razen letov, ki imajo vzlet na aerodromu na območju EGP. Vsa začasna odstopanja glede področja uporabe ETS, kot so odstopanja v smislu člena 28a Direktive 2003/87/ES, se lahko v švicarskem ETS uporabljajo v skladu z odstopanji, uvedenimi v EU ETS. Pri letalskih dejavnostih so vključene samo emisije CO2. 2. Omejitve področja uporabe Splošno področje uporabe iz točke 1 ne vključuje: 1. letov izključno za prevoz v okviru službenih potovanj vladajočega monarha ali njegovih/njenih bližnjih sorodnikov, predsednikov držav, predsednikov vlad in vladnih ministrov, kadar je to z ustreznim kazalnikom statusa navedeno v načrtu leta; 2. vojaških, carinskih in policijskih letov; 3. letov za iskanje in reševanje, gašenje požarov, letov v humanitarne namene in letov v primeru nujne medicinske pomoči; 4. letov, ki potekajo izključno na podlagi pravil vizualnega letenja, kot so določena v Prilogi 2 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu z dne 7. decembra 1944; 5. letov, ki se zaključijo na istem aerodromu, s katerega je zrakoplov vzletel, in med katerimi ni bilo načrtovanih vmesnih postankov; 6. letov za usposabljanje, opravljenih izključno za namene pridobitve ali podaljšanja licence ali ocenjevanja letalskega osebja v pilotski kabini, kadar je to utemeljeno z ustreznim zaznamkom v načrtu leta, če let ni namenjen prevozu potnikov in/ali tovora ali dostavljanju ali prevažanju zrakoplova; 7. letov, ki se izvajajo izključno za namene znanstvenih raziskav; 8. letov, ki se izvajajo izključno za namene preverjanja, preizkušanja ali certificiranja zrakoplovov ali njihove opreme ali zemeljske opreme; 9. letov, ki se izvajajo z zrakoplovi s potrjeno največjo vzletno maso, manjšo od 5 700 kg; 10. letov komercialnih operaterjev zrakoplovov, katerih skupne letne emisije so nižje od 10 000 ton za lete, zajete v švicarskem ETS, ali ki sodelujejo v švicarskem ETS in v treh zaporednih štirimesečnih obdobjih opravijo manj kot 243 letov na posamezno obdobje, če operaterji niso vključeni v EU ETS; 11. letov nekomercialnih operaterjev zrakoplovov, zajetih v švicarski ETS, katerih skupne letne emisije so nižje od 1 000 ton, v skladu z ustreznim odstopanjem, ki se uporablja v EU ETS, če operaterji niso vključeni v EU ETS. Te omejitve področja uporabe so določene v: - členu 16a Zakona o CO2, - členu 46d in členu 55(2) Odloka o CO2 ter Prilogi 13 k navedenemu odloku, kot veljata 1. januarja 2022. |
|
3 |
Izmenjava ustreznih podatkov o uporabi omejitev obsega vključenih letalskih dejavnosti |
Pogodbenici sodelujeta v zvezi z uporabo omejitev obsega vključenosti v švicarski ETS in EU ETS za komercialne in nekomercialne operaterje v skladu s to prilogo. Obe pogodbenici zlasti zagotovita pravočasen prenos vseh ustreznih podatkov, da omogočita pravilno določitev letov in operaterjev zrakoplovov, ki so zajeti v švicarskem ETS in EU ETS. |
|
|
4 |
Zgornja meja (skupna količina pravic, ki jih je treba dodeliti operaterjem zrakoplovov) |
Člen 3c Direktive 2003/87/ES, kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma. V členu 3c Direktive 2003/87/ES so bile prvotno dodeljene naslednje pravice: - 15 % se jih ponudi na dražbi, - 3 % se jih prihrani za posebno rezervo, - 82 % se jih dodeli brezplačno. Dodelitve so bile spremenjene z Uredbo (EU) št. 421/2014, pri čemer se je dodelitev brezplačnih pravic zmanjšala sorazmerno z zmanjšanjem obveznosti predaje (člen 28a(2) Direktive 2003/87/ES). Uredba (EU) 2017/2392, kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma, je ta pristop podaljšala do leta 2023 in uporablja linearni faktor zmanjšanja v višini 2,2 % od 1. januarja 2021. |
Zgornja meja temelji na podobni ravni strogosti kot tista v EU ETS, zlasti kar zadeva odstotno stopnjo zmanjšanja med leti in obdobji trgovanja. Pravice v okviru zgornje meje se dodelijo, kot sledi: - 15 % se jih ponudi na dražbi, - 3 % se jih prihrani za posebno rezervo, - 82 % se jih dodeli brezplačno. Ta dodelitev se lahko pregleda v skladu s členoma 6 in 7 tega sporazuma. Do leta 2020 se količina pravic v okviru zgornje meje izračunava z metodo od spodaj navzgor na podlagi pravic, ki jih je treba dodeliti brezplačno, v skladu z zgoraj navedeno razdelitvijo v okviru zgornje meje. Za vsa začasna odstopanja glede področja uporabe ETS je treba ustrezno sorazmerno prilagoditi količine pravic, ki jih je treba dodeliti. Od leta 2021 se količina pravic v okviru zgornje meje določi na podlagi zgornje meje iz leta 2020, pri čemer se upošteva morebitna odstotna stopnja zmanjšanja v skladu z EU ETS. To je določeno v: - členu 18 Zakona o CO2, - členu 46e Odloka o CO2 in Prilogi 15 k navedenemu odloku, kot veljata 1. januarja 2022. |
|
5 |
Dodeljevanje pravic za letalstvo z dražbo pravic |
- člen 3d in člen 28a(3) Direktive 2003/87/ES, kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma. |
Dražbo švicarskih pravic do emisije, ki jih je treba ponuditi na dražbi, izvede pristojni švicarski organ. Švica je upravičena do prihodkov, ustvarjenih z dražbo švicarskih pravic. To je določeno v: - členu 19a(2) in (4) Zakona o CO2, - členu 48 Odloka o CO2 in Prilogi 15 k navedenemu odloku, kot veljata 1. januarja 2022. |
|
6 |
Posebna rezerva za nekatere operaterje zrakoplova |
- člen 3f Direktive 2003/87/ES, kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma. |
Pravice se prihranijo za posebno rezervo za nove udeležence in hitro rastoče subjekte, vendar Švica glede na to, da je referenčno leto za pridobitev podatkov o švicarskih letalskih dejavnostih leto 2018, do leta 2020 ne bo imela posebne rezerve. Ta posebna rezerva je določena v: - členu 18(3) Zakona o CO2, - členu 46e Odloka o CO2 in Prilogi 15 k navedenemu odloku, kot veljata 1. januarja 2022. |
|
7 |
Referenčno merilo za brezplačno dodelitev pravic operaterjem zrakoplovov |
- člen 3e Direktive 2003/87/ES, kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma. Letno referenčno merilo znaša 0,000642186914222035 pravice na tonski kilometer. |
Referenčno merilo ni višje od tistega v EU ETS. Letno referenčno merilo znaša 0,000642186914222035 pravice na tonski kilometer. To referenčno merilo je določeno v: - členu 46f(1) Odloka o CO2 in Prilogi 15 k navedenemu odloku, kot velja 1. januarja 2022. |
|
8 |
Brezplačna dodelitev pravic do emisije operaterjem zrakoplovov |
- člen 3e Direktive 2003/87/ES, kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma. V skladu s členom 25a Direktive 2003/87/ES bi bilo treba izdajo pravic prilagoditi sorazmerno z ustreznimi obveznostmi poročanja in predaje, ki izhajajo iz dejanskega obsega letov med EGP in Švico, vključenih v EU ETS. |
Število pravic do emisije, ki se brezplačno dodelijo operaterjem zrakoplova, se izračuna s pomnožitvijo njihovih sporočenih podatkov o tonskih kilometrih v referenčnem letu z ustreznim referenčnim merilom. Ta brezplačna dodelitev je določena v: - členu 19a(3) in (4) Zakona o CO2, - členu 46f(1) in (3) Odloka o CO2 ter Prilogi 15 k navedenemu odloku, kot veljata 1. januarja 2022. |
|
|
Kakovostne omejitve za mednarodne dobropise so vsaj tako stroge kot tiste v: |
Pravo Unije ne določa upravičenosti do uporabe mednarodnih dobropisov od leta 2021. |
Pravo Švice ne določa upravičenosti do uporabe mednarodnih dobropisov od leta 2021. |
|
10 |
Količinske omejitve za uporabo mednarodnih dobropisov |
Pravo Unije ne določa upravičenosti do uporabe mednarodnih dobropisov od leta 2021. |
Pravo Švice ne določa upravičenosti do uporabe mednarodnih dobropisov od leta 2021. |
|
11 |
Pridobivanje podatkov o tonskih kilometrih za referenčno leto |
-člen 3e Direktive 2003/87/ES, kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma. |
Brez poseganja v določbe v nadaljevanju se novi podatki o tonskih kilometrih pridobijo istočasno kot podatki o tonskih kilometrih za EU ETS in z uporabo istega pristopa. Leto 2018 se do pridobitve novih podatkov o tonskih kilometrih upošteva kot referenčno leto za pridobitev podatkov za švicarske letalske dejavnosti v skladu z odlokom o pridobivanju podatkov o tonskih kilometrih in pripravi načrtov spremljanja v zvezi z razdaljami, ki jih pokriva zrakoplov, kot velja na datum začetka veljavnosti tega sporazuma. To je določeno v: - členu 19a(3) in (4) Zakona o CO2, - členu 46f(1) Odloka o CO2 in Prilogi 15 k navedenemu odloku, kot veljata 1. januarja 2022. |
|
12 |
Spremljanje in poročanje |
- člen 14 Direktive 2003/87/ES in Priloga IV k navedeni direktivi, - Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/2066 z dne 19. decembra 2018 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 601/2012, - Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/1603 z dne 18. julija 2019 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z ukrepi Mednarodne organizacije civilnega letalstva za spremljanje in preverjanje emisij iz letalstva ter poročanje o njih za namene izvajanja globalnega tržnega ukrepa, kot veljajo 1. januarja 2021. |
Določbe o spremljanju in poročanju so enako stroge kot tiste za EU ETS. To je določeno v: - členu 20 Zakona o CO2, - členih 50 do 52 Odloka o CO2 ter prilogah 16 in 17 k navedenemu odloku, kot veljata 1. januarja 2022. |
|
13 |
Preverjanje in akreditacija |
- člen 15 Direktive 2003/87/ES in Priloga V k navedeni direktivi, - Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/2067 z dne 19. decembra 2018 o preverjanju podatkov in o akreditaciji preveriteljev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta, kot veljata na datum začetka veljavnosti tega sporazuma. |
Določbe o preverjanju in akreditaciji so enako stroge kot tiste za EU ETS. To je določeno v: - členu 52(4) in (5) Odloka o CO2 ter Prilogi 18 k navedenemu odloku, kot velja 1. januarja 2022. |
|
14 |
Upravljanje |
Uporabljajo se merila iz člena 18a Direktive 2003/87/ES. V ta namen se Švica v skladu s členom 25a Direktive 2003/87/ES šteje za državo članico upravljavko, kar zadeva dodelitev naloge upravljanja operaterjev zrakoplovov Švici in državam članicam EU (EGP). V skladu s členom 25a Direktive 2003/87/ES so pristojni organi držav članic EU (EGP) odgovorni za vse naloge v zvezi z upravljanjem operaterjev zrakoplovov, ki so jim dodeljeni, vključno z nalogami v zvezi s švicarskim ETS (npr. prejemanje potrjenih poročil o emisijah, ki zajemajo letalske dejavnosti EU in Švice, upravljanje operaterjev zrakoplovov in računov, skladnost in izvajanje). Evropska komisija se s pristojnimi švicarskimi organi dvostransko dogovori o predaji ustreznih dokumentov in informacij. Evropska komisija zlasti zagotovi prenos količine brezplačno dodeljenih pravic do emisije na operaterje zrakoplovov, ki jih upravlja Švica. V primeru dvostranskega sporazuma glede upravljanja letov z letališča EuroAirport Basel‑Mulhouse‑Freiburg ali na to letališče, ki ne vključuje spremembe Direktive 2003/87/EC, Evropska komisija po potrebi olajša izvajanje sporazuma, če to ne povzroči dvojnega štetja. |
Švica je odgovorna za upravljanje operaterjev zrakoplovov: - z veljavno operativno licenco, ki jim jo je odobrila Švica, ali - z največjimi ocenjenimi pripisanimi emisijami iz letalstva v Švici v okviru povezanih ETS. Pristojni švicarski organi so odgovorni za vse naloge v zvezi z upravljanjem operaterjev zrakoplovov, dodeljenih Švici, vključno z nalogami v zvezi z EU ETS (npr. prejemanje potrjenih poročil o emisijah, ki zajemajo letalske dejavnosti EU in Švice, dodeljevanje, upravljanje operaterjev zrakoplovov in računov, skladnost in izvajanje). Pristojni švicarski organi se z Evropsko komisijo dvostransko dogovorijo o predaji ustreznih dokumentov in informacij. Švicarski pristojni organi zlasti prenesejo količino brezplačno dodeljenih švicarskih pravic do emisije na operaterje zrakoplovov, ki jih upravljajo države članice EU (EGP). To je določeno v: - členu 39(1bis) Zakona o CO2, - členu 46d Odloka o CO2 in Prilogi 14 k navedenemu odloku, kot veljata 1. januarja 2022. |
|
15 |
Predaja |
Pristojni organi držav članic EU (EGP) pri ocenjevanju skladnosti operaterjev zrakoplovov na podlagi količine predanih pravic najprej obračunajo emisije, vključene v švicarski ETS, preostalo količino predanih pravic pa uporabijo za obračun emisij, vključenih v EU ETS. |
Pristojni organi Švice pri ocenjevanju skladnosti operaterjev zrakoplovov na podlagi količine predanih pravic najprej obračunajo emisije, vključene v EU ETS, preostalo količino predanih pravic pa uporabijo za obračun emisij, vključenih v švicarski ETS. To je določeno v: - členu 55(2bis) Odloka o CO2, kot velja 1. januarja 2022. |
|
16 |
Izvajanje zakonodaje |
Pogodbenici določbe svojih sistemov ETS v zvezi z operaterji zrakoplovov, ki ne izpolnjujejo obveznosti v okviru zadevnega ETS, izvajata ne glede na to, ali operaterja upravlja pristojni organ EU (EGP) ali pristojni švicarski organ, če so pri izvajanju s strani organa, ki upravlja operaterja, potrebni dodatni ukrepi. |
|
|
17 |
Dodeljevanje operaterjev zrakoplovov za namene upravljanja |
V skladu s členom 25a Direktive 2003/87/ES se na seznamu operaterjev zrakoplovov, ki ga Evropska komisija objavi v skladu s členom 18a(3) Direktive 2003/87/ES, za vsakega operaterja zrakoplova navede država upravljavka, vključno s Švico. Švica operaterje zrakoplovov, ki so ji prvič dodeljeni po začetku veljavnosti tega sporazuma, upravlja po 30. aprilu leta, v katerem so ji dodeljeni, in ko začne delovati začasna povezava med registroma. Pogodbenici sodelujeta pri izmenjavi ustreznih dokumentov in informacij. Dodelitev operaterja zrakoplova ne vpliva na vključenost navedenega operaterja v ustreznem ETS (tj. operater, ki je vključen v EU ETS in ga upravlja švicarski pristojni organ, ima v okviru EU ETS enako raven obveznosti kot v okviru švicarskega ETS in obratno). |
|
|
18 |
Načini izvajanja |
Skupni odbor po podpisu tega sporazuma v skladu s členi 12, 13 in 22 tega sporazuma oblikuje in sprejme vse nadaljnje načine, potrebne za organizacijo dela in sodelovanja v okviru sistema „vse na enem mestu“ za imetnike računov iz letalskega sektorja. Ti načini se uporabljajo od datuma začetka uporabe tega sporazuma. |
|
|
19 |
Pomoč Eurocontrola |
Za del tega sporazuma, ki se nanaša na letalstvo, Evropska komisija vključi Švico v pooblastila, podeljena Eurocontrolu v zvezi z EU ETS. |
|
C. Osnovna merila za registre
ETS vsake pogodbenice vključuje register in evidenco transakcij, ki izpolnjujeta naslednja osnovna merila v zvezi z varnostnimi mehanizmi in postopki ter v zvezi z odprtjem in upravljanjem računov:
Osnovna merila v zvezi z varnostnimi mehanizmi in postopki
Registri in evidence transakcij varujejo zaupnost, celovitost, razpoložljivost in verodostojnost podatkov, shranjenih v sistemu. V ta namen pogodbenici izvajata naslednje varnostne mehanizme:
|
Osnovna merila |
|
Za dostop do računov je potreben mehanizem dvofaktorske avtentikacije za vse uporabnike, ki dostopajo do računa. |
|
Za začetek in odobritev transakcij je potreben mehanizem za podpisovanje transakcij. Potrditvena koda se uporabnikom pošlje po drugem kanalu. |
|
Vse naslednje postopke začne ena oseba, potrdi pa druga (načelo štirih oči): |
|
–vse postopke, ki jih izvaja administrator, razen če veljajo utemeljene izjeme, kot so določene s tehničnimi standardi za povezavo, |
|
–vse prenose enot, razen če se uporablja alternativni ukrep, ki zagotavlja enako raven varnosti. |
|
Vzpostavljen je sistem obveščanja, ki uporabnikom pošlje opozorilo, kadar se izvajajo postopki, ki se nanašajo na njihove račune in vsebino računov. |
|
Med začetkom prenosa in njegovo izvedbo preteče najmanj 24 ur, da vsi uporabniki prejmejo informacije in da se ustavijo vsi domnevno nezakoniti prenosi, razen če sistem varnih računov zagotavlja enako raven varnosti. |
|
Švicarski administrator in centralni administrator Unije sprejmeta ukrepe za obveščanje uporabnikov o njihovih odgovornostih v zvezi z varnostjo njihovih sistemov (npr. osebni računalnik, omrežje) in ravnanjem s podatki/iskanjem po internetu. |
|
Kar zadeva skladnost ter ob upoštevanju ustreznih zakonov in drugih predpisov pogodbenic, se lahko emisije krijejo le s pravicami, izdanimi v istem obdobju ali prej. |
Osnovna merila v zvezi z odprtjem in upravljanjem računov
|
Osnovna merila |
|
Odprtje računa upravljavca / imetniškega računa upravljavca |
|
Vloga upravljavca ali pristojnega organa za odprtje računa upravljavca / imetniškega računa upravljavca se naslovi na nacionalnega administratorja (v primeru Švice je to Zvezni urad za okolje – FOEN). Vloga vsebuje dovolj informacij za določitev naprave ETS in ustrezne identifikacijske oznake naprave. |
|
Odprtje računa operaterja zrakoplova / imetniškega računa operaterja zrakoplova |
|
Vsak operater zrakoplova, vključen v švicarski ETS in/ali EU ETS, ima en račun operaterja zrakoplova / imetniški račun operaterja zrakoplova. Pri operaterjih zrakoplovov, ki jih upravlja švicarski pristojni organ, se tak račun hrani v švicarskem registru. Vloga operaterja zrakoplova ali pooblaščenega zastopnika operaterja zrakoplova se naslovi na nacionalnega administratorja (v primeru Švice je to FOEN) in pošlje v 30 delovnih dneh od odobritve načrta spremljanja operaterja zrakoplova ali njegovega posredovanja švicarskim organom s strani države članice EU (EGS). Vloga vsebuje edinstveno oznako zrakoplova, ki ga upravlja vložnik in spada v švicarski ETS in/ali EU ETS. |
|
Odprtje imetniškega/trgovalnega računa |
|
Vloga za odprtje imetniškega/trgovalnega računa se naslovi na nacionalnega administratorja (v primeru Švice je to FOEN). Vsebuje dovolj informacij za identifikacijo imetnika računa / vložnika, in sicer vsaj: |
|
–za fizično osebo: dokazilo o identiteti in kontaktne podatke, |
|
–za pravno osebo: |
|
–izpisek iz poslovnega registra ali |
|
–dokument, ki dokazuje registracijo pravne osebe, in po potrebi akt o ustanovitvi pravne osebe, |
|
–izpis iz kazenske evidence za fizično osebo, pri pravni osebi pa, če je ustrezno, izpis iz kazenske evidence za njene direktorje. |
|
Pooblaščeni zastopniki / zastopniki računov |
|
Vsak račun ima vsaj enega pooblaščenega zastopnika / zastopnika računa, ki ga imenuje oseba, ki zaprosi za račun. Pooblaščeni zastopniki / zastopniki računov začenjajo transakcije in druge postopke v imenu imetnika računa. Ob imenovanju pooblaščenega zastopnika / zastopnika računa se posredujejo naslednje informacije o pooblaščenem zastopniku / zastopniku računa: |
|
–ime in kontaktni podatki, |
|
–osebni dokument, |
|
–izpis iz kazenske evidence. |
|
Pregledovanje dokumentov |
|
Vse kopije dokumentov, ki se pri odprtju osebnega računa / imetniškega računa ali imenovanju pooblaščenega zastopnika / zastopnika računa predložijo kot dokazi, morajo biti overjene kot verodostojne kopije. Pri dokumentih, izdanih zunaj države, ki zahteva kopijo, mora biti kopija overjena, razen če nacionalna zakonodaja določa drugače. Datum overitve ali uradnih kopij ne sme biti starejši od treh mesecev pred datumom vložitve vloge. |
|
Zavrnitev vloge za odprtje ali posodobitev računa ali imenovanje pooblaščenega zastopnika / zastopnika računa |
|
Nacionalni administrator (v primeru Švice je to FOEN) lahko vlogo za odprtje ali posodobitev računa ali imenovanje pooblaščenega zastopnika / zastopnika računa zavrne, če je zavrnitev razumna in upravičena. Zavrnitev mora biti utemeljena z vsaj enim od naslednjih razlogov: |
|
–predloženi informacije in dokumenti so nepopolni, zastareli ali kako drugače nenatančni ali napačni, |
|
–kandidat za zastopnika je v preiskavi ali je bil v zadnjih petih letih obsojen zaradi goljufije v zvezi s pravicami do emisije ali kjotskimi enotami, pranja denarja, financiranja terorizma ali drugih hudih kaznivih dejanj, za namene katerih bi se ta račun lahko uporabil, |
|
–z razlogi, določenimi v nacionalnem pravu ali pravu Unije. |
|
Redno pregledovanje informacij o računih |
|
Imetniki računov nacionalnemu administratorju (v primeru Švice je to FOEN) sporočijo vse spremembe podatkov o računu ali uporabniku v desetih delovnih dneh, pri čemer spremembe podprejo z informacijami, ki jih zahteva nacionalni administrator, ki je odgovoren za pravočasno odobritev posodobitve informacij. |
|
Nacionalni administrator vsaj enkrat vsaka tri leta preveri, ali so informacije v zvezi z računom še vedno popolne, posodobljene, natančne in resnične, ter od imetnika računa po potrebi zahteva, naj priglasi vse morebitne spremembe. Pregled računov upravljavca / imetniških računov upravljavca, računov operaterja zrakoplova / imetniških računov operaterja zrakoplova in preveriteljev se opravi vsaj enkrat na pet let. |
|
Začasna prekinitev dostopa do računa |
|
Kadar so kršene določbe na podlagi člena 3 tega sporazuma v zvezi z registrom ali če poteka preiskava v zvezi z morebitno kršitvijo navedenih določb, se lahko dostop do računov začasno prekine. |
|
Zaupnost in razkritje informacij |
|
Informacije, vključno z vsebino vseh računov, vsemi opravljenimi transakcijami, edinstvenimi identifikacijskimi oznakami enot v primeru pravic ter edinstvenimi številčnimi vrednostmi serijskih številk enot v primeru kjotskih enot, ki se hranijo ali so udeležene v določeni transakciji, shranjene v EUTL ali SSTL, registru Unije, registru Švice ali katerem koli drugem registru Kjotskega protokola, se štejejo za zaupne. |
|
Take zaupne informacije se lahko zagotovijo zadevnim javnim subjektom na podlagi njihovega zahtevka, če je namen tega zahtevka uresničitev zakonitega cilja ter če je zahtevek upravičen, potreben in sorazmeren za namene preiskave, odkrivanja, sodnega pregona, upravljanja ali pobiranja davkov, revizije in finančnega nadzora za preprečevanje goljufij, pranja denarja, financiranja terorizma ali drugih hudih kaznivih dejanj, zlorabe trga ali drugih kršitev prava Unije ali nacionalnega prava države članice EGP ali Švice in boj proti njim ter za zagotovitev dobrega delovanja EU ETS in švicarskega ETS. |
D. Osnovna merila za dražbene sisteme in dejavnosti dražbe
Subjekti, ki izvajajo dražbe pravic v sistemih ETS pogodbenic, izpolnjujejo naslednja osnovna merila in v skladu z njimi izvajajo dražbe:
|
Osnovna merila |
|
|
1 |
Subjekt, ki izvaja dražbo, se izbere po postopku, ki zagotavlja preglednost, sorazmernost, enako obravnavo, nediskriminacijo in konkurenco med različnimi potencialnimi dražbenimi sistemi na podlagi zakonodaje Unije ali nacionalne zakonodaje o javnem naročanju. |
|
2 |
Subjekt, ki izvaja dražbo, je pooblaščen za to dejavnost, pri izvajanju svojih dejavnosti pa zagotavlja potrebne varnostne ukrepe, ki med drugim vključujejo ureditve za opredelitev in upravljanje morebitnih škodljivih posledic kakršnih koli nasprotij interesov, opredelitev in upravljanje tveganj, ki jim je izpostavljen trg, ter za zagotovitev preglednih in nediskrecijskih pravil in postopkov za pošteno in urejeno izvajanje dražb ter zadostnih finančnih sredstev, da se omogoči urejeno delovanje. |
|
3 |
Za dostop do dražb veljajo minimalne zahteve glede ustreznega skrbnega preverjanja strank, da se zagotovi, da udeleženci ne ogrozijo delovanja dražb. |
|
4 |
Postopek dražbe je predvidljiv, zlasti kar zadeva časovni načrt in zaporedje prodaje ter ocenjene količine pravic, ki bodo na razpolago. Glavni elementi metode izvajanja dražb, vključno s časovnim razporedom, datumi in ocenjeno količino pravic za prodajo, se vsaj en mesec pred začetkom dražbe objavijo na spletišču subjekta, ki izvaja dražbo. Vse pomembne spremembe se prav tako čim prej vnaprej objavijo. |
|
5 |
Cilj izvajanja dražb pravic je zmanjšati vse vplive na ETS vsake pogodbenice. Subjekt, odgovoren za izvajanje dražb, zagotovi, da enotne poravnalne cene ne odstopajo bistveno od ustrezne cene pravic na sekundarnem trgu v obdobju dražb, saj bi tako stanje kazalo pomanjkljivost dražb. Metodologijo, ki določa odstopanje iz prejšnje povedi, je treba priglasiti pristojnim organom, ki izvajajo funkcije nadzora trga. |
|
6 |
Vse nezaupne informacije v zvezi z dražbami, vključno z vso zakonodajo ter vsemi smernicami in obrazci, se odprto in pregledno objavijo. Izidi vsake izvedene dražbe, vključno z ustreznimi nezaupnimi informacijami, se objavijo takoj, ko je to praktično izvedljivo. Poročila o izidih dražb se objavijo vsaj enkrat na leto. |
|
7 |
Za dražbe pravic veljajo ustrezna pravila in postopki za zmanjšanje tveganja protikonkurenčnega ravnanja, zlorabe trga, pranja denarja in financiranja terorizma prek dražb. Kolikor je to mogoče, ta pravila in postopki niso manj strogi kot tisti, ki se uporabljajo za finančne trge, v ustrezni pravni ureditvi pogodbenic. Subjekt, ki izvaja dražbo, je odgovoren zlasti za vzpostavitev ukrepov, postopkov in procesov, ki zagotavljajo neoporečnost dražb. Spremlja tudi ravnanje udeležencev na trgu, v primeru protikonkurenčnega ravnanja, zlorabe trga, pranja denarja ali financiranja terorizma pa o tem uradno obvesti pristojne javne organe. |
|
8 |
Pristojni organi ustrezno nadzorujejo subjekt, ki izvaja dražbe, in prodajo pravic na dražbah. Imenovani pristojni organi imajo potrebne pravne pristojnosti in tehnične ureditve za nadzor: –organizacije in ravnanja upravljavcev dražbenih sistemov, –organizacije in ravnanja poklicnih posrednikov, ki delujejo v imenu strank, –ravnanja in transakcij udeležencev na trgu, da se preprečijo trgovanje z notranjimi informacijami in tržne manipulacije, –transakcij udeležencev na trgu, da se preprečita pranje denarja in financiranje terorizma. Kolikor je to mogoče, nadzor ni manj strog kot nadzor, ki se izvaja za finančne trge, v ustrezni pravni ureditvi pogodbenic. |
Švica si prizadeva nalogo izvajanja dražb svojih pravic dodeliti zasebnemu subjektu v skladu s pravili o javnem naročanju.
Če je število pravic, ki jih je treba v enem letu ponuditi na dražbi, pod fiksno zgornjo mejo, lahko Švica do sklenitve pogodbe s takim subjektom še naprej uporablja sedanjo ureditev izvajanja dražb, tj. dražbe še naprej izvaja FOEN, pod naslednjimi pogoji:
1.zgornja meja je 1 000 000 pravic, vključno s pravicami, ki jih je treba na dražbi ponuditi za letalske dejavnosti;
2.uporabljajo se osnovna merila 1 do 8, razen meril 1 in 2, medtem ko se zadnji stavek merila 5 ter merili 7 in 8 za FOEN uporabljajo le, kolikor je to mogoče.
Osnovno merilo 3 se uporablja skupaj z naslednjo določbo: dostop do licitiranja na dražbah švicarskih pravic na podlagi ureditev za izvajanje dražb, ki so se uporabljale ob podpisu tega sporazuma, se zagotovi vsem subjektom v EGP, ki imajo dostop do licitiranja na dražbah v Uniji.
Švica lahko za izvajanje dražb pooblasti subjekte s sedežem v EGP.
PRILOGA IV
OPREDELITEV RAVNI OBČUTLJIVOSTI ETS
A.1 – Ocenjevanje zaupnosti in celovitosti
„Zaupnost“ pomeni rezerviranost informacij ali celotnega informacijskega sistema ali njegovega dela (npr. algoritmov, programov in dokumentacije), ki so dostopni samo pooblaščenim osebam, organom ali postopkom.
„Celovitost“ pomeni zagotovilo, da je informacijski sistem in obdelane informacije mogoče spremeniti samo namerno in zakonito ter da sistem natančno in v celoti zagotavlja pričakovane rezultate.
Pri vseh informacijah ETS, ki se štejejo za občutljive, je treba vidik zaupnosti upoštevati glede na morebitni vpliv na poslovni ravni v primeru razkritja teh informacij, vidik celovitosti pa se upošteva glede na možen vpliv na poslovni ravni v primeru, da so te informacije nenamerno spremenjene ali delno ali popolnoma uničene.
Raven zaupnosti informacij in raven celovitosti informacij se oceni na podlagi meril iz oddelka A.2. Te ocene omogočajo, da se splošna raven občutljivosti informacij oceni s pomočjo preglednice za vzporejanje iz oddelka A.3.
A.2 – Ocenjevanje zaupnosti in celovitosti
A.2.1 – „nizka ocena“
Nizka ocena se dodeli informacijam v zvezi z ETS, katerih razkritje nepooblaščenim osebam in/ali izguba celovitosti bi pogodbenicama ali drugim institucijam povzročila zmerno škodo, in sicer bi verjetno:
— zmerno vplivala na politične ali diplomatske odnose,
— povzročila negativen vpliv na lokalno podobo ali ugled pogodbenic ali drugih institucij,
— povzročila težave posameznikom,
— vplivala na moralo/produktivnost osebja,
— povzročila omejeno finančno izgubo ali zmerno olajšala pridobitev neupravičene koristi ali ugodnosti posameznikom ali družbam,
— zmerno vplivala na učinkovito oblikovanje ali izvajanje politik pogodbenic,
— zmerno vplivala na pravilno upravljanje pogodbenic in njune dejavnosti.
A.2.2 – „srednja ocena“
Srednja ocena se dodeli informacijam v zvezi z ETS, katerih razkritje nepooblaščenim osebam in/ali izguba celovitosti bi pogodbenicama ali drugim institucijam povzročila škodo, in sicer bi verjetno:
— povzročila težave političnim ali diplomatskim odnosom,
— poslabšala podobo ali ugled pogodbenic ali drugih institucij,
— povzročila stisko posameznikov,
— povzročila posledično znižanje morale/zmanjšanje produktivnosti osebja,
— povzročila težave pogodbenicama ali drugim institucijam pri poslovnih ali političnih pogajanjih z drugimi stranmi,
— povzročila finančno izgubo ali omogočila pridobitev neupravičene koristi ali ugodnosti posameznikom ali družbam,
— vplivala na preiskave kaznivih dejanj,
— pomenila kršitev pravnih ali pogodbenih obveznosti glede zaupnosti informacij,
— vplivala na oblikovanje ali izvajanje politik pogodbenic,
— vplivala na pravilno upravljanje pogodbenic in njune dejavnosti.
A.2.3 – „visoka ocena“ 2
Visoka ocena se dodeli informacijam v zvezi z ETS, katerih razkritje nepooblaščenim osebam in/ali izguba celovitosti bi pogodbenicama ali drugim institucijam povzročila katastrofalno in/ali nesprejemljivo škodo, in sicer bi verjetno:
— negativno vplivala na diplomatske odnose,
— povzročila hudo stisko posameznikov,
— otežila ohranjanje operativne učinkovitosti ali varnosti pogodbenic ali sil drugih sodelujočih držav,
— povzročila finančno izgubo ali omogočila pridobitev neupravičene koristi ali ugodnosti posameznikom ali družbam,
— pomenila kršitev ustreznih zavez glede ohranjanja zaupnosti informacij, ki jih zagotovijo tretje strani,
— pomenila kršitev zakonskih omejitev glede razkritja informacij,
— vplivala na preiskave ali olajšala izvedbo kaznivih dejanj,
— prikrajšala pogodbenici pri poslovnih ali političnih pogajanjih z drugimi stranmi,
— ovirala učinkovito oblikovanje ali izvajanje politik pogodbenic,
— ogrozila pravilno upravljanje pogodbenic in njune dejavnosti.
A.3 – Ocenjevanje ravni občutljivosti informacij ETS
Na podlagi ocen zaupnosti in celovitosti na podlagi oddelka A.2 ter v skladu z ravnmi občutljivosti na podlagi Priloge III k temu sporazumu se splošna raven občutljivosti informacij določi z uporabo naslednje preglednice za vzporejanje:
|
Ocena zaupnosti Ocena celovitosti |
Nizka |
Srednja |
Visoka |
|
Nizka |
Oznaka EU:
SENSITIVE: ETS Joint Procurement
|
Oznaka EU: SENSITIVE: ETS
(ali (*)
|
Oznaka EU/CH: SPECIAL HANDLING: ETS Critical |
|
Srednja |
Oznaka EU: SENSITIVE: ETS (ali (*)
Oznaka EU:
Oznaka CH:
|
Oznaka EU: SENSITIVE: ETS (ali (*)
Oznaka EU/CH:
|
Oznaka EU/CH: SPECIAL HANDLING: ETS Critical |
|
Visoka |
Oznaka EU/CH:
SPECIAL HANDLING:
|
Oznaka EU/CH: SPECIAL HANDLING: ETS Critical |
Oznaka EU/CH: SPECIAL HANDLING: ETS Critical |
|
(*) Morebitne razlike je treba oceniti za vsak primer posebej. |
|||