EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 17.3.2023
COM(2023) 143 final
2023/0074(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se zastopa v imenu Evropske unije, glede predložitve predloga za spremembe Dodatka I h Konvenciji o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali na štirinajstem zasedanju Konference pogodbenic
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Predmet urejanja predloga
Ta predlog se nanaša na sklep o stališču, ki naj se v imenu Unije zastopa v Konvenciji o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali (CMS) glede predložitve predlogov za sklepe s štirinajstega zasedanja Konference pogodbenic za spremembo dodatkov k navedeni konvenciji.
2.Ozadje predloga
2.1.Konvencija o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali
Cilj Konvencije o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je varovati kopenske, morske in ptičje selitvene vrste na njihovem celotnem območju razširjenosti. Konvencija je medvladna pogodba, sklenjena pod pokroviteljstvom Programa Združenih narodov za okolje, ki je namenjen varstvu prostoživečega živalstva in rastlinstva ter habitatov na globalni ravni. Selitvene vrste, ki jih je treba ohraniti, so navedene v dodatkih I (prizadete vrste) in II (vrste, ki jih bodo obravnavali sporazumi) h Konvenciji. Konvencija je začela veljati 1. novembra 1983.
Evropska unija je pogodbenica Konvencije 1 .
2.2.Konferenca pogodbenic
Konferenca pogodbenic je organ odločanja Konvencije, ki je pristojen za oceno ohranitvenega stanja selitvenih vrst in s tem za spremembo dodatkov I in II h Konvenciji. V skladu s členom XI Konvencije lahko vsaka pogodbenica predloži predloge za spremembo, ki bodo sprejeti z dvotretjinsko večino prisotnih in glasujočih pogodbenic.
Štirinajsto zasedanje Konference pogodbenic bo potekalo od 23. do 28. oktobra 2023 v Samarkandu (Uzbekistan). V skladu s členom XI(3) je sekretariat Konvencije rok za predložitev predlogov za spremembe določil na 26. maj 2023. Zato je potrebno, da Svet sprejme sklep o določitvi stališča, ki bo v imenu Unije zastopano na štirinajstem zasedanju Konference pogodbenic glede predložitve predlogov za spremembe.
Pred štirinajstim zasedanjem Konference pogodbenic lahko sekretariat Konvencije sporoči predloge drugih pogodbenic za spremembe dodatkov I in II h Konvenciji, zaradi katerih bo morda treba sprejeti nadaljnji sklep o določitvi stališča, ki se bo zastopalo v imenu Unije glede teh predlogov.
2.3.Predvideni akt Konference pogodbenic
Za štirinajsto zasedanje Konference pogodbenic se predlaga, da Unija predloži predlog za spremembo Dodatka I h Konvenciji o povečanju zaščite ene vrste kitov in delfinov, baltske pristaniške rjave pliskavke (Phocoena phocoena), na celotnem območju razširjenosti, tudi zunaj Unije.
Če bo predvideni akt sprejet, bo postal zavezujoč za vse pogodbenice v skladu s členom XI Konvencije, ki določa, da sprememba dodatkov začne veljati za vse pogodbenice devetdeset dni po sprejetju na zasedanju Konference pogodbenic, razen za tiste pogodbenice, ki izrazijo pridržke.
3.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije
Predlog Unije za spremembo Dodatka I temelji na naslednjih premislekih: (1) vključitev teh vrst je znanstveno utemeljena; (2) taka vključitev je skladna z zakonodajo EU in (3) Unija je zavezana k mednarodnemu sodelovanju za zaščito biotske raznovrstnosti.
Predlog je skladen z osmim okoljskim akcijskim programom do leta 2030 2 in strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 3 , zlasti s ključno zavezo 14 iz načrta EU za obnovo narave, v skladu s katero bo prilov vrst odpravljen ali zmanjšan na raven, ki omogoča okrevanje in ohranjanje vrst. Ta predlog ne bi zahteval nikakršnih sprememb zakonodaje Unije, saj zadeva vrste, ki že uživajo prednosti ustrezne zaščite v okviru zakonodaje Unije, zlasti direktive EU o habitatih 4 (ki prepoveduje lov ali ubijanje kitov in delfinov v EU) in v okviru skupne ribiške politike EU 5 . Evropska komisija je 21. februarja 2023 sprejela „Akcijski načrt EU: Varstvo in obnova morskih ekosistemov za trajnostno in odporno ribištvo“, ki izhaja iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, v kateri so države članice EU pozvane, naj sprejmejo ali priporočijo ukrepe za zmanjšanje prilova pristaniške rjave pliskavke v Baltskem morju (ali zmanjšanje prilova na raven, ki omogoča popolno obnavljanje populacije) 6 .
Predlog ne pomeni nobenih novih obveznosti spremljanja oziroma poročanja. Vsakršna izvedba načrtovanja in spremljanja bi bila del rednih aktivnosti načrtovanja in poročanja v skladu s Konvencijo. Poleg tega ni proračunskih posledic.
V okviru pisnega posvetovanja z državami članicami je potekala neformalna predhodna izmenjava mnenj z državami članicami, ki so članice platforme EU za biotsko raznovrstnost.
Stališče, ki naj se zastopa v imenu Unije, bi torej moralo biti, da se Komisijo pooblasti za predložitev zgoraj navedenega predloga sekretariatu Konvencije.
4.Pravna podlaga
4.1.Postopkovna pravna podlaga
4.1.1.Načela
V členu 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) so predvideni sklepi o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.
Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje akte, ki imajo pravni učinek po pravilih mednarodnega prava, ki urejajo zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, vendar lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“ 7 .
4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Konferenca pogodbenic je organ, ustanovljen s sporazumom, tj. s Konvencijo o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali.
Akt, k sprejetju katerega se poziva Konferenco pogodbenic, je akt s pravnim učinkom. Predvideni akt bo zavezujoč v mednarodnem pravu v skladu s členom XI Konvencije o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali.
Predvideni akt ne dopolnjuje ali spreminja institucionalnega okvira Konvencije.
Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.
4.2.Materialna pravna podlaga
4.2.1.Načela
Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep po členu 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.
4.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na okolje.
Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je torej člen 192(1).
4.3.Zaključek
Pravna podlaga predlaganega sklepa bi moral biti člen 192(1) PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.
2023/0074 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se zastopa v imenu Evropske unije, glede predložitve predloga za spremembe Dodatka I h Konvenciji o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali na štirinajstem zasedanju Konference pogodbenic
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Unija je Konvencijo o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) sklenila s Sklepom Sveta 82/461/EGS5, veljati pa je začela 1. novembra 1983.
(2)V skladu s členom XI Konvencije lahko Konferenca pogodbenic sprejme sklepe o spremembi dodatkov I in II h Konvenciji.
(3)Konferenca pogodbenic lahko takšne spremembe sprejme na svojem štirinajstem zasedanju, ki bo potekalo od 23. do 28. oktobra 2023. Sekretariat Konvencije je obvestil pogodbenice Konvencije, da je treba v skladu s členom XI(3) Konvencije morebitne predloge za spremembe sporočiti do 26. maja 2023. Unija lahko kot pogodbenica Konvencije predlaga takšne spremembe.
(4)Primerno je določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa glede predložitve predlogov za spremembo dodatkov h Konvenciji, saj bo sklep Konference pogodbenic za Unijo zavezujoč.
(5)Vključitev baltske pristaniške rjave pliskavke (Phocoena phocoena) v Dodatek I h Konvenciji bi bila znanstveno utemeljena zaradi njenega kritično ogroženega stanja ohranjenosti v skladu z zakonodajo Unije in zavezo Unije mednarodnemu sodelovanju za zaščito biotske raznovrstnosti.
(6)Unija bi zato morala predložiti tak predlog za spremembo Dodatka I h Konvenciji. Komisija bi morala o predlogu obvestiti sekretariat Konvencije –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
1. Za štirinajsto zasedanje Konference pogodbenic Konvencije o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali je stališče Unije, da se predloži predlog za spremembo Dodatka I h Konvenciji, in sicer da se vanj vključi baltska pristaniška rjava pliskavka (Phocoena phocoena).
2. Komisija v imenu Evropske unije o tem predlogu obvesti sekretariat Konvencije.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik
Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki (UL L 354, 28.12.2013, str. 22).