EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 3.3.2023
COM(2023) 109 final
2023/0057(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se sprejme v imenu Evropske unije na Konferenci pogodbenic Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja glede nekaterih sprememb členov navedene Konvencije
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Predmet urejanja predloga
Ta predlog se nanaša na sklep o določitvi stališča Unije na Konferenci pogodbenic Baselske konvencije glede predloga Evropske unije za spremembo Priloge IV k navedeni konvenciji in predloga Ruske federacije za spremembo člena 6 navedene konvencije. Naslednje zasedanje bo predvidoma potekalo maja 2023 (16. zasedanje Konference pogodbenic). Navedena predloga sta bila obravnavana že na 15. zasedanju Konference pogodbenic junija 2022. Stališče Unije o teh predlogih za 15. Konferenco pogodbenic je bilo opredeljeno s sklepoma Sveta (EU) 2020/1829 z dne 24. novembra 2020 in (EU) 2022/1025 z dne 2. junija 2022. Za naslednja zasedanja pogodbenic Konference, začenši s šestnajstim, o teh predlogih je potreben nov sklep Sveta.
2.Ozadje predloga
2.1.Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja
Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je bila sprejeta 22. marca 1989 in je začela veljati leta 1992. Evropska unija in njene države članice so podpisnice Konvencije 1 . Konvencija ima 188 pogodbenic.
Temelj Konvencije je sistem za nadzor izvoza, uvoza in tranzita določenih odpadkov prek postopka „soglasja po predhodnem obveščanju“. V skladu s Konvencijo je treba pristojne organe držav uvoza in tranzita vnaprej uradno obvestiti o izvozu odpadkov. Uradna obvestila morajo biti v pisni obliki, vsebovati pa morajo izjave in podatke, opredeljene v Prilogi V.A h Konvenciji. Odpadki se lahko izvozijo le v primeru, če in ko so vse zadevne države dale pisno dovoljenje (člen 6 Konvencije).
Nadzorni sistem Konvencije se uporablja za nevarne odpadke, opredeljene v členu 1 in navedene v Prilogi VIII h Konvenciji, ter odpadke, navedene v Prilogi II, ki vsebuje odpadke, zbrane iz gospodinjstev, ostanke, ki nastanejo pri sežiganju gospodinjskih odpadkov, in nekatere plastične odpadke. Konvencija v Prilogi IX navaja tudi odpadke, ki ne spadajo na njeno področje uporabe in pod njen nadzorni sistem, razen če taki odpadki vsebujejo snov iz ene od kategorij v Prilogi I v takem obsegu, da izkazujejo nevarne lastnosti iz Priloge III.
2.2.Konferenca pogodbenic
Konferenca pogodbenic Baselske konvencije je glavni organ odločanja Konvencije. Pristojna je za spreminjanje prilog h Konvenciji in se sestane vsaki dve leti. Petnajsto zasedanje Konference pogodbenic Baselske konvencije (COP15) je potekalo v dveh delih: prvi del je prek spleta potekal od 26. do 30. julija 2021, drugi del pa v živo, in sicer od 6. do 17. junija 2022.
Šestnajsto zasedanje Konference pogodbenic Baselske konvencije (COP16) bo potekalo v Ženevi od 1. do 12. maja 2023.
2.3. Predlagane spremembe Konvencije
Predlog Unije za spremembo Priloge IV h Konvenciji
Pregled prilog h Konvenciji se je začel na dvanajstem zasedanju Konference pogodbenic (COP-12) s sklepom BC-12/1 2 .
Na 13. zasedanju Konference pogodbenic (COP-13) je bilo sklenjeno, da se ustanovi strokovna delovna skupina za pregled navedenih prilog.
Strokovna delovna skupina je izdala številna priporočila in možnosti, da pogodbenice preučijo, ali želijo predložiti predloge za obravnavo na Konferenci pogodbenic, da se spremenijo in pojasnijo opisi postopkov odstranjevanja iz Priloge IV h Konvenciji. Če bodo predlogi sprejeti, bo z njimi dosežena večja pravna jasnost ter s tem olajšane kontrole pošiljk odpadkov in preprečevanje nezakonitih pošiljk. Podprli bodo tudi okolju varno ravnanje z odpadki na svetovni ravni in prispevali k prehodu na svetovno krožno gospodarstvo.
Na podlagi Sklepa Sveta (EU) 2020/1829 je bil 3. decembra 2020 v imenu Unije predložen predlog za spremembo Priloge IV za razpravo na COP-15. Namen predloga je izboljšati izvajanje Baselske konvencije, zlasti s spremembami opredelitev postopkov ravnanja z odpadki in odpadkov, ki jih je treba nadzorovati, iz prilog h Konvenciji. O predlogu se je razpravljalo na COP-15 Konvencije junija 2022. Med razpravami so številne pogodbenice menile, da so nekateri elementi predloga problematični, in sicer vključitev „priprave za ponovno uporabo“ kot novega postopka ravnanja z odpadki, vključitev postopkov, ki se izvedejo pred predajo v druge postopke („vmesni postopki“), v Prilogo IV in uvedba „vseobsegajoče“ klavzule za postopke, ki niso zajeti v drugih postopkih. Zato bo za napredek v zvezi s tem potrebna dodatna razprava na prihodnji Konferenci pogodbenic.
Če bo na Konferenci pogodbenic dosežen dogovor o spremembah Priloge IV h Konvenciji, jih bo treba izvajati z okvirno direktivo EU o odpadkih 2008/98/ES 3 (seznam postopkov ravnanja z odpadki v skladu s Prilogo IV h Konvenciji) in po možnosti z Uredbo (ES) št. 1013/2006 4 .
Predlog Ruske federacije za spremembo člena 6(2) Konvencije
Ruska federacija je na 15. zasedanju Konference pogodbenic predložila v obravnavo predlog za spremembo prvega stavka odstavka 2 člena 6 Konvencije (v nadaljnjem besedilu: predvideni akt) 5 .
Prvi stavek člena 6(2) Konvencije se glasi: „Država uvoznica pisno odgovori prijavitelju, da pristaja na prehod s pogoji ali brez, odklanja dovoljenje za prehod ali zahteva dodatne informacije.“
Predvideni akt vsebuje predlog, da bi ta stavek spremenili tako, da bi dodali 30-dnevni rok, v katerem bi morala država uvoznica odgovoriti prijavitelju (da pristaja na načrtovano pošiljko, odklanja dovoljenje za to pošiljko ali zahteva dodatne informacije). V zadevnem aktu se predlaga tudi, da se med besedama „brez“ in „odklanja“ izbriše vejica in nadomesti z „ali“.
Konvencija se v Uniji izvaja z Uredbo (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov (v nadaljnjem besedilu: uredba o pošiljkah odpadkov). Kakršne koli spremembe Konvencije bi v EU začele veljati po tem, ko bi se začele izvajati s spremembami navedene uredbe.
Sedanja pravila, ki se uporabljajo za Unijo in njene države članice, že predvidevajo 30-dnevni rok, v katerem mora država uvoznica odgovoriti prijavitelju (glej člen 8 uredbe o pošiljkah odpadkov). To velja tudi za druge države OECD, v skladu s Sklepom OECD 6 .
Za Unijo bi se edina praktična posledica sprememb, povezanih s predlogom Ruske federacije, nanašala na postopek za izvoz prijavljenih odpadkov v države, ki niso članice OECD. Ker je izvoz odpadkov iz Priloge VIII in Priloge II v države, ki niso članice OECD, v skladu z uredbo o pošiljkah odpadkov prepovedan, bi se sprememba iz ruskega predloga nanašala le na „odpadke, ki niso uvrščeni na seznam“ (to pomeni, da bi v skladu z ruskim predlogom morale države, ki niso članice OECD in uvažajo odpadke iz EU, ki niso na seznamu, prijavitelju odgovoriti v 30 dneh), za katere v skladu s členom 3(1)(b)(iii) in (iv) uredbe o pošiljkah odpadkov velja postopek „soglasja po predhodnem obveščanju“. Sprememba, ki jo predlaga Ruska federacija, bi pomenila, da bi morala država uvoznica v teh primerih v 30 dneh odgovoriti prijavitelju pošiljke iz Unije, namenjene v državo, ki ni članica OECD.
Prva razprava o predlogu Ruske federacije je potekala na 15. zasedanju Konference pogodbenic. V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2022/1025 z dne 2. junija 2022 Unija takega predloga ni podprla. Odklonilno stališče do predloga Ruske federacije je imelo tudi več drugih, podobno mislečih pogodbenic. Nekatere pogodbenice pa so predlog podprle.
Na Konferenci pogodbenic je bila na podlagi prve razprave sprejeta odločitev, da obravnavo ruskega predloga preloži na COP16t:
„Glede na razpravo v okviru te podtočke in točke 4(a)(i) dnevnega reda o strateškem okviru glede interesa pogodbenic za preučitev možnih načinov za izboljšanje postopka soglasja po predhodnem obveščanju se je Konferenca pogodbenic odločila, da preloži obravnavo predloga Ruske federacije za spremembo odstavka 2 člena 6 Konvencije na naslednje zasedanje Konference pogodbenic.“
Postopki za spremembe Konvencije
Postopek za spremembo Konvencije ureja člen 17 Konvencije. Vsaka taka sprememba mora biti potrjena na zasedanju Konference pogodbenic. Sprememba postane zavezujoča za tiste pogodbenice, ki deponirajo svoje listine o ratifikaciji, sprejemu, uradni potrditvi ali sprejetju v skladu s členom 17(5) Konvencije, ki določa: „Listine o ratifikaciji, sprejemu, uradni potrditvi ali sprejetju sprememb se deponirajo pri depozitarju. Spremembe, sprejete v skladu z odstavkom 3 in 4, začnejo veljati med pogodbenicami, ki so jih sprejele, devetdeseti dan potem, ko je depozitar prejel dokument o njihovi ratifikaciji, odobritvi, uradni potrditvi ali sprejemu vsaj treh četrtin pogodbenic, ki so sprejele spremembe protokola, razen če ni drugače predvideno v takem protokolu. Spremembe začnejo veljati za vsako drugo pogodbenico devetdeseti dan potem, ko navedena pogodbenica deponira svojo listino o ratifikaciji, odobritvi, uradni potrditvi ali sprejemu sprememb.“ Zato je za začetek veljavnosti katere koli spremembe Konvencije potrebna ratifikacija, odobritev, uradna potrditev ali sprejetje s strani treh četrtin pogodbenic Konvencije (torej 141 pogodbenic).
Do zdaj je bilo besedilo Konvencije enkrat spremenjeno, in sicer z dodatkom člena 4A in naknadnim dodatkom Priloge VII (v nadaljnjem besedilu: dopolnilo o baselski prepovedi) h Konvenciji. Navedena sprememba je bila dogovorjena na tretjem zasedanju Konference pogodbenic leta 1995, veljati pa je začela leta 2019, in sicer za tiste pogodbenice, ki so jo ratificirale.
3.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije
Predlog Unije za spremembo Priloge IV h Konvenciji
Unija je v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2020/1829 z dne 24. novembra 2020 predložila predlog za spremembo Priloge IV in nekaterih vnosov v prilogah II in IX h Konvenciji, ki med drugim vsebuje naslednje elemente:
·vključitev splošnega uvoda, v katerem se bo jasno razlikovalo med izrazoma končna odstranitev in predelava, ter pojasnil, da so vključeni vsi postopki ravnanja z odpadki, ki potekajo ali bi lahko potekali v praksi, ne glede na njihov pravni status in to, ali se štejejo za okolju varne, in da so vključeni tudi postopki, ki potekajo pred predajo v druge postopke („vmesni postopki“);
·vključitev naslovov in uvodnih besedil, ki pojasnjujejo, kaj pomenijo „postopki brez predelave“ (Priloga IV.A) in „postopki predelave“ (Priloga IV.B), ter
·pojasnila v zvezi z obstoječimi postopki in uvedbo novih postopkov v Prilogo IV, katerih namen bi bil, med drugim, posodobiti in pojasniti opise postopkov v skladu z znanstvenim, tehničnim in drugim razvojem, do katerega je prišlo od sprejetja Konvencije leta 1989, ter z uvedbo vseobsegajočih določb zagotoviti, da zahteve Konvencije vključujejo vse postopke, ki niso konkretno navedeni.
Cilji zgoraj navedenih predlogov so:
·zagotoviti, da se nadzorni mehanizmi Konvencije v celoti uporabljajo ter bi torej, če bi bili sprejeti, izboljšali kontrole pošiljk odpadkov in olajšali preprečevanje nezakonitih pošiljk;
·izboljšati pravno jasnost ter doseči, da pogodbenice enako razumejo in razlagajo postopke ravnanja z odpadki, ter
·podpreti okolju varno ravnanje z odpadki na svetovni ravni in prispevati k prehodu na svetovno krožno gospodarstvo.
Unija bi morala še naprej podpirati navedene cilje, vendar bi glede na nasprotovanje, ki so ga številne pogodbenice izrazile na konferenci COP-15, zlasti v zvezi z vključitvijo novih postopkov, na primer v zvezi s pripravo za ponovno uporabo in vseobsegajočimi postopki, morala biti prilagodljiva, kar bi vključevalo preložitev razprave o najbolj spornih temah na poznejši čas in iskanje dogovora o preostalih vidikih predloga.
Če bodo druge pogodbenice predlagale spremembe zadevnih prilog, s katerimi bi se lahko dosegli isti cilji, kot so cilji predloga Unije, bi Unija morala pokazati odprtost do takih predlogov in bi jih načeloma lahko podprla.
Predlog Ruske federacije za spremembo člena 6(2) Konvencije
Evropska unija ne bi smela podpreti spremembe odstavka 2 člena 6 Konvencije, kot jo je predlagala Ruska federacija. To stališče je v skladu s stališčem, dogovorjenim za COP-15 s Sklepom Sveta (EU) 2022/1025 z dne 2. junija 2022.
Prvi del spremembe (30-dnevni rok za odgovor države uvoznice prijavitelju) ne bi prinesel nobene večje prednosti za Unijo in njene države članice, saj se 30-dnevni rok za države uvoznice za odgovor prijavitelju iz predlagane spremembe že uporablja za večino pošiljk, ki jih EU in njene države članice prijavijo v skladu s pravom Unije (razen za izvoz odpadkov, ki niso uvrščeni na seznam, v države, ki niso članice OECD). Prav tako ne bi spremenil obveznosti EU in njenih držav članic, ki prejemajo uradna obvestila, saj 30-dnevni rok za odgovor že velja v skladu s pravom Unije.
Drugi del spremembe (ki vejico nadomesti z besedo „ali“) se ne zdi potreben in bi povzročil pravno negotovost. Iz sedanje formulacije je dovolj jasno, da ima država uvoznica za odgovor prijavitelju na voljo tri možnosti (lahko pristane na prehod, odkloni dovoljenje za ta prehod ali zahteva dodatne informacije). Zato tega stavka ni treba spreminjati.
Postopek v zvezi s spremembo Konvencije je zelo obremenjujoč in dolgotrajen, zlasti ker od vseh pogodbenic zahteva notranje postopke ratifikacije, poleg tega pa zahteva tudi, da spremembo ratificirajo vsaj tri četrtine vseh pogodbenic, preden ta lahko začne veljati. Tudi učinek te spremembe bi na koncu lahko bil omejen, saj so spremembe zavezujoče le za tiste pogodbenice, ki so jih ratificirale. Predlagana sprememba zato ne obravnava ustrezno nobene prednostne naloge Unije in njenih držav članic za večjo učinkovitost Konvencije, hkrati pa začenja dolgotrajen in zahteven proces v okviru Konvencije in za njene pogodbenice.
Unija ne podpira predlaganih sprememb, vendar bi morala poudariti, da bi morale pogodbenice spodbujati boljše delovanje postopka soglasja po predhodnem obveščanju v okviru Baselske konvencije. To bi lahko vključevalo določitev drugih rokov za odgovore prijaviteljem, zlasti za tranzitne države, ter spodbujanje uporabe sistemov elektronske izmenjave podatkov ali vključitev pojma „obrati s predhodnim soglasjem“, ki izhaja iz Sklepa OECD o čezmejnem gibanju odpadkov, v okvir Baselske konvencije. V zvezi s temi vprašanji poteka v Konvenciji že zdaj več postopkov, vključno s tistim v zvezi z izboljšanjem postopka soglasja po predhodnem obveščanju, ki se je začel na COP-15 na pobudo Unije. Unija bi morala poudariti pomen tega postopka kot rešitve za številna vprašanja, povezana z izvajanjem Konvencije, in k sodelovanju v tem postopku povabiti vse pogodbenice.
4.Pravna podlaga
4.1.Postopkovna pravna podlaga
4.1.1.Načela
V členu 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) so predvideni sklepi o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.
Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje akte, ki imajo pravni učinek na podlagi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, a lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“ 7 .
4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Konferenca pogodbenic Baselske konvencije je organ, ki ga ustanovi Konvencija.
Akti, ki naj bi jih Konferenca pogodbenic sprejela, so akti s pravnim učinkom. Če bi bili predvideni akti sprejeti, bi bili zavezujoči po mednarodnem pravu v skladu s členom 18 Konvencije in bi lahko odločilno vplivali na vsebino zakonodaje EU, in sicer na Uredbo (ES) št. 1013/2006 o pošiljkah odpadkov in Direktivo 2008/98/ES o odpadkih. S to uredbo se Konvencija izvaja, med drugim z določanjem postopkov za izvoz iz Unije, uvoz vanjo in pošiljke med državami članicami.
S predvidenim aktom se ne dopolnjuje ali spreminja institucionalni okvir sporazuma.
Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.
4.2.Materialna pravna podlaga
4.2.1.Načela
Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in če je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep iz člena 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.
4.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na varstvo okolja. Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 192(1) PDEU.
4.3.Sklepna ugotovitev
Pravna podlaga predlaganega sklepa bi moral biti člen 192(1) PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.
2023/0057 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se sprejme v imenu Evropske unije na Konferenci pogodbenic Baselske konvencije o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja glede nekaterih sprememb členov navedene Konvencije
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
Ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1), v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) je začela veljati leta 1992, Unija pa jo je odobrila s Sklepom Sveta 93/98/EGS o sklenitvi, v imenu Skupnosti, Baselske konvencije z dne 22. marca 1989 o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja 8 .
(2)V skladu s členom 15(5)(b) Konvencije Konferenca pogodbenic prouči in sprejme, kot se zahteva, spremembe Konvencije.
(3)V okviru Konference pogodbenic se je na petnajstem zasedanju junija 2022 preučil predlog za spremembe člena 6(2) Konvencije, ki ga je predložila Ruska federacija. Namen navedenega predloga je določiti 30-dnevni rok, v katerem mora država uvoznica odgovoriti prijavitelju pošiljke odpadkov, poleg tega pa vključiti še eno spremembo, ki je predstavljena kot uredniška. Konferenca pogodbenic se je odločila, da preloži obravnavo tega predloga na svoje naslednje zasedanje.
(4)Predlog za spremembo Priloge IV in nekaterih vnosov v prilogah II in IX h Konvenciji je bil predložen v imenu Unije, Konferenca pogodbenic pa je o njem razpravljala na 15. zasedanju junija 2022. Namen predloga je med drugim sprememba in pojasnitev opisov postopkov odstranjevanja iz Priloge IV h Konvenciji ter zlasti: vključitev splošnega uvoda, ki jasno razlikuje med izrazoma „postopki brez predelave“ in „postopki predelave“; vključitev uvodnih besedil, ki pojasnjujejo, kaj pomenijo „postopki brez predelave“ (Priloga IV.A) in „postopki predelave“ (Priloga IV.B); posodobitev in pojasnitev opisov dejavnosti v skladu z znanstvenim, tehničnim in drugim razvojem, do katerega je prišlo od sprejetja Konvencije leta 1989; ter zagotovitev, z uvedbo vseobsegajočih določb, da zahteve Konvencije vključujejo vse postopke, ki niso konkretno navedeni. Konferenca pogodbenic se je odločila, da bo ta predlog nadalje obravnavala na svojem naslednjem zasedanju.
(5)Treba je določiti stališče, ki se v imenu Unije zastopa na Konferenci pogodbenic glede navedenih predlogov, saj imajo kot spremembe besedila Konvencije in prilog k njej pravni učinek. Če bi bili predvideni akti sprejeti na Konferenci pogodbenic, bi bili zavezujoči za Unijo in bi lahko odločilno vplivali na vsebino prava Unije, in sicer na Direktivo 2008/98/ES 9 in Uredbo (ES) št. 1013/2006 10 .
(6)Kar zadeva spremembe člena 6(2) Konvencije, ki jih je predložila Ruska federacija, jih Unija ne bi smela podpreti, saj ne bi prispevale k reševanju težav, ki so po mnenju Unije prednostne za delovanje Baselske konvencije. Poleg tega je za začetek veljavnosti sprememb besedila Konvencije potreben dolgotrajen in zahteven postopek, zato se zdi nesorazmerno začeti tak postopek za spremembo, ki ima zelo malo ali nič dodane vrednosti. Unija bi namesto tega morala še naprej podpirati pobude, namenjene izboljšanju delovanja postopka „soglasja po predhodnem obveščanju“, pod pogojem, da imajo širše področje uporabe kot predlog, predložen na petnajstem zasedanju Konference pogodbenic, so v skladu s širšimi politikami in cilji Unije ter zanje niso potrebne spremembe Konvencije.
(7)Unija bi morala še naprej podpirati sprejetje predloga za spremembo Priloge IV in nekaterih vnosov v prilogah II in IX. Da bi Unija dosegla soglasje o tem predlogu, bi morala biti tudi prilagodljiva, zlasti v zvezi s predlaganimi ukrepi, za katere ni verjetno, da bi pridobili zadostno podporo za njihovo sprejetje na prihodnji Konferenci pogodbenic. To na primer vključuje preložitev razprave o najbolj spornih temah (kot so priprava za ponovno uporabo in vseobsegajoči postopki), iskanje dogovora o preostalih vidikih predloga in podpiranje morebitnih sprememb s strani drugih pogodbenic, če bi te lahko dosegle iste cilje, kot so cilji predlogov Unije v zvezi s Prilogo IV h Konvenciji –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
1.Stališče, ki se v imenu Unije zastopa na zasedanjih Konference pogodbenic Baselske konvencije, je naslednje:
(a)Unija ne podpira sprememb odstavka 2 člena 6 Konvencije, kot jih je predlagala Ruska federacija. Unija podpira pobude, namenjene izboljšanju delovanja postopka „soglasja po predhodnem obveščanju“, pod pogojem, da so v skladu s širšimi politikami in cilji Unije ter zanje niso potrebne spremembe Konvencije;
(b)Unija še naprej podpira sprejetje sprememb Priloge IV in nekaterih vnosov v prilogah II in IX h Konvenciji. Če je to potrebno za dosego soglasja o spremembi Priloge IV, bi morala Unija pokazati prilagodljivost in se strinjati, da odstopa od predloga, predloženega na 15. zasedanju Konference pogodbenic, če zadevna sprememba prispeva k večji pravni jasnosti Priloge in izvajanju nadzornih mehanizmov Konvencije ter ne ogroža pravne ureditve EU o ravnanju z odpadki in pošiljkah odpadkov.
Člen 2
Ob upoštevanju razvoja dogodkov na šestnajstem zasedanju Konference pogodbenic in zasedanjih Konference pogodbenic, ki mu sledijo, se lahko predstavniki Unije v posvetovanju z državami članicami na usklajevalnih sestankih na kraju samem dogovorijo o manjših spremembah stališča iz člena 1.
Člen 3
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik