EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 21.11.2023
JOIN(2023) 34 final
SKUPNO POROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o splošni shemi preferencialov za obdobje 2020–2022
{SWD(2023) 359 final} - {SWD(2023) 360 final} - {SWD(2023) 361 final} - {SWD(2023) 362 final} - {SWD(2023) 363 final} - {SWD(2023) 364 final} - {SWD(2023) 365 final} - {SWD(2023) 366 final} - {SWD(2023) 367 final} - {SWD(2023) 368 final}
1.Uvod
Splošna shema preferencialov (GSP) EU enostransko zagotavlja preferencialni dostop do trga Unije z znižanimi ali odpravljenimi uvoznimi tarifami EU, da bi se spodbudil trajnostni razvoj v državah z nižjimi dohodki in zmanjšala revščina prek mednarodne trgovine. Ugodnosti GSP so povezane s spoštovanjem mednarodnih standardov na področju človekovih pravic, pravic delavcev, okolja in podnebja ter dobrega upravljanja v državah upravičenkah.
To poročilo je ključni del rednega spremljanja izvajanja GSP in poročanja o njem Evropskemu parlamentu in Svetu, kot je določeno v uredbi o GSP ( 1 )). Zajema izvajanje in učinek GSP v obdobju 2020–2022 (v nadaljnjem besedilu: obdobje poročanja) v njenih treh režimih: režimu „Vse razen orožja“ (EBA), ki je namenjen najmanj razvitim državam, standardnem GSP in posebnem spodbujevalnem režimu za trajnostni razvoj (GSP+). Sedanjemu poročilu je tako kot zadnjemu takemu poročilu o GSP iz leta 2020( 2 )) priloženih deset delovnih dokumentov služb Komisije: po eden za vsako od devetih upravičenk do GSP+ in eden za tri upravičenke do EBA v okviru okrepljenega sodelovanja.
To poročilo zaradi izzivov pri izvajanju in spremljanju, ki so se pojavili kot posledica pandemije COVID-19 in z njo povezanih omejitev v letih 2020 in 2021, zajema obdobje, daljše od običajnega dveletnega obdobja poročanja. Sodelovanje v GSP in spremljanje te sheme se je kljub tem izzivom nadaljevalo na daljavo v pisni in virtualni obliki. V poročilu so opisane tudi misije spremljanja v državah upravičenkah, ki so bile ponovno možne od druge polovice leta 2021, in dogajanja v navedenih državah, ki ga je omogočila sprostitev omejitev in sredstev po vrhuncu pandemije.
Poročilo temelji na sodelovanju z državami upravičenkami, civilno družbo, poslovnimi skupnostmi in organi spremljanja ZN ter drugimi mednarodnimi organizacijami v okviru delovanja služb Evropske komisije in Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), vključno z delegacijami EU. Poleg tega je 6. septembra 2022 potekal tudi namenski dialog s civilno družbo za zagotovitev nadaljnje podpore pripravi poročila.
To poročilo je bistveno tudi zaradi izteka veljavnosti sedanje uredbe o GSP konec leta 2023. Ocenjuje dolgoročni učinek GSP ob upoštevanju gospodarskih učinkov in trajnostnega razvoja ter načine za zagotovitev nadaljnjega sodelovanja upravičenk do GSP v shemi. Zakonodajni postopek sprejetja nove revidirane uredbe o GSP je še vedno v teku; Evropska komisija je medtem sprejela predlog za podaljšanje sedanjih pravil do konca leta 2027, da bi zagotovila njihovo neprekinjeno izvajanje in pravno varnost( 3 ). Poročilo in spremni delovni dokumenti služb Komisije vsebujejo tudi pomembne informacije in priporočila za sedanje upravičenke do GSP+, in sicer zaradi možne zahteve, v skladu s katero bi morale na podlagi nove uredbe o GSP ponovno zaprositi za GSP+.
2.Glavni poudarki
GSP je pomembno trgovinsko orodje EU, ki podpira trajnostni razvoj v državah z nižjimi dohodki. Struktura sheme s tremi različnimi režimi( 4 )) tvori objektiven in pregleden okvir za obravnavo posebnih razvojnih potreb in ciljev različnih držav upravičenk.
GSP ima za upravičenke ekonomsko vrednost( 5 )), kot je utemeljeno tudi v delu 4.1 tega poročila. Celotni preferencialni uvoz EU27 iz sedanjih upravičenk do GSP se je med letoma 2014 in 2019, tj. pred pandemijo COVID-19, povečal za 56 %, kar je trikrat hitrejše povečanje v primerjavi s celotnim uvozom iz tretjih držav; to prispeva tudi k hitrejši rasti v državah upravičenkah do GSP, kot bi bila mogoča brez preferencialov v okviru te sheme. Poleg tega je bil neprekinjeni izvoz iz držav upravičenk v EU, za katerega se uporablja GSP, kljub manjši dinamičnosti med pandemijo in po njej, ključnega pomena za gospodarsko stabilnost, zlasti v časih krize. Na splošno sta povečan obseg mednarodne trgovine in udeležba v svetovnih vrednostnih verigah podprla socialno-ekonomski razvoj v upravičenkah do GSP. To potrjujejo izboljšave v državah članicah na podlagi uvrstitve držav glede na višino dohodka pri Svetovni banki in napredovanja iz statusa najmanj razvite države na podlagi sklepov Združenih narodov (ZN) (z ustreznimi spremembami preferencialov v okviru GSP).
Svetovno gospodarstvo v zadnjih letih ogroža vrsta kriz( 6 )), od pandemije COVID-19 in njenih negativnih posledic ne le na zdravje, temveč tudi na trajnostnost, gospodarsko dejavnost in trgovino, do obsežnejših posledic neizzvane vojaške agresije Rusije proti Ukrajini ter z njo povezane energetske, dolžniške, prehranske krize ter krize življenjskih stroškov, ki so se v letu 2022 še stopnjevale. V teh zahtevnih razmerah je stalna razpoložljivost izvoza brez tarif v EU, ki je največje trgovinsko območje na svetu( 7 )), temeljni element stabilnosti krhkih gospodarstev. Čeprav nekatera gospodarstva v državah upravičenkah kažejo močno odpornost, Program Združenih narodov za razvoj (UNDP) opozarja, da se vsaj 54 držav v razvoju spopada s hudimi problemi zadolženosti( 8 )). Združeni narodi so ob upoštevanju teh izzivov preložili sprejetje sklepov glede predhodno načrtovanih napredovanj iz statusa najmanj razvite države( 9 )). Enako se je zgodilo pri uvrstitvi drugih upravičenk do GSP glede na višino dohodka, ki jo izvaja Svetovna banka, pri katerih je status zaradi prizadetega gospodarstva, med drugim tudi trgovine, ter določenih tujih naložb in nakazil ostal nespremenjen ali v katerih je celo prišlo do prehoda na nižji status.
Režim GSP+ je s svojimi dodatnimi ugodnostmi in obveznostmi še vedno privlačen za upravičenke( 10 )). Kot kaže analiza izvajanja GSP+ v spremnih delovnih dokumentih služb, se je ta režim izkazal za uspešno spodbudo za učinkovito izvajanje mednarodnih standardov na področjih človekovih pravic in pravic delavcev, varstva podnebja in okolja ter dobrega upravljanja, saj v primerjavi s standardnim režimom GSP nudi dodaten dostop do trga EU. Privlačnost GSP+ dodatno potrjuje dejstvo, da je nova upravičenka do GSP+ (Uzbekistan) pristopila k režimu v obdobju poročanja, da je Tadžikistan aprila 2023 uradno zaprosil za GSP+ in da tudi druge države še vedno kažejo zanimanje za to. Sedanje upravičenke do GSP+ so izrazile zavezo ohranitvi preferencialov iz novega okvira GSP EU. Več sedanjih upravičenk do EBA, ki naj bi napredovale iz statusa najmanj razvitih držav, dejavno preučuje možnosti za pristop k režimu GSP+, da bi po izstopu iz EBA uživale ugodnosti tarif, ki so bolj preferencialne kot pri standardnem GSP.
GSP spodbuja države upravičenke do GSP, naj se vključijo v večstranske strukture upravljanja, saj morajo upoštevati načela mednarodnih konvencij, pogoj za GSP+ pa sta ratifikacija in učinkovito izvajanje teh konvencij. Upravičenke do GSP pa svoja prizadevanja na področju ratifikacije ne usmerjajo samo v zadevne konvencije, navedene v sedanji uredbi o GSP: vseh devet upravičenk do GSP+, ki se pregledujejo v tem poročilu, je na primer ratificiralo tudi Konvencijo o pravicah invalidov in Pariški sporazum. Upravičenke do GSP dosegajo tudi napredek pri ratifikaciji novih temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD) o varnosti in zdravju pri delu, ter drugih konvencij MOD, na primer o inšpekciji dela in tristranskih posvetovanjih.
Številne upravičenke do GSP so v obdobju poročanja pokazale pomemben napredek pri izvajanju in spoštovanju mednarodnih standardov( 11 ), čeprav se na nekaterih področjih še vedno spopadajo z izzivi pri njihovem izpolnjevanju. Značilna področja nazadovanja ali nezadostnega napredka v nekaterih državah upravičenkah vključujejo čedalje večji pritisk na svobodo izražanja in prostor civilne družbe, pravice žensk in otrok ter zaščito pred nasiljem v družini med pandemijo COVID-19, boj proti korupciji in zagotavljanje neodvisnosti sodstva. Zgoraj navedene svetovne krize, ki so se pojavile v tem obdobju poročanja, so obremenile trge dela in delavce. V tem okviru spremljanje in izvajanje GSP EU pomagata zagotoviti spoštovanje temeljnih mednarodnih standardov MOD na področju pravic delavcev.
Številne države z nižjim dohodkom se poleg tega in predvsem v zvezi z mednarodnimi okoljskimi standardi spopadajo z znatnimi negativnimi posledicami podnebnih sprememb, sprejele pa so tudi ambiciozne zaveze v boju proti podnebnim spremembam in njihovim vplivom ter v zvezi s tem pozvale k skupnemu ukrepanju celotne mednarodne skupnosti. Vendar zaradi omejenih zmogljivosti in virov pogosto nimajo zadostnih možnosti, da bi na nacionalni ravni uresničile svoje cilje.
GSP poleg gospodarskih koristi in koristi na področju trajnostnosti v državah upravičenkah prinaša tudi pomembne koristi za EU. Prvič, pomaga krepiti gospodarska in politična partnerstva z državami upravičenkami na podlagi skupnih vrednot in ciljev, s čimer prispeva k spodbujanju mednarodne agende za trajnostnost in razvoj. S spremljanjem GSP se krepijo neposredni stiki med institucijami in civilno družbo v EU ter državah upravičenkah. Vlagatelji in uvozna podjetja v EU lahko tudi podpirajo trajnostne prakse in mednarodne standarde v državah upravičenkah do GSP ob upoštevanju človekovih pravic, pravic delavcev, podnebja in okolja ter dobrega upravljanja. V gospodarskem smislu GSP pomaga izboljšati izbiro in cenovno dostopnost blaga, s katerim se trguje v okviru GSP, za podjetja in potrošnike v EU. Poleg tega je podjetjem v EU zagotovljen tudi bolj razpršen in učinkovitejši dostop do zalog. Na primer, preferencialne tarife, odobrene v okviru GSP, so leta 2022 podjetjem omogočile skupni prihranek pri uvoznih dajatvah v višini približno 6,2 milijarde EUR.
Da bi se izkoristile vse ugodnosti GSP z vidika zmanjševanja revščine, diverzifikacije gospodarstva in trajnostnega razvoja, so potrebna odločna in stalna prizadevanja za reforme med organi oblasti in deležniki v vseh državah upravičenkah do GSP, saj koristi na terenu ni mogoče doseči niti se ne pojavijo takoj ali samodejno. EU je še vedno zavezana, da bo zagotavljala stalno podporo takim prizadevanjem s krepitvijo zmogljivosti in drugimi ukrepi.
3.Zakonodajne spremembe v obdobju poročanja
3.1.Spremembe pri izvajanju
Komisija je sprejela več pravnih aktov v zvezi z izvajanjem uredbe o GSP v obdobju poročanja:
·napredovanje držav iz GSP: Nauru, Samoa in Tonga so dosegle status držav z višjim srednjim dohodkom, med katere jih je Svetovna banka uvrstila tri zaporedna leta, zato od 1. januarja 2021 ne uživajo ugodnosti standardnega GSP( 12 )). Iz istega razloga Armenija od 1. januarja 2022 ne uživa več ugodnosti GSP+ (niti standardnega GSP). Preferencialni prostotrgovinski sporazum med EU in Vietnamom se uporablja od 1. avgusta 2020, zato je Vietnam 1. januarja 2023 napredoval iz standardnega GSP( 13 )).
·prehod z EBA na standardni GSP: Vanuatu je iz statusa najmanj razvite države napredoval 4. decembra 2020 na podlagi sklepa ZN. Po triletnem prehodnem obdobju ter ob upoštevanju postopkovnih in statističnih vidikov bo 1. januarja 2025 prenehal uživati ugodnosti EBA in prešel na standardni GSP( 14 )).
·Prehod s standardnega GSP na GSP+: Uzbekistan je pristopil h GSP+ aprila 2021( 15 ), potem ko je junija 2020 uradno zaprosil za pristop k tej shemi.
·graduacija izdelkov: tarifni preferenciali standardnega GSP so bili za leto 2023 opuščeni za več izdelkov, uvoženih iz Indije, Indonezije in Kenije, saj so bili doseženi ustrezni pragovi uvoza( 16 )).
Več sedanjih upravičenk do EBA naj bi iz statusa najmanj razvitih držav napredovalo v prihodnjih letih, čeprav so ZN revidirali ta načrt, da bi se upoštevali vplivi pandemije COVID-19 in njene širše posledice za gospodarstvo. Kljub temu je bilo predhodno načrtovano, da naj bi Butan iz statusa najmanj razvite države napredoval v letu 2023, Angola, Sveti Tomaž in Princ ter Salomonovi otoki pa v letu 2024. Te države bodo torej napredovale iz EBA in bi lahko glede na svojo uvrstitev na podlagi dohodka prešle v standardni režim GSP po triletnem prehodnem obdobju, ki sledi napredovanju iz statusa najmanj razvite države. ZN so za napredovanje iz statusa najmanj razvitih držav priporočili še pet upravičenk do EBA: Bangladeš, Laoško ljudsko demokratično republiko in Nepal (predvidoma leta 2026), Tuvalu in Kiribati (datum še ni določen).
Nekaj držav, ki so napredovale iz statusa najmanj razvitih držav, so izrazile interes za pristop k režimu GSP+, da bi ohranile višjo raven preferencialnega dostopa do trga EU, kot so ga imele v okviru standardnega režima GSP, potem ko so bili zanje opuščeni ugodni preferenciali EBA. Tadžikistan, ki uživa ugodnosti standardnega GSP, je v obdobju poročanja sodeloval v razpravah pred vložitvijo prošnje s Komisijo in visokim predstavnikom, aprila 2023 pa je uradno zaprosil za GSP+.
3.2.GSP po letu 2023
Sedanja uredba o GSP se bo iztekla konec leta 2023. Komisija je 22. septembra 2021 sprejela zakonodajni predlog( 17 )) o splošni shemi preferencialov EU za obdobje 2024–2033. Predlagala je, naj se GSP še naprej uporablja kot steber agende EU za trgovino in trajnostni razvoj, in obenem izboljšala nekatere lastnosti sedanje sheme. Cilj tega je predvsem zagotoviti kontinuiteto GSP, odzvati se na nastajajoče potrebe in izzive v državah upravičenkah do GSP ter okrepiti socialne, okoljske in podnebne vidike sheme ter vidike dobrega upravljanja.
Predlog Komisije temelji na vmesni oceni( 18 )) uredbe o GSP iz leta 2018, oceni učinka, ki jo je pripravila Komisija ( 19 )) in ki je podprta z zunanjo študijo, ter odprtem javnem posvetovanju iz leta 2020( 20 )). V okviru vsega navedenega so bili potrjeni dotedanji pomen in dosežki GSP ter poudarjena potreba po ciljnih spremembah za izboljšanje sheme. Te študije kažejo, da GSP EU izpolnjuje svoje glavne cilje na področju prispevanja k izkoreninjenju revščine in trajnostnemu razvoju v državah upravičenkah do GSP, obenem pa zagotavlja ustrezno zaščito proizvajalcem v EU.
Pogajanja z Evropskim parlamentom in Svetom o predlogu Komisije so še v teku. V pričakovanju dogovora med sozakonodajalcema je Komisija predlagala spremembo veljavne uredbe s podaljšanjem datuma izteka njene veljavnosti, da se zagotovi pravna varnost in stabilnost( 21 ). Za tako podaljšanje je potreben redni zakonodajni postopek, ki bi se moral zaključiti pred koncem leta 2023.
4.Učinek GSP
Učinek GSP bi bilo treba upoštevati glede na splošne cilje sheme, tj. spodbujanje trajnostnega razvoja držav z nižjim dohodkom in zmanjšanje revščine z mednarodno trgovino. To poročilo se tako kot prejšnja tri osredotoča na objektivne ukrepe, kot sta razvoj trgovine in uporaba preferencialov GSP v obdobju poročanja. Širše učinke na zmanjšanje revščine in trajnostnost ter vzročne povezave je težko ugotoviti in oceniti zaradi zapletenega sklopa dejavnikov, ki vplivajo ne le na mednarodno trgovino in svetovno gospodarstvo, temveč tudi na napredek na področju trajnostnega razvoja v posameznih državah. Moteči dejavniki v obdobju poročanja vključujejo pandemijo COVID-19 ter nestabilna gospodarska in politična dogajanja na svetovni ravni in v posameznih državah upravičenkah do GSP.
Ta oddelek (glej 4.2) vključuje tudi srednjeročni vidik za boljšo oceno razvoja učinka GSP skozi čas, vključno s kvalitativnimi ocenami v zvezi s trajnostnim razvojem v državah upravičenkah do GSP, ki temeljijo na spremljanju ZN in EU. Dodatne informacije v zvezi s tem so na voljo v delovnih dokumentih služb Komisije za posamezne države, ki so priloženi temu poročilu.
4.1.Učinki trgovine v obdobju 2020–2022( 22 )
|
Slika 1: Uvoz EU27 iz držav GSP (2019–2022, v milijardah EUR) |
|
|
Pandemija COVID-19 je negativno vplivala na uvoz EU iz držav upravičenk do GSP, vendar se ta od leta 2021 spet povečuje (glej sliko 1). Znaten udarec je utrpel leta 2020, ko se je zmanjšal za 13,4 %, in sicer s 157,3 milijarde EUR (8,8 % celotnega uvoza iz tretjih držav) na 136,2 milijarde EUR (8,5 %), vendar se je leta 2021 ponovno zelo okrepil in leta 2022 dosegel 256,7 milijarde EUR (9,2 %), kar pomeni, da se je v primerjavi z letom 2020 povečal za 88 %, v primerjavi z letom 2019 pa za 63 %. Še večji udarec je zaradi pandemije utrpel uvoz blaga v EU z uporabo preferencialov v okviru GSP, saj se je zmanjšal za 15,4 %, in sicer z 62,1 milijarde EUR v letu 2019 na 52,6 milijarde EUR v letu 2020. Okrevanje v letu 2021 in zlasti letu 2022 je bilo očitno, saj je preferencialni uvoz v okviru GSP leta 2022 dosegel 80,6 milijarde EUR, kar je 30 % več kot v letu 2019.
|
Slika 2: Delež preferencialnega uvoza v okviru GSP v celotnem uvozu iz držav zunaj EU |
|
|
Slika 2 kaže, da je svoj delež (0,5 %) v celotnem uvozu EU od leta 2019 ohranil samo uvoz iz držav upravičenk do GSP+, medtem ko se je dajatev in kvot prost uvoz iz držav upravičenk do EBA zmanjšal z 1,4 % na 1,1 % v letu 2021 in se nato spet povečal na 1,3 %, preferencialni uvoz iz držav upravičenk do standardnega GSP pa se je zmanjšal z 1,6 % na 1,1 %. Možni razlagi sta večja ranljivost upravičenk do EBA v primeru gospodarskih pretresov na eni strani in večja vključenost tarifnih preferencialov GSP+ v izvozne strategije upravičenk na drugi strani.
|
Slika 3: Preferencialni in dajatev prost uvoz iz držav upravičenk do GSP v celotnem uvozu iz držav zunaj EU, 2019–2022 |
|
|
Čeprav je EU pomemben namembni kraj izvoza za več upravičenk do GSP, uvoz iz teh upravičenk do GSP predstavlja le majhen delež celotnega uvoza EU.
Poleg tega se je delež uvoza EU, pri katerem se uporabljajo preferenciali v okviru GSP, med letoma 2019 in 2022 zmanjšal za 0,6 odstotne točke, medtem ko je bilo pri drugih preferencialnih shemah, kot so prostotrgovinski sporazumi in ničelne tarife za države z največjimi ugodnostmi (MFN), zaznano povečanje (glej sliko 3). V državah upravičenkah do standardnega GSP je tak upad predvsem rezultat prehoda z uporabe preferencialov v okviru GSP na preferencialno trgovino v okviru prostotrgovinskih sporazumov z EU (zlasti v Vietnamu, glej spodaj), kar kaže na zrelejše in bližje dvostranske trgovinske in gospodarske odnose. V državah upravičenkah do EBA pa ta upad kaže na večjo ranljivost v primeru zunanjih pretresov, kot je navedeno zgoraj.
Glavni razlog za manjši preferencialni uvoz v okviru standardnega GSP je čedalje večji pomen prostotrgovinskih sporazumov EU z državami upravičenkami do GSP: v obdobju 2019–2022 se je delež preferencialnega uvoza iz držav upravičenk do GSP v okviru prostotrgovinskih sporazumov v celotnem uvozu EU povečal z 0,1 % na 0,4 % (glej sliko 3). V absolutnem smislu je bilo to več kot šestkratno povečanje z 1,7 milijarde EUR na 11,0 milijarde EUR, kar v glavnem pojasnjuje zmanjšanje deležev preferencialov GSP. Zlasti je to tudi učinek prostotrgovinskega sporazuma z Vietnamom. Poleg tega je razvidno, da se je uvoz blaga v EU iz držav upravičenk do GSP, ki so upravičene do ničelne tarife za države z največjimi ugodnostmi, v primerjavi z deležem tega uvoza pred pandemijo v celotnem uvozu EU povečal in v letu 2022 dosegel 4,7 %. Delež uvoza EU iz držav upravičenk do GSP, ki so bile upravičene do znižanih ali ničelnih tarif, je v obdobju poročanja ostal skoraj nespremenjen ter je v letih 2019 in 2022 znašal 87 %.
Uporaba preferencialov za uvoz iz držav upravičenk do standardnega GSP se je med letoma 2019 in 2022 zmanjšala (slika 4). Zaradi tega se je med vsemi upravičenkami do GSP povečal relativni delež preferencialnega uvoza iz držav upravičenk do režimov GSP+ in EBA (slika 5). Zmanjšanje uporabe preferencialov v okviru standardnega GSP je mogoče v veliki meri pojasniti z razpoložljivostjo ničelnih dajatev za države z največjimi ugodnostmi ali drugih preferencialov poleg GSP za izdelke, ki so upravičeni tudi do preferencialov v okviru standardnega GSP, kot je prehod na prostotrgovinske sporazume, s čimer EU krepi svoje sodelovanje z državo upravičenko. Uporaba preferencialov s strani drugih upravičenk do GSP je v istem obdobju ostala stabilna.
|
Slika 4: Uporaba preferencialov v okviru GSP po režimih, 2019–2022(%) |
Slika 5: Preferencialni uvoz v okviru GSP po režimih, 2019–2022 (v milijardah EUR ter delež v celotnem uvozu v okviru GSP) |
|
|
|
Večina uvoza EU iz držav upravičenk do GSP prihaja iz omejenega števila držav, uspešnost od leta 2019 pa se je med skupinami upravičenk in upravičenkami razlikovala (slika 6). Med državami upravičenkami obstajajo velike razlike glede uvoza EU, za katerega so bili med letoma 2019 in 2022 dejansko uporabljeni preferenciali GSP. Pri nekaterih se je uvoz EU v okviru GSP znatno zmanjšal(
23
)), pri drugih pa se je vsako leto povečal za dvomestno število. To je zlasti veljalo za države upravičenke do EBA, kot so Liberija (+183 %), Madagaskar (+149 %) in Zambija (+49 %), ter novo upravičenko do GSP + Uzbekistan (+69 %), čeprav so začele z nizko osnovo, kot na primer Liberija in Madagaskar.
Slika 6: Preferencialni uvoz v okviru GSP po dobaviteljih, 2019–2022 (v milijonih EUR ter delež v celotnem uvozu v okviru GSP)
|
|
Nekateri največji izvozniki med upravičenkami do GSP so že izstopili iz sheme ali pa se pričakuje, da bodo iz nje izstopili, saj so ali bodo sklenili preferencialne trgovinske sporazume z EU (Vietnam) ali pa so v postopku pogajanj o takih sporazumih (Indija in Indonezija).
Oblačila in oblačilni izdelki so še vedno najpomembnejši sektor v uvozu EU iz držav upravičenk do GSP, vendar se relativni pomen drugih sektorjev spreminja (slika 7). Leta 2021 so stroji in oprema prvič postali drugi najpomembnejši sektor, pri čemer je bila dosežena vrednost preferencialnega uvoza leta 2022 6,4 milijarde EUR (8,0 % celotnega uvoza). Stroji so prehiteli uvoz obutve, ki se je s 7,4 milijarde EUR v letu 2019 zmanjšal na 6,1 milijarde EUR v letu 2022 (7,6 % celotnega uvoza). To zmanjšanje je predvsem posledica zmanjšanja uvoza obutve iz Vietnama v okviru standardnega GSP, saj je Vietnam začel vse bolj uporabljati preferenciale iz prostotrgovinskega sporazuma (kar pomeni, da se je skupna vrednost uvoza obutve iz Vietnama v EU zmanjšala precej manj, tj. s 3,9 milijarde EUR v letu 2019 na 3,5 milijarde EUR v letu 2021).
Slika 7: Preferencialni uvoz v okviru GSP po oddelkih, 2019–2022 (v milijonih EUR ter delež v celotnem uvozu v okviru GSP ( 24 ))
|
|
Razvoj trgovine z upravičenkami do GSP v obdobju poročanja je podrobneje opisan v oddelku 5 tega poročila in njegovih posebnih pododdelkih o vsakem od treh režimov GSP (standardni GSP, GSP+ in EBA).
4.2.Dolgoročni vidik: Deset let od reforme GSP v letu 2012
Dvostranska trgovina z upravičenkami do GSP
Statistični podatki o trgovini v času izvajanja sedanje uredbe o GSP od leta 2014 kažejo pozitiven učinek GSP na izvoz držav upravičenk v EU.
Podatki kažejo tudi, da so države upravičenke do režimov GSP+ in EBA od leta 2014 uporabile večino preferencialov, pri čemer so nekatere države upravičenke predstavljale večino uporabljenih preferencialov. Poleg tega je izvoz iz vseh držav upravičenk do GSP (standardni GSP, GSP+ in EBA) običajno osredotočen na specifične izdelke. Najmočnejši pozitivni učinek GSP je njegov prispevek k rasti in diverzifikaciji trgovine prek preferencialov EBA. Med pripravo ocene učinka Komisije( 25 )) v zvezi s predlogom Komisije za uredbo o GSP za obdobje po letu 2023 je bila izvedena analiza na podlagi modela, ki temelji na izračunljivem modelu splošnega ravnotežja. Rezultati so pokazali, da bi se v primeru izgube preferencialov izvoz iz držav upravičenk do GSP+ v EU lahko zmanjšal za do 25 % (v primeru Pakistana), BDP držav upravičenk do GSP+ pa bi se lahko zmanjšal za do 0,3 %( 26 )). V absolutnih vrednostih bi izguba BDP znašala približno 6,6 milijarde EUR( 27 ). Izgube za upravičenke do EBA, pri katerih so preferenciali še ugodnejši, v študiji niso bile simulirane in bi jih bilo treba prišteti k predvidenim izgubam, ki znašajo 1,6 milijarde EUR za upravičenke do GSP+ in 5 milijard EUR za upravičenke do standardnega GSP.
Med letoma 2014 in 2019, tj. pred pandemijo COVID-19, se je celotni preferencialni uvoz EU27 iz sedanjih upravičenk do GSP, ki uporabljajo katerega koli od treh režimov, povečal za 56 %, medtem ko se je celotni uvoz iz vseh tretjih držav v istem obdobju povečal za 17 %. Uvoz v okviru režima EBA je bil še uspešnejši, saj se je v tem obdobju povečal za 81 % (s 13,9 milijarde EUR v letu 2014 na 25,2 milijarde EUR v letu 2019). V istem obdobju se je delež uvoza iz najmanj razvitih držav, ki uporabljajo preferenciale EBA, v celotnem uvozu EU iz najmanj razvitih držav povečal z manj kot 50 % na več kot 66 %. To kaže na diverzifikacijo virov energije brez fosilnih goriv in drugih izdelkov, pri katerih preferenciali EBA ne dajejo dodatnih prednosti (npr. ker je stopnja uvoznih dajatev EU za države z največjimi ugodnostmi že ničelna).
Kljub posledicam krize zaradi COVID-19 ter izstopa Vietnama in drugih upravičenk iz sheme GSP med letoma 2019 in 2022, kot je obravnavano zgoraj, dolgoročni trend ostaja pozitiven, zlasti za upravičenke do režimov GSP+ in EBA ter v določenem obsegu tudi za države v okviru standardnega režima GSP. Dejansko je uvoz iz trenutnih držav upravičenk do GSP leta 2022 dosegel rekordno vrednost v višini 80,6 milijarde EUR (slika 8).
Slika 8: Preferencialni uvoz v okviru GSP po režimih, 2014–2022 (v milijardah EUR)
|
|
Dajatev in kvot prosti režim EBA prispeva k povečanju domačih prihodkov v gospodarstvih z najnižjimi dohodki na svetu. Upravičenke do EBA so na splošno močno povečale izvoz v EU in dosegle dobre rezultate v vseh sektorjih. Upravičenke do GSP+ so v povprečju odpornejše na krize v primerjavi z upravičenkami do standardnega GSP in EBA, in sicer zaradi stabilne rasti izvoza v EU v preteklih letih, manjših zmanjšanjih v letu 2020 in znatne ponovne okrepitve v letu 2021.
Skladnost z mednarodnimi standardi
Države upravičenke so poleg uživanja gospodarskih koristi GSP dosegle napredek tudi na področju trajnostnega razvoja in skladnosti z mednarodnimi standardi. Vse upravičenke do GSP+ so kot pogoj za pristop k temu režimu ratificirale ustreznih 27 mednarodnih konvencij, ratifikacijo ohranile in nimajo nobenih pridržkov, ki bi bili v nasprotju z načeli konvencij. Splošna skladnost z zahtevami GSP+ glede sodelovanja z organi spremljanja ZN in MOD ter obveznosti poročanja tem organom je bila razmeroma visoka, saj je bila večina poročil predložena pravočasno. V nekaj primerih, ko so bila poročila predložena prepozno ali sploh niso bila predložena, sta Komisija in ESZD na to opozorili zadevne države. Poleg tega so se upravičenke do GSP+ zavezale k učinkovitemu izvajanju konvencij in sodelujejo pri podrobnem spremljanju te zaveze z EU. Pri doseganju tega so ključnega pomena posebne spodbude, zagotovljene v okviru režima GSP+.
Evropska komisija je vzpostavila strog postopek sodelovanja z upravičenkami do GSP+, pri čemer je uporabila vse politične in tehnične kanale za sodelovanje in dialog. Posebne misije za spremljanje v državah upravičenkah do GSP+ omogočajo zbiranje dokazov na terenu in obveščanje o obveznostih glede skladnosti. Tako sodelovanje temelji na vprašanjih, na katera opozarjajo nadzorni mehanizmi ZN in MOD ter njihova poročila in priporočila, cilj tega pa je spodbujati postopen napredek pri reševanju navedenih vprašanj. EU državam upravičenkam namenja tudi znatno finančno in tehnično podporo pri njihovih prizadevanjih za učinkovito izvajanje mednarodnih konvencij.
V zvezi z učinkovitim izvajanjem na terenu je bil znaten napredek dosežen na področju človekovih pravic, zlasti s srednjeročnega do dolgoročnega vidika, pri čemer se v več državah upravičenkah izvajajo zakonodajne reforme za reševanje ključnih izzivov. Pozitivne spremembe so vidne zlasti pri prizadevanjih za napredek na področju pravic žensk in otrok, boja proti mučenju in grdemu ravnanju ter izkoreninjenja dela otrok in prisilnega dela. Pakistan je na primer leta 2022 sprejel zakon proti mučenju in smrti v priporu; Bolivija je sprejela zakon, ki opredeljuje mučenje v skladu z mednarodnimi standardi, in vzpostavila državni preventivni mehanizem. Kljub temu pozitivnemu napredku pri zagotavljanju ugodnega pravnega okvira pa sta učinkovito izvajanje in izvrševanje še vedno zahtevna. Skrb, ki je skupna več državam upravičenkam do GSP, je tudi omejevanje prostora civilne družbe in svobode izražanja. Nasilje na podlagi spola je pogosta težava, ki so jo kriza zaradi COVID-19 in z njo povezane omejitve še okrepile.
Napredek je bil dosežen tudi na področju pravic delavcev in delovnih pogojev. Vse države upravičenke do GSP+ so sprejele novo zakonodajo ali spremenile veljavne zakone, da bi izboljšale skladnost z mednarodnimi standardi. Šrilanka je na primer močno napredovala v boju proti delu otrok; Uzbekistan je z vztrajnimi prizadevanji od leta 2016 izkoreninil prisilno delo in delo otrok pri obiranju bombaža. Vendar so v več državah potrebna nadaljnja prizadevanja zaradi še vedno nezadostnega upoštevanja konvencij ali neučinkovitega sodelovanja z MOD ter pomanjkanja informacij o izvrševanju in učinkih politik.
Države upravičenke na splošno dosegajo napredek pri reševanju ključnih izzivov, povezanih z okoljem in podnebnimi spremembami. Vse države upravičenke do GSP+ so dosegle pozitiven napredek pri izvajanju Montrealskega protokola in Konvencije o biološki raznovrstnosti. Pozitivna sta tudi večja ambicioznost v nacionalno določenih prispevkih in sodelovanje v okviru večstranskih forumov v zvezi s podnebnimi spremembami in biotsko raznovrstnostjo. Nasprotno je bilo učinkovito izvajanje konvencij zahtevno, večina držav upravičenk pa tudi še vedno ni izpolnila obveznosti poročanja v zvezi s Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES), Baselsko konvencijo o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja ter Kartagenskim protokolom o biološki varnosti.
Na področju dobrega upravljanja so bile opažene pozitivne spremembe v zvezi s prizadevanji za nadzor nad drogami in protikorupcijskimi ukrepi. Čeprav so prizadevanja na splošno jasno opazna, še vedno obstajajo dolgoročni izzivi, kot je vzpostavitev delujočih in politično neodvisnih protikorupcijskih agencij.
5.Trije režimi
5.1.Standardni GSP
Trenutno je do standardnega GSP upravičenih 10 držav: Republika Kongo, Cookovi otoki, Indija, Indonezija, Kenija, Mikronezija, Nigerija, Niue, Sirija in Tadžikistan. To število se je skozi leta, tudi v obdobju poročanja, zmanjšalo, ker se je status upravičenk do standardnega GSP z vidika dohodkov zvišal in/ali ker so te države sklenile preferencialne trgovinske sporazume z EU, tako da niso več upravičene do GSP, oziroma ker je bila odobrena njihova prošnja za pristop h GSP+.
Kot je navedeno že v oddelku 3, je Vietnam shemo zapustil 1. januarja 2023, tj. potem ko je 1. avgusta 2020 začel veljati trgovinski sporazum, ki ga je sklenil z EU, Indija in Indonezija pa se trenutno pogajata o preferencialnih trgovinskih sporazumih z EU.
Upravičenke do standardnega GSP so v obdobju poročanja še naprej predstavljale pomemben delež celotne uporabe GSP, pri čemer sta bili največji uporabnici sheme GSP Indija in Indonezija (slika 9). Oblačila (S-11b), stroji (S-16) in obutev (S-12) so glavni izdelki, za katere se uporablja standardni GSP: leta 2022 so skupaj predstavljali skoraj 50 % vsega uvoza v okviru standardnega GSP.
Slika 9: Standardni GSP – uvoz, za katerega se uporabljajo preferenciali, po državah upravičenkah, 2019–2022 (v milijonih EUR)
|
|
Zaradi velike koncentracije uvoza specifičnih izdelkov iz nekaterih upravičenk do standardnega GSP so se v obdobju poročanja in leta 2023 za nekatere izdelke iz treh upravičenk do standardnega GSP, tj. Indije, Indonezije in Kenije, sprožili mehanizmi graduacije(
28
), zato se za uvoz EU navedenega blaga s poreklom iz teh držav preferenciali ne bodo več uporabljali. To kaže na izboljšanje konkurenčnosti zadevnega blaga in industrijskih sektorjev v teh upravičenkah do standardnega GSP.
Belorusija je bila formalno upravičena do standardnega GSP, vendar je EU zaradi hudih kršitev pravic delavcev že leta 2006 v celoti preklicala njene preferenciale GSP. Belorusija je izrazila interes za ponovno reševanje tega vprašanja pred potvorjenimi volitvami leta 2020. Ker so se razmere v Belorusiji ter odnosi med EU in Belorusijo od takrat nenehno slabšali, tudi zaradi neizzvane in neupravičene vojaške agresije Rusije proti Ukrajini, se preklic ohrani.
5.2.GSP+
Posebni spodbujevalni režim za trajnostni razvoj in dobro upravljanje ali GSP+ je še naprej ključno orodje za sodelovanje z ranljivimi državami v razvoju in njihovo podporo. V obdobju poročanja je bilo devet upravičenk do GSP+, in sicer so bile to: Armenija, Bolivija, Zelenortski otoki, Kirgizistan, Mongolija, Pakistan, Filipini, Šrilanka in Uzbekistan.
Kljub svetovnim gospodarskim izzivom je ena upravičenka do GSP+ (Armenija) s 1. januarjem 2022 zaradi svojega gospodarskega razvoja in statusa države z višjim dohodkom izstopila iz sheme.
Režim GSP+ ostaja privlačen za upravičenke do standardnega GSP, kar dokazujejo prizadevanja upravičenk za sprejetje dodatnih zavez v zvezi z ratifikacijo in učinkovitim izvajanjem ustreznih mednarodnih konvencij. To na primer ponazarjata uspešna prošnja Uzbekistana, ki je 1. aprila 2021 pridobil status države upravičenke do GSP+( 29 )), in sodelovanje Tadžikistana v dialogu pred vložitvijo prošnje v obdobju poročanja, kar je privedlo do tega, da je aprila 2023 uradno zaprosil za GSP+ (glej tudi oddelek 3.1 zgoraj).
Tri največje upravičenke do GSP+ glede na vrednost izvoza v EU (Pakistan, Filipini in Šrilanka) so v obdobju poročanja v okviru GSP+ opravile več kot 90 % vsega uvoza v EU, nova država upravičenka do GSP+ (Uzbekistan) pa se je uvrstila na četrto mesto in vse bolj uporablja preferenciale (slika 10). Z vidika izdelkov tekstil in oblačila skupaj (S-11a in S-11b) predstavljajo skoraj 60 % vsega uvoza v EU v okviru GSP+ leta 2022, sledijo električni stroji (S-16) ter olja, maščobe in voski (S-3).
Slika 10: GSP+ – uvoz, za katerega se uporabljajo preferenciali, po državah upravičenkah, 2019–2022 (v milijonih EUR)
|
|
EU je v obdobju poročanja s pisno izmenjavo informacij in osebnimi misijami, takoj ko so to dopuščale zdravstvene razmere v svetu, spremljala, kako upravičenke do GSP+ spoštujejo svoje obveznosti: v obdobju poročanja je bilo mogoče izvesti misije v Kirgizistanu, Pakistanu, na Filipinih, Šrilanki in v Uzbekistanu(
30
). O vprašanjih v zvezi z obveznostmi GSP+ se je redno razpravljalo tudi na drugih srečanjih na visoki ravni, med drugim na odborih za trgovino in drugih odborih ter v okviru dialogov o človekovih pravicah. Temu poročilu so priloženi posebni delovni dokumenti služb Komisije o vsaki od devetih upravičenk do GSP+, ki podrobneje obravnavajo stanje izvajanja 27 konvencij, ki se nanašajo na GSP, ter dejavnosti spremljanja, gospodarski učinek GSP+ in širši politični okvir GSP v navedenih državah.
5.3.Režim „Vse razen orožja“
Države upravičenke do EBA predstavljajo največjo skupino vseh upravičenk do GSP: 47 najmanj razvitih držav ima trenutno v okviru tega režima dajatev in kvot prosti dostop do trga EU. Uvoz iz najmanj razvitih držav je leta 2019 predstavljal 2 % celotnega uvoza EU in 40 % celotnega uvoza iz vseh držav upravičenk do GSP. Za 69 % tega uvoza iz najmanj razvitih držav so se uporabljali preferenciali EBA( 31 ). Glavni izdelki (vsak v vrednosti več kot 1 milijarda EUR), uvoženi v okviru režima EBA v letu 2022, so bila oblačila in obutev (S-11b in S-12a), sledili so navadne kovine in izdelki iz njih (S-15b) ter ribe in raki (S-1b).
V obdobju poročanja je uporaba preferencialov v državah upravičenkah do EBA ostala skoraj nespremenjena in je v povprečju znašala 93 %. Zmanjšanje preferencialnega uvoza v letih 2020 in 2021 (glej tudi oddelek 4 zgoraj) je v veliki meri posledica gospodarske krize, povezane s pandemijo COVID-19, ki je rezultate iz obdobja 2014–2019 sprva obrnila na glavo: povprečna letna stopnja rasti uvoza blaga iz držav upravičenk do EBA v predhodnem obdobju (12,6 %) je bila znatno višja od celotne rasti uvoza EU (3,2 %). Vendar je med letoma 2019 in 2021 povprečna letna rast celotnega uvoza blaga v EU znašala 10,6 %, medtem ko se je preferencialni uvoz iz držav upravičenk do EBA v povprečju zmanjšal za 5,9 % na leto. Vendar so države upravičenke do EBA zaradi uspešnih rezultatov v letu 2022 uspele ponovno doseči konkurenčni položaj, ki so ga imele pred pandemijo.
Pomembno je tudi opozoriti, da je bilo zmanjšanje v letih 2020 in 2021 v veliki meri posledica zmanjšanja uvoza EU iz Kambodže, Bangladeša in Mjanmara (v navedenem vrstnem redu), ki skupaj predstavlja 90-odstotno zmanjšanje preferencialnega uvoza EU iz vseh najmanj razvitih držav med letoma 2019 in 2021. To pomeni, da druge najmanj razvite države v povprečju skoraj niso zmanjšale svojega izvoza v EU, 19 najmanj razvitih držav pa je svoj izvoz dejansko povečalo. V primeru Kambodže in Mjanmara zmanjšanje v veliki meri pojasnjujejo politični in gospodarski dejavniki, značilni za posamezno državo, tj. delni preklic preferencialov EBA za prvo in posledice vojaškega udara leta 2021 za drugo državo.
V obdobju poročanja so se zaščitni ukrepi, ki jih je Komisija leta 2019 uvedla za uvoz riža iz Kambodže in Mjanmara, uporabljali do januarja 2022.
Tri največje upravičenke do EBA so bile v obdobju poročanja vključene v okrepljeno sodelovanje (Bangladeš, Kambodža in Mjanmar). V tem obdobju je bila uporaba preferencialov EBA za Kambodžo 12. avgusta 2020 delno prekinjena zaradi resnih in sistematičnih pomislekov v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic v tej državi( 32 )). Temu poročilu je priložen poseben delovni dokument služb Komisije, ki vsebuje podrobnejše informacije o tem okrepljenem sodelovanju in pomembnih dogajanjih v teh treh državah.
Službe Evropske komisije in ESZD lahko glede na sedanja in prihodnja dogajanja po potrebi še povečajo svojo osredotočenost na razmere na področju človekovih pravic in pravic delavcev tudi v drugih državah upravičenkah do EBA. Opozoriti je treba, da morajo tudi države upravičenke do EBA za nadaljnjo uporabo preferencialov v okviru EBA da spoštovati načela iz vseh konvencij ZN in MOD o človekovih pravicah in pravicah delavcev, ki so navedene v Prilogi VIII k uredbi o GSP.
6.Partnerstva in sodelovanje
6.1.Podpora za upravičenke do GSP
GSP je celovito orodje za podporo dolgoročnemu trajnostnemu razvoju v državah upravičenkah, kot je bilo obravnavano že v oddelku 1. Ta cilj je dodatno podprt z oblikovanjem večletnih okvirnih programov, v katerih so opredeljena prednostna področja in specifični cilji EU za razvojno sodelovanje z zadevnimi državami (nazadnje za obdobje 2021–2027). To poteka v dialogu z vladami partnerskih držav, civilno družbo in drugimi deležniki, v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami in organi spremljanja, da bi se državam pomagalo izpolniti zahteve ter čim bolj izkoristiti in povečati koristi preferencialov v okviru GSP.
Večina večletnih okvirnih programov vključuje podporo trajnostni rasti in dostojnim delovnim mestom s poštenimi in pravičnimi delovnimi pogoji, kar bo Komisiji omogočilo, da po potrebi oblikuje posebne dejavnosti in ukrepe, ki prispevajo k ustrezni podpori državam upravičenkam do GSP. Na splošno se velika podpora v večletnih okvirnih programih kaže tudi v primeru prizadevanj za ratifikacijo in učinkovito izvajanje konvencij in zavez, povezanih z dobrim upravljanjem, človekovimi pravicami, migracijami in okoljem. Ker se države upravičenke do GSP+ soočajo s posebnimi zahtevami za upravičenost do dodatnih tarifnih preferencialov, je temu običajno namenjena posebna pozornost.
Leta 2020 so EU in njene države članice skupaj zagotovile 22,9 milijarde EUR ali 40 % svetovne pomoči za trgovino, s čimer so postale največji donator pomoči za trgovino na svetu. Pomoč EU za trgovino je tesno usklajena z njeno trgovinsko politiko. Zato je 96 % pomoči za trgovino namenjene državam, ki imajo preferencialni dostop do trga EU, med drugim v okviru GSP. Države upravičenke do GSP so prejele več kot tretjino pomoči EU za trgovino, pri čemer niso upoštevane tiste države, ki imajo morda druge vrste preferencialnega dostopa. Med državami upravičenkami do GSP je večina pomoči na področju trgovine namenjena državam, ki imajo dostop do trga EU v okviru EBA.
V letu 2020 je bila pomoč EU za trgovino, namenjena državam upravičenkam do GSP, razmeroma bolj osredotočena na dve področji. Prvo so trgovinska politika in predpisi, kar pogosto vključuje podporo zmogljivosti za oblikovanje in izvajanje trgovinske politike, vključno s posebnimi področji, kot so okviri za sanitarne in fitosanitarne ukrepe, pravice intelektualne lastnine, tehnični predpisi, olajševanje trgovine in carinske reforme. Drugo je krepitev zmogljivosti, povezanih z razvojem trgovine, ki pogosto vključuje poudarek na krepitvi uporabe GSP in drugih režimov s podpiranjem izvozne konkurenčnosti podjetij, vzpostavljanjem povezav s kupci itd.
Pomoč EU za trgovino, vključno s podporo skladnosti z GSP in njeni uporabi, je orodje za uresničevanje strategije Global Gateway( 33 )). To je nova strategija, ki se je začela izvajati decembra 2021 in s katero naj bi se v obdobju 2021–2027 mobilizirale naložbe v skupni vrednosti 300 milijard EUR. Polovica tega zneska je namenjena naložbenemu svežnju Global Gateway EU-Afrika. V skladu z geopolitičnimi ambicijami EU in zavezanostjo agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 je cilj strategije Global Gateway krepitev pametnih, čistih in varnih naložb na področju digitalne tehnologije, energije in prometa ter krepitev zdravstvenih, izobraževalnih in raziskovalnih sistemov po vsem svetu, da se podpre trajno okrevanje na svetovni ravni, ob spodbujanju univerzalnih vrednot in visokih standardov, dobrega upravljanja in preglednosti. Strategija Global Gateway se bo izvajala s pristopom Ekipa Evropa, ki povezuje EU in države članice EU z njihovimi izvajalskimi agencijami in javnimi razvojnimi bankami ter evropskimi institucijami za financiranje razvoja. Prav tako si prizadeva za mobilizacijo zasebnega sektorja, da bi spodbudila naložbe za doseganje preobrazbenega učinka.
Poleg tega splošnega okvira obstajajo dodatne posebne možnosti za podporo ciljem GSP, med katerimi je v nadaljevanju opisanih nekaj primerov. Nadaljnja možnost, da države upravičenke do GSP izkoristijo krepitev zmogljivosti, ki jo financira EU, je na primer SOCIEUX+ ( 34 )) ali TAIEX ( 35 )).
Projekt „Trgovina za dostojno delo“( 36 ) (2019–2021, 6 milijonov EUR), ki sta ga sofinancirali EU in Finska, izvajala pa MOD, je spodbujal izvajanje temeljnih konvencij MOD v določenih državah v okviru režimov EU GSP+ in EBA. Delovanje projekta je temeljilo na dveh okvirih: (1) globalnem instrumentu, ki je izvajal globalne pobude na področju mednarodnih standardov dela in ad hoc podporo za posebne potrebe partnerskih držav, ter (2) instrumentu, osredotočenem na posamezne države, ki je vsako leto zagotavljal podporo izbranim ciljnim državam. V projekt je bilo vključenih več upravičenk do GSP (Bangladeš, Zelenortski otoki, Mongolija, Madagaskar, Mozambik, Pakistan in Filipini). Izvajanje projekta se nadaljuje v obdobju 2022–2024.
V obdobju 2020–2021 so se zaključili trije projekti, povezani z GSP+, financirani v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice v skupnem znesku 5,7 milijona EUR. Splošni cilj teh projektov je bil opolnomočiti akterje civilne družbe, vključno s sindikati, za spremljanje dejanske skladnosti in izvajanja konvencij, ki se nanašajo na GSP+, v državah, v katerih se uporablja posebni spodbujevalni režim. Natančneje, namen teh projektov je bil povečati ozaveščenost in zmogljivost akterjev civilne družbe za izvajanje spremljanja, pa tudi zagovarjati pravne in politične reforme za spoštovanje pravic delavcev in širših človekovih pravic v državah upravičenkah do GSP+. To je bilo doseženo na primer z ustanovitvijo delovnih skupin za spremljanje izvajanja glavnih sporazumov, povezanih s konvencijami ZN in MOD, za vzpostavitev konstruktivnega političnega dialoga med organizacijami civilne družbe, socialnimi partnerji in državnimi akterji o teh temah ali za ozaveščanje zunanje javnosti z obsežno medijsko pokritostjo, nacionalno izobraževalno kampanjo o človekovih pravicah ali predložitvijo organom za spremljanje pogodb ter splošnimi rednimi pregledi. Ukrepi, ki jih je financirala EU, so se v Boliviji na primer osredotočili na spremljanje in zagovorništvo organizacij civilne družbe v zvezi z ratificiranimi konvencijami o človekovih pravicah pred nacionalnimi in mednarodnimi telesi, kot sto Medameriška komisija za človekove pravice (IACHR) in ZN. Visoka pomembnost in širok vpliv teh projektov sta bila poudarjena v več vrednotenjih, zlasti boljše splošno razumevanje režima GSP+, okrepljen dialog in sodelovanje z državnimi akterji ter večja zmogljivost organizacij civilne družbe za ocenjevanje skladnosti z njim in poročanje o njej.
EU je podpirala tudi zagotavljanje celovitih, preglednih in centraliziranih informacij o GSP za upravičence, podjetja, civilno družbo in oblikovalce politik prek projekta GSP Hub. Cilj projekta GSP Hub (2019–2021, 400 000 EUR) je bil izboljšati ozaveščenost o GSP in njegovo preglednost, njegove gospodarske koristi in njegovo spremljanje, in sicer prek posebnega spletišča( 37 )), pisnih publikacij ter vrste dogodkov za ozaveščanje v Evropi in državah upravičenkah do GSP. Vzdrževanje in posodabljanje spletišča se bo nadaljevalo v letu 2024.
EU poleg podpore izvajanju ustreznih konvencij, ki se nanašajo na GSP+, državam upravičenkam zagotavlja tudi sektorsko pomoč, da bi čim bolj izkoristile preferenciale GSP+. V okviru projekta pomoči za trgovino med EU in Šrilanko (8 milijonov EUR) je bila na primer zagotovljena sektorska pomoč za zagotavljanje sanitarne in fitosanitarne skladnosti, pakiranje in označevanje, upravljanje izvoza in trženje ter tržne povezave v sektorjih začimb in predelane hrane. Projekt je omogočil tudi oblikovanje nacionalne izvozne strategije ter prispeval k odobritvi nacionalne strategije in akcijskega načrta za kakovostno infrastrukturo ter objavi poslovnega vodnika o GSP+.
6.2.Pot naprej
V prihodnjih letih bo splošna usmeritev podpore za upravičenke do GSP+ določena z nadaljnjo uporabo Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa( 38 ), novega glavnega instrumenta financiranja EU za njeno zunanje delovanje v obdobju 2021–2027, kot je navedeno v oddelku 6.1. Vmesni pregled bo zaključen leta 2024, s čimer bo zagotovljena priložnost za prilagoditev prednostnih nalog in sredstev za obdobje 2024–2027, kjer bo to potrebno. Na podlagi večletnih okvirnih načrtov se pripravijo letni akcijski načrti in drugi ukrepi, ki opredeljujejo posebne ukrepe, ki jih je treba izvesti. Pri pripravi večletnih okvirnih načrtov in ukrepov za upravičenke do GSP se upoštevajo njihove potrebe po olajševanju trgovine, tudi z namenom povečanja uporabe GSP, ter prednostne naloge, določene v okviru spremljanja GSP+ in okrepljenega sodelovanja v okviru EBA. Poleg tega se pri podpori upravičenkam do GSP upoštevajo spremembe GSP v obdobju po letu 2023, ko bo predvidoma začela veljati nova uredba, zlasti podpora ambicijam sedanjih upravičenk do GSP+ in napredovanju najmanj razvitih držav v prihodnosti, da bi postale del novega GSP+, na primer s podporo prizadevanjem za ratifikacijo in izvajanje.
Ta prizadevanja bodo dodatno podprta z zgoraj opisano strategijo EU Global Gateway. V skladu s tem se bodo pri podpori na področju trgovine uporabljala inovativna orodja za odpravljanje tveganj, da bi se spodbudile naložbe zasebnega sektorja. Cilj strategije Global Gateway je krepitev pametnih, čistih in varnih naložb na področju digitalne tehnologije, energije in prometa ter krepitev zdravstvenih, izobraževalnih in raziskovalnih sistemov po vsem svetu, da se podpre trajno okrevanje na svetovni ravni ob spodbujanju univerzalnih vrednot in visokih standardov, dobrega upravljanja ter preglednosti( 39 ).
7.Sklep
Kot kažejo številni dokazi in kot je podrobno opisano v tem poročilu, GSP prinaša svojim upravičenkam znatne gospodarske koristi, pri čemer ima največji učinek na države upravičenke do EBA. Med letoma 2014 in 2019 se je preferencialni uvoz iz držav upravičenk do EBA povečal za 81 % (s 13,9 milijarde EUR v letu 2014 na 25,2 milijarde EUR v letu 2019). Brez preferencialov GSP+ bi se BDP upravičenk do GSP+ lahko zmanjšal za največ 0,3 % – v absolutnem smislu do 6,6 milijarde EUR –, izvoz iz upravičenk do GSP+ v EU pa bi se lahko zmanjšal za največ 25 %.
Poleg tega je GSP učinkovit instrument za sodelovanje z državami v razvoju in zagotavljanje podpore tem državam, da začnejo izvajati potrebne reforme za učinkovito izvajanje mednarodnih standardov na področju človekovih pravic, pravic delavcev, varstva okolja in podnebja ter dobrega upravljanja.
Splošna skladnost z zahtevami GSP+ glede obveznosti poročanja organom spremljanja ZN in MOD je sorazmerno visoka, kar kaže na jasno zavezanost držav upravičenk temu ključnemu pogoju za sodelovanje v shemi in spoštovanje mednarodnih standardov. Ta zavezanost je tudi podlaga za ocenjevanje organov za spremljanje pogodb, kar je ključni element spremljanja in sodelovanja EU.
Na podlagi tega službe Komisije in ESZD spremljajo izpolnjevanje obveznosti GSP glede skladnosti z mednarodnimi standardi za vse upravičenke, zlasti pa za upravičenke do režima GSP+ in nekatere upravičenke do EBA. Spremljanje je osredotočeno na izvajanje mednarodnih standardov, ki sta jih ZN in MOD določila v ustreznih konvencijah. Pri sodelovanju z državami upravičenkami se uporabljajo vse razpoložljive možnosti in sredstva komuniciranja, vključno z obstoječimi formalnimi forumi, kot so dialogi in skupne komisije, ter misijami za spremljanje in drugimi bolj neformalnimi načini izmenjave. V tem procesu je pomemben predvsem prispevek partnerjev civilne družbe v državi upravičenki in na mednarodni ravni. K cilju trajnostnega razvoja in izvajanju mednarodnih standardov prispevajo tudi projekti na področju tehničnega in razvojnega sodelovanja.
Poleg izvajanja obstoječih obveznosti je iz spremnih delovnih dokumentov razvidna zavezanost držav upravičenk mednarodnim standardom, ki presegajo formalno določen seznam konvencij iz uredbe o GSP. Upravičenke do GSP+ so na primer ratificirale Konvencijo o pravicah invalidov in Pariški sporazum, ki nista navedena v uredbi o GSP. Poleg tega več upravičenk do GSP dosega napredek pri ratifikaciji novih temeljnih konvencij MOD o varnosti in zdravju pri delu ter konvencij MOD o inšpekciji dela in tristranskih posvetovanjih, ki prav tako niso navedene v uredbi o GSP.
Na podlagi teh spodbud in spremljanja je bil v zadnjih nekaj letih v številnih državah upravičenkah dosežen znaten napredek pri prizadevanjih za izboljšanje pravic žensk in otrok, boju proti mučenju in grdemu ravnanju ter pravicah delavcev in delovnih pogojih, vključno z izkoreninjenjem dela otrok in prisilnega dela v državah upravičenkah do GSP. Primeri vključujejo Šrilanko, ki je dosegla velik napredek v boju proti delu otrok. Uzbekistan je z vztrajnimi prizadevanji od leta 2016 izkoreninil prisilno delo in delo otrok pri obiranju bombaža. Države upravičenke dosegajo napredek pri reševanju ključnih izzivov, povezanih z okoljem in podnebnimi spremembami, ter pri usmerjanju prizadevanj v nadzor nad drogami in protikorupcijske ukrepe.
GSP EU prispeva k pozitivnemu gospodarskemu in trajnostnemu razvoju v državah upravičenkah, saj podpira vključevanje držav upravičenk do GSP v mednarodne globalne vrednostne verige in njihovo izpolnjevanje ustreznih obveznosti v okviru GSP. Na spodbudah temelječ pristop k sodelovanju v okviru GSP EU se je izkazal za uspešnega, zato bi ga bilo treba izvajati še naprej. To pomeni, da je treba vzpostaviti učinkovite in na zaupanju temelječe interakcije z vladnimi organi držav upravičenk do GSP glede vprašanj, ki so pogosto politično občutljiva, za njihovo uspešno reševanje pa je potreben čas. GSP EU deluje kot spodbujevalec za doseganje napredka na terenu s tesnejšimi odnosi in pozitivnim sodelovanjem med EU in državami upravičenkami, in sicer na način, ki sčasoma postane trajnosten.
Bistvenega pomena je zagotoviti kontinuiteto in pravno varnost za upravičenke do GSP in podjetja. Glede na to, da bo uredba o GSP prenehala veljati konec leta 2023, pogajanja o novi uredbi pa še vedno potekajo, je Komisija predlagala podaljšanje sedanjih pravil, ki sta ga Evropski parlament in Svet pozdravila. V obdobju podaljšanja sedanjih pravil se bosta spremljanje in sodelovanje nadaljevala kot običajno, države upravičenke pa si morajo še naprej prizadevati za uvedbo reform. Po podaljšanju naj bi revidirana uredba o GSP zagotovila kontinuiteto in ohranila bistvene značilnosti sheme, hkrati pa naj bi bila prožna za odzivanje na prihodnje politične izzive, kot so spremembe gospodarskega statusa držav upravičenk do GSP, nove zahteve glede trajnostnosti ter izboljšanje komunikacije in preglednosti spremljanja GSP in poročanja o tej shemi.
() https://www.ilo.org/global/standards/WCMS_697996/lang--en/index.htm
