EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 3.5.2023
JOIN(2023) 12 final
SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU
o boju proti korupciji
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 3.5.2023
JOIN(2023) 12 final
SKUPNO SPOROČILO EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU
o boju proti korupciji
1. UVOD
Korupcija močno škoduje družbi, našim demokracijam, gospodarstvu in posameznikom. Spodkopava institucije, od katerih smo odvisni, s tem pa zmanjšuje njihovo verodostojnost ter zmožnost uresničevanja javnih politik in zagotavljanja kakovostnih javnih storitev. Deluje kot dejavnik, ki omogoča organizirani kriminal in sovražno tuje vmešavanje. Uspešno preprečevanje korupcije in boj proti njej sta bistvenega pomena za zaščito vrednot EU in učinkovitosti politik EU ter za ohranjanje pravne države in zaupanja v tiste, ki vladajo, in javne institucije.
Korupcija ovira trajnostno gospodarsko rast, saj sredstva preusmerja stran od produktivnih rezultatov, zmanjšuje učinkovitost javne porabe in poglablja socialne neenakosti. Ovira učinkovito in nemoteno delovanje enotnega trga, ustvarja negotovosti pri poslovanju ter zavira naložbe. Korupcijo je že po naravi težko kvantificirati, čeprav celo previdne ocene kažejo, da gospodarstvo EU stane vsaj 120 milijard EUR na leto 1 . Negativne učinke korupcije občutijo po vsem svetu, izražajo pa se v spodkopavanju prizadevanj za dobro upravljanje in blaginjo ter doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj.
Učinkovite protikorupcijske politike so bistven del spodbudnega okolja, ki je potrebno za pravno državo, skupaj s spoštovanjem neodvisnosti sodstva, svobodnimi in pluralnimi mediji, pregledno in visokokakovostno javno upravo ter svobodno in dejavno civilno družbo. Za nadzor korupcije je potrebna stalna zavezanost preprečevanju, ohranjanju kulture integritete in dejavnemu izvrševanju protikorupcijske zakonodaje, vključno z učinkovitim pregonom kaznivih dejanj korupcije. Ta pristop se odraža tudi v zunanjem delovanju EU na področju boja proti korupciji, podprtem s podporo pravni državi in upravljanju javnih financ v partnerskih državah.
Po svetovnih indeksih korupcije so številne države članice EU med državami, ki veljajo za najmanj koruptivne na svetu 2 . Vendar, kot izhaja tudi iz poročil o stanju pravne države, je še veliko vprašanj, ki jih je treba obravnavati, po podatkih Eurobarometra pa korupcija še vedno vzbuja skrb med ljudmi po vsej EU. Leta 2022 je skoraj sedem desetin Evropejk in Evropejcev (68 %) menilo, da je korupcija v njihovi državi zelo razširjena, le 31 % pa jih je menilo, da so prizadevanja njihove vlade za boj proti korupciji učinkovita. Poleg tega več kot polovica podjetij s sedežem v EU (51 %) meni, da je malo verjetno, da bi bili skorumpirani ljudje ali podjetja v njihovi državi ujeti ali prijavljeni policiji ali tožilcem 3 .
Predsednica Ursula von der Leyen je v govoru o stanju v Uniji leta 2022 poudarila potrebo po odločnem ukrepanju proti korupciji. EU ima lahko pomembno vlogo ne le pri upravljanju lastnega dela, temveč tudi s stalnimi prizadevanji za vključitev ukrepov za preprečevanje korupcije v oblikovanje politik in programov EU ter z dejavnim podpiranjem prizadevanj držav članic za vzpostavitev zanesljivih protikorupcijskih politik in zakonodaje.
Komisija je danes sprejela dva ciljno usmerjena predloga za okrepitev zakonodaje EU na tem področju. Prvič, predlaga direktivo za posodobitev in uskladitev pravil EU o opredelitvah kaznivih dejanj korupcije in kaznih zanje, da bi zagotovili visoke standarde proti vsem vrstam kaznivih dejanj korupcije, bolje preprečevali korupcijo in izboljšali izvrševanje 4 . Drugič, visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ob podpori Komisije predlaga, da se nabor omejevalnih ukrepov (sankcij) v okviru skupne zunanje in varnostne politike (sankcije SZVP) dopolni z namenskim sistemom sankcij SZVP za boj proti korupciji v primerih, ko koruptivna dejanja močno ogrožajo ali bi lahko ogrožala temeljne interese Unije in cilje SZVP, kot je določeno v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji 5 . Visoki predstavnik je zato predložil predlog sklepa Sveta in skupaj s Komisijo predlog uredbe Sveta o tematskem okviru sankcij SZVP proti korupciji, ki dopolnjuje ukrepe naše notranje in zunanje politike za boj proti korupciji.
Komisija bo okrepila svoje ukrepe, danes predstavljeni protikorupcijski predlogi pa so mejnik v boju proti korupciji na nacionalni ravni in na ravni EU. V tem sporočilu je pojasnjeno, kako bodo ti gradniki spremljali širša prizadevanja za oblikovanje celovitega in sistematičnega strateškega pristopa. Pri tem je treba združiti obstoječe delo ter razviti nove usmeritve in nova orodja na ravni EU in držav članic, kar bo prispevalo tudi k jasni zavezanosti boju proti korupciji na svetovni ravni. Uspeh bo odvisen od skupnih in stalnih prizadevanj na ravni EU ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni, ki bodo vključevala javne organe, civilno družbo, zasebni sektor in mednarodne organizacije. Na ta način se bo ne le ozavestilo javnost o posledicah korupcije, temveč se bo tudi okrepilo zaupanje državljank in državljanov ter podjetij v boj proti korupciji.
2. KAJ JE KORUPCIJA?
Korupcija običajno pomeni zlorabo zaupanih pooblastil za zasebno korist 6 . Čeprav se lahko narava in obseg korupcije med državami razlikujeta, se nobena država ne more razglasiti za državo brez korupcije. Ker je korupcija svetovni problem z velikimi čezmejnimi posledicami, je predmet posebne konvencije Združenih narodov, tj. Konvencije Združenih narodov proti korupciji (UNCAC). Konvencija je edini pravno zavezujoč univerzalni protikorupcijski instrument in vsebuje opredelitve različnih oblik korupcije, ki vključujejo kazniva dejanja od manjšega podkupovanja do večjih političnih škandalov. EU in vse države članice so pogodbenice Konvencije. Boj proti korupciji je pomembna tema tudi za Svet Evrope 7 , ki je oblikoval instrumente, med drugim kazenskopravno in civilnopravno konvencijo Sveta Evrope o korupciji. Poleg tega Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pripravlja ukrepe za preprečevanje korupcije in je že uvedla pravno zavezujoče določbe za inkriminacijo podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju 8 .
Politični in institucionalni sistem, ki temelji na integriteti, preglednosti in odgovornosti v javnem življenju, je najboljše jamstvo proti korupciji. Javne storitve so tudi odpornejše na korupcijo, kadar obstajata močna kultura javnih storitev in pošteno plačilo. Pred tveganjem korupcije se morajo zaščititi vsi javni organi. Čeprav je korupcija predvsem kaznivo dejanje, pri čemer so specifična dejanja korupcije opredeljena v nacionalnem in mednarodnem pravu, lahko na korupcijsko tveganje kažejo tudi neuspešno zagotavljanje integritete, nasprotja interesov ali resne kršitve etičnih pravil. Zato učinkoviti protikorupcijski pristopi pogosto temeljijo na ukrepih za povečanje preglednosti ter krepitev etike in integritete, pa tudi na urejanju področij, kot so nasprotje interesov, lobiranje in pojav vrtljivih vrat. Javni organi bi si morali prizadevati za najvišje standarde integritete, preglednosti in neodvisnosti, ki so pomemben del boja proti korupciji v širšem smislu.
Korupcija je sestavni del skoraj vseh dejavnosti organiziranega kriminala, saj 60 % organiziranega kriminala vdre v javni ali zasebni sektor prav prek korupcije 9 . V strategiji EU za varnostno Unijo 10 in strategiji EU o organiziranem kriminalu za obdobje 2021–2025 11 je prepoznana ta povezava in izpostavljeno posebno tveganje korupcije v določenih sektorjih, med drugim v zdravstvu, prometu, gradbeništvu, sektorju ravnanja z odpadki, vesoljski industriji in obrambi, kmetijstvu, prehrambnem sektorju ter sektorju dela in socialnega varstva. Nedavno poročilo kaže, da je korupcija glavni dejavnik, ki omogoča vdor v pristanišča in logistične verige, pri čemer kriminalne mreže poskušajo oblikovati korupcijske mreže na več lokacijah, da bi omogočile kazniva dejanja, kot je nedovoljen promet s prepovedanimi drogami 12 .
Za nekatere od teh sektorjev je tudi korupcija v zasebnem sektorju pomembno tveganje in je v središču ukrepanja, saj koruptivno poslovanje v zasebnem sektorju vpliva na celotno dobavno verigo, izkrivlja trge, spodkopava konkurenco in povečuje stroške za podjetja. To je del obsežnega sklopa predpisov, programov za skladnost z zakonodajo in programov skrbnega pregleda ter mehkejših orodij, katerih cilj je spodbujanje splošne kulture etike in integritete pri poslovanju, ki prispevajo k širšemu protikorupcijskemu okviru na ravni EU in na svetovni ravni 13 .
3. PROTIKORUPCIJSKI OKVIR EU
Delo EU pri preprečevanju in odkrivanju korupcije ter boju proti njej na vseh ravneh lahko temelji na močni podlagi že vzpostavljenih ukrepov. Na tej podlagi bi bilo treba tudi razviti celovitejši strateški pristop, vključno z novimi delovnimi procesi in novimi pristopi, ki bi ustrezali obsegu izziva in upoštevali nova tveganja korupcije. Kot je bilo ugotovljeno v poročilih o stanju pravne države, je strateški protikorupcijski okvir pomembna priložnost za preoblikovanje politične zavezanosti in vizije v konkretne ukrepe. S protikorupcijskimi strategijami se lahko zagotovi, da se posamezne zakonodajne ali institucionalne vrzeli ne obravnavajo ločeno in da se protikorupcijske določbe vključijo v vsa ustrezna področja politike. Za to je potrebna protikorupcijska strategija EU. Da bi bila učinkovita, mora temeljiti na trdnem soglasju in obsežnem posvetovanju, zlasti z Evropskim parlamentom in državami članicami. Prav tako mora vključevati specifične in merljive cilje, jasno določen proračun in število zaposlenih ter natančno opredeljene odgovornosti.
Pri pripravi takih reform je lahko zelo koristna izmenjava strokovnega znanja in izkušenj na ravni EU. Prvi korak v tem procesu bo vzpostavitev mreže EU za boj proti korupciji. Program EU za izmenjavo izkušenj na področju boja proti korupciji od leta 2015 strokovnim delavcem na področju boja proti korupciji iz držav članic zagotavlja forum, na katerem lahko črpajo navdih ter se učijo iz zakonodajnih, institucionalnih in političnih reform v drugih državah članicah. To delo se bo razširilo in poglobilo prek mreže, ki bo spodbujala prizadevanja za preprečevanje korupcije po vsej EU. Zadolžena bo za razvoj dobrih praks in praktičnih smernic na različnih področjih skupnega interesa. Prav tako bo podpirala bolj sistematično zbiranje podatkov in dokazov, ki so lahko trdna podlaga za protikorupcijske ukrepe in spremljanje njihove uspešnosti. Mreža bo temeljila na izkušnjah, pridobljenih med drugim pri delu z organi kazenskega pregona in javnimi organi, ter bo združevala vse zadevne deležnike, vključno s strokovnimi delavci, strokovnjaki in raziskovalci ter predstavniki civilne družbe in mednarodnih organizacij.
3.1 Obravnavanje korupcije kot kaznivega dejanja
EU sicer ima kazensko zakonodajo za boj proti korupciji, vendar je ta razdrobljena in zastarela, njeno področje uporabe pa je omejeno. Glavna kazenska protikorupcijska zakonodaja EU sta Konvencija o boju proti korupciji uradnikov 14 iz leta 1997 in okvirni sklep Sveta o boju proti korupciji v zasebnem sektorju iz leta 2003 15 , ki sta bila sprejeta še pred Lizbonsko pogodbo. Dopolnjena sta bila z novejšimi instrumenti, kot sta direktiva o zaščiti finančnih interesov EU z uporabo kazenskega prava 16 (v nadaljnjem besedilu: direktiva o zaščiti finančnih interesov) in predlagana direktiva o povrnitvi in odvzemu sredstev 17 .
|
V predlogu direktive, sprejetem vzporedno s tem sporočilom, so določena pravila o opredelitvah kaznivih dejanj korupcije in kaznih zanje 18 . Vsebuje razširjen seznam kaznivih dejanj korupcije, ki poleg običajnih kaznivih dejanj podkupovanja zajema tudi poneverbo, trgovanje z vplivom, zlorabo uradnega položaja ter oviranje pravosodja in nezakonito obogatitev, povezano s kaznivimi dejanji korupcije. Določa tudi dosledne ravni kazni ter obteževalne in olajševalne okoliščine. Obteževalne okoliščine bi se lahko na primer uporabljale, kadar storilec kaznivega dejanja opravlja javno funkcijo na visoki ravni ali je odgovoren za kazenski pregon. Olajševalne okoliščine bi lahko vključevale primere, ko storilec identificira druge storilce kaznivih dejanj ali jih pomaga privesti pred sodišče. S tem predlogom je prvič na ravni EU v enem pravnem aktu združena korupcija v javnem in zasebnem sektorju. Določene so tudi jasne zahteve glede spremljanja in poročanja za pomoč pri izvrševanju. Boj proti korupciji se začne s preprečevanjem in ustvarjanjem kulture integritete, ki ne dopušča korupcije. S predlagano direktivo se od držav članic zahteva, da sprejmejo ukrepe, kot so kampanje obveščanja in ozaveščanja ter raziskovalni in izobraževalni programi, ter da civilno družbo in organizacije, ki delujejo v lokalnih skupnostih, spodbujajo k sodelovanju v protikorupcijskih prizadevanjih. Od njih se tudi zahteva, da zagotovijo ključna preventivna orodja, kot so odprti dostop do informacij javnega značaja, učinkovita pravila za razkritje in obvladovanje nasprotij interesov v javnem sektorju, učinkovita pravila za razkritje in preverjanje premoženja javnih uslužbencev ter učinkovita pravila, ki urejajo odnose med zasebnim in javnim sektorjem. Zagotavlja skladen sklop pravil za boljše spopadanje s korupcijo v EU ter izboljšanje usklajevanja ukrepov na nacionalni ravni in ravni EU. Predlog bo tudi okrepil izvrševanje. Poročila o stanju pravne države so pokazala, da so učinkoviti sistemi kazenskega pravosodja s pravimi orodji za boj proti korupciji ključni za ohranjanje visokih standardov. Direktiva bo omogočila učinkovit boj proti korupciji po vsej EU in zagotovila minimalna pravila za spopadanje z zapleteno mrežo medsebojno povezanih dejavnosti, ki temeljijo na korupciji, prisotni v današnjih družbah. Obravnavala bo ključne dejavnike učinkovitega protikorupcijskega dela, med drugim zmogljivost, specializacijo in dostop do ustreznih preiskovalnih orodij, pa tudi ovire za učinkovito preiskovanje in pregon, kot so obremenjujoči in nepregledni postopki za odvzem imunitet ali prekratki zastaralni roki za kazniva dejanja korupcije. |
3.2 Vključevanje boja proti korupciji v oblikovanje politik EU
Boj proti korupciji ima osrednje mesto v notranjih in zunanjih politikah EU. Komisija si pri svojem delu vedno prizadeva za zagotovitev protikorupcijskih zaščitnih ukrepov, in sicer z odpravo morebitnih vrzeli, zagotavljanjem preglednosti in jasnosti, da se zmanjšajo možnosti za korupcijo, ter zagotavljanjem, da institucije in organi, pristojni za izvajanje politik EU na vseh ravneh, spoštujejo visoke standarde neodvisnosti in integritete. Usklajevanje ključnih akterjev v EU prispeva tudi k zmanjšanju tveganja korupcije, ki škoduje politikam EU, ter podpiranju ukrepov na nacionalni in svetovni ravni. Izvršilni ukrepi, ki zagotavljajo razkritje in kaznovanje korupcije, so učinkovito sredstvo odvračanja. Zato politike in programi EU vključujejo širok nabor ukrepov ne le za odvračanje od korupcije in njeno odkrivanje, temveč tudi za krepitev učinkovitosti ukrepov za preiskovanje in sankcioniranje korupcije, kadar do nje pride. S predlagano direktivo se bo ta okvir še dodatno okrepil.
Vzpostavitev kulture integritete in preglednosti
Politični in institucionalni sistem, ki temelji na integriteti, preglednosti in odgovornosti v javnem življenju, je najboljše jamstvo proti korupciji. Zato učinkoviti protikorupcijski pristopi pogosto temeljijo na ukrepih za povečanje preglednosti ter krepitev etike in integritete, kakor tudi na urejanju področij, kot so nasprotje interesov, lobiranje in pojav vrtljivih vrat.
Izkušnje, med drugim iz poročil o stanju pravne države, kažejo, da odločen odziv na korupcijo na nacionalni ravni in ravni EU temelji na sistemih za preprečevanje in obravnavanje nasprotij interesov, vzpostavitvi registrov o preglednosti in lobiranju ter vzpostavitvi izvedljivih mehanizmov za razkritje in preverjanje premoženja in interesov javnih uslužbencev.
Preglednost je bistvenega pomena ne le za politično odgovornost, temveč tudi za vzpostavitev integritete. Sistem, ki temelji na preglednem odločanju in izvajanju, je ključnega pomena za preprečevanje korupcije. Tudi digitalne transakcije ter objava finančnih in drugih podatkov s strani javnih organov otežujejo koruptivne izmenjave. Močna orodja so trdni in jasni etični okviri, skupaj s strukturami in institucijami, od katerih se zahteva dobro delovanje. Pomembno mednarodno razsežnost ima tudi zakonodaja o preglednosti zastopanja tujih interesov, ki jo bo Komisija pripravila v okviru prihodnje pobude za obrambo demokracije 19 , da bi omejili tveganje prikritega vmešavanja v demokratične procese na ravni EU in držav članic.
V zadnjih desetletjih so bili na teh področjih razviti pomembni standardi integritete in protikorupcijski standardi. Organizacije, kot so Skupina držav proti korupciji (GRECO), Beneška komisija Sveta Evrope, OECD in Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), so s svojim delom znatno prispevale k delovanju ključnih institucij ter razvoju trdnih okvirov za boj proti korupciji in integriteto. Vendar morajo biti politike integritete in reforme politik, ki temeljijo na teh standardih, prilagojene razmeram, da bi bile uspešne. Priporočila iz poročila o stanju pravne države so namenjena podpori državam članicam pri izvajanju takih reform in krepitvi pravil o integriteti, preprečevanju nasprotij interesov, povečanju preglednosti lobiranja, urejanju in izvrševanju pravil o pojavu vrtljivih vrat med javnimi in zasebnimi funkcijami ter vzpostavitvi učinkovitih sistemov za razkritje premoženja in interesov.
Preventivne politike za obravnavanje tveganj korupcije
Tako kot vsa kazniva dejanja se tudi korupcija pojavi takrat, ko se ponudi priložnost za to. Namen oblikovanja politike EU je zmanjšati možnosti za korupcijo z opredelitvijo tveganj in oblikovanjem potrebnih orodij za njihovo obravnavo. Ena od prvih nalog nove mreže EU za boj proti korupciji bo do leta 2024 opredeliti skupna področja z visokim tveganjem. Komisija bo to izvedla v tesnem posvetovanju z državami članicami. To bo pomemben sestavni del razvoja prihodnjih pobud EU za boj proti korupciji.
S tem se bo nadgradilo delo, ki je že bilo opravljeno na področjih očitnega tveganja. Posebna pozornost je namenjena javnemu naročanju, ki predstavlja 14 % BDP držav članic EU. Z obsežno reformo iz leta 2014 20 so se okrepili zaščitni ukrepi v zvezi z nasprotjem interesov, kar je vključevalo obvezno izključitev ponudnikov zaradi pretekle korupcije. Od leta 2018 je v EU obvezno popolnoma elektronsko javno naročanje in nadaljujejo se prizadevanja za vzpostavitev kulture preglednosti, ki zahteva objavo vseh pogodb o javnem naročanju in državam članicam nalaga obveznost prijave primerov korupcije, povezanih z javnim naročanjem na ravni EU. Javni natečaj v preglednem okolju, ki ga izvedejo usposobljeni strokovnjaki, je ključnega pomena za odpravo priložnosti za korupcijo.
Korupcija uspeva tam, kjer je ni mogoče odkriti ali dokazati. Koruptivne prakse so pogosto povezane z davčnimi goljufijami, davčnimi utajami in izogibanjem plačilu davka. Pravila o preglednosti v davčni zakonodaji pomagajo pri odkrivanju takih praks. Namen posodobitev pravil o upravnem sodelovanju na področju neposrednega obdavčevanja 21 in davka na dodano vrednost 22 je okrepiti izmenjavo informacij med državami članicami, kar bo pripomoglo k odkrivanju korupcije še pred začetkom uradnih kazenskih preiskav.
Posebno težavno je odkrivanje korupcije, kadar se za prikrivanje poslov in identitete dejanskih lastnikov uporabljajo slamnata podjetja ter drugi nepregledni in kompleksni poslovni subjekti 23 . Direktiva EU o preprečevanju pranja denarja se redno pregleduje in izboljšuje 24 , da se uvedejo obvezni registri dejanskega lastništva podjetij in drugih pravnih subjektov 25 . Ti registri pomagajo pri odkrivanju nasprotij interesov in razkrivanju korupcije na visoki ravni ter podpirajo preiskave nezakonitih denarnih tokov. Direktiva je pomembna tudi z vidika preprečevanja korupcije, saj od pooblaščenih subjektov iz zasebnega sektorja zahteva, da v primerih, ko se ugotovijo večja tveganja, na primer v zvezi s politično izpostavljenimi osebami 26 , izvajajo strožji postopek skrbnega preverjanja strank. S predlogom svežnja o preprečevanju pranja denarja iz julija 2021 se dodatno krepi okvir EU za zaščito integritete njenega finančnega sistema in notranjega trga 27 .
K zmanjšanju priložnosti za korupcijo prispevajo tudi pobude za boj proti posebnim tveganjem organiziranega kriminala. Tak primer je nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami, pri čemer akcijski načrt EU za boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami 28 iz decembra 2022 določa celovit okvir za EU in države članice, namenjen spodbujanju preprečevanja in odkrivanja nedovoljene trgovine s kulturnimi dobrinami ter odzivanja kazenskega pravosodja nanjo.
Za preprečevanje vgrajene korupcije sta potrebni neodvisnost in nepristranskost nacionalnih organov, vzpostavljenih v skladu s pravom EU, in sicer nacionalnih organov za konkurenco, organov za pregled javnega naročanja ali regulatorjev. Tako se EU in organi na nacionalnih ravneh povezujejo v enotno kulturo preprečevanja in integritete. Zakonodaja o konkurenci na primer določa minimalna jamstva neodvisnosti nacionalnih organov, ki uveljavljajo pravila EU o konkurenci 29 . Ta vključujejo pravila o nasprotju interesov in zaščiti pred odpuščanjem. V skladu z zakonodajo o notranjem trgu, ki določa pravila za nacionalne regulativne in varnostne organe na področjih, kot so elektronske komunikacije, mediji, elektrika, plin, hrana in krma, enotno evropsko železniško območje in varnost na železnici, morajo države članice zagotoviti, da so zadevni organi funkcionalno neodvisni ter da svoja pooblastila izvajajo nepristransko in pregledno.
Opredelitev in evidentiranje področij tveganja je ključnega pomena za učinkovite protikorupcijske ukrepe. Korupcija se nenehno razvija in prilagaja novim priložnostim, njeni vzorci pa se med državami članicami razlikujejo. Pred korupcijskimi tveganji ni varen noben sektor ali področje dejavnosti, posebno pozornost pa je treba nameniti skupnim področjem z visokim tveganjem – to so običajno tista področja, ki vključujejo upravljanje znatnih javnih sredstev ali dostop do dovoljenj ali kritičnih storitev. Sektorji, kot so zdravstvo, gradbeništvo ali urbanistično načrtovanje, so zato ranljivi, nenadno povečanje javnih naložb pa lahko povzroči nova tveganja, povezana s korupcijo. Stalno je treba spremljati tudi področja, na katerih obstaja tveganje visoke stopnje kriminala, kot so pristanišča, na katera pritiskajo organizirane kriminalne združbe, ki se ukvarjajo z nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami.
Primeri, kako je mogoče obravnavati nova področja za ukrepanje, vključujejo sheme prebivanja in državljanstva za vlagatelje (sheme zlatih vizumov in zlatih potnih listov), v zvezi s katerimi je Komisija opozorila, da se lahko uporabijo za prikrivanje finančnega kriminala, med drugim podkupovanja in korupcije 30 . Komisija meni, da se s shemami državljanstva za vlagatelje, v okviru katerih se državljanstvo države članice in s tem državljanstvo Unije sistematično podeljuje v zameno za vnaprej določena plačila ali naložbe in brez dejanske povezave z državo članico podeljevalko, krši pravo EU, in ukrepa proti državam članicam, ki take sheme ohranjajo 31 . Šport je še eno področje, ki je bilo pred kratkim opredeljeno kot področje z visokim tveganjem, na katerem organizirane kriminalne združbe ustvarjajo dobiček s prirejanjem izidov tekem, korupcijo in izsiljevanjem 32 .
Odkrivanje korupcije
Medtem ko so mehanizmi notranjega in zunanjega nadzora ter organi v javnem sektorju – pa tudi dejavni in iznajdljivi organi kazenskega pregona – najprimernejši za odkrivanje znakov korupcije, ima ključno vlogo pri njenem razkrivanju družba kot celota.
Številni pomembni nedavni primeri korupcije so bili razkriti, ker so ljudje spregovorili o nezakonitem ravnanju, s katerim so se srečali pri svojem delu. Ključna vloga prijaviteljev pri zaščiti javnega interesa je priznana v direktivi o zaščiti prijaviteljev iz leta 2019 33 . Ta direktiva prispeva k boju proti korupciji na številnih ključnih področjih politike EU, kot so javno naročanje, finančne storitve, zaščita finančnih interesov EU, varovanje okolja, prometna varnost, javno zdravje in jedrska varnost. Določa učinkovite standarde zaščite pred povračilnimi ukrepi za prijavitelje, ki razkrijejo nezakonite dejavnosti. Od držav članic zahteva, da vzpostavijo jasne notranje in zunanje kanale za prijavo, ki lahko zagotovijo zaupnost prijaviteljev v javnem in zasebnem sektorju ter določene povratne informacije in nadaljnje ukrepanje. Učinkovito izvajanje direktive o zaščiti prijaviteljev je ključni korak k zagotovitvi doslednega izvrševanja protikorupcijskih pravil. S predlagano direktivo bi se to še okrepilo, saj bi bila zaščita razširjena na osebe, ki prijavijo kazniva dejanja korupcije. To bo ljudi spodbudilo k prijavi kaznivih dejanj korupcije brez strahu pred povračilnimi ukrepi in izboljšalo učinkovitost protikorupcijskih preiskav.
Pri odkrivanju korupcije imajo še posebej pomembno vlogo novinarji. Vendar se številni novinarji in medijske organizacije srečujejo z nadlegovanjem in drugimi grožnjami, kadar spregovorijo o vprašanjih v javnem interesu in razkrijejo korupcijo. Komisija je nedavno predlagala ukrepe za izboljšanje njihove varnosti 34 in njihovo boljšo zaščito pred zlorabami pravdnih postopkov 35 . Predlog evropskega akta o svobodi medijev 36 iz leta 2022 vsebuje pomembne določbe za krepitev neodvisnosti medijev. Zaščitni ukrepi proti političnemu vmešavanju v uredniške odločitve z zahtevami glede neodvisnosti, ustreznim stabilnim financiranjem javnih medijev ter pravili o preglednosti lastništva medijev in dodeljevanju državnih oglaševalskih sredstev bodo medijem omogočili boljše izvajanje njihove pomembne družbene vloge, med drugim ohranjanje nadzora in razkrivanje korupcije. Predlog določa tudi ukrepe za zaščito neodvisnosti urednikov in razkrivanje nasprotij interesov.
Zasebni sektor je prav tako pomemben člen v boju proti korupciji. Zasebni subjekti v finančnem sektorju imajo obveznosti primerne skrbnosti, ki prispevajo k zaščiti finančnega sistema EU. Pri svojih prizadevanjih za odkrivanje primerov pranja premoženjske koristi, pridobljene s korupcijo, in poročanje o njem potrebujejo podporo, zato je namen okvira EU za preprečevanje pranja denarja izboljšati razumevanje tveganj s strani subjektov v zasebnem sektorju ter okrepiti njihove zmogljivosti za odkrivanje in poročanje. To je podprto z informacijami finančnoobveščevalnih enot in organov kazenskega pregona o tipologijah, trendih in kazalnikih tveganja v zvezi s korupcijo. Za spodbujanje kulture integritete direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti 37 iz leta 2022 določa obveznosti za subjekte v zasebnem sektorju, ki spadajo na njeno področje uporabe, da v svoja poslovna poročila vključijo informacije v zvezi s poslovno etiko in korporativno kulturo, vključno z bojem proti korupciji.
Zatiranje korupcije
Za preiskovanje, pregon in sankcioniranje korupcije so večinoma odgovorni organi kazenskega pregona v državah članicah. Spremljanje na podlagi poročil o stanju pravne države razkriva izzive pri preiskovanju, pregonu in razsojanju v primerih korupcije, s predlagano direktivo o boju proti korupciji z uporabo kazenskega prava pa se obravnavajo specifične pomanjkljivosti. Za boj proti korupciji so potrebni neodvisni in učinkoviti pravosodni sistemi, ki imajo zadostna finančna sredstva, ustrezne človeške vire in priložnost za polno uporabo digitalnih orodij, da lahko učinkovito uporabljajo in izvršujejo protikorupcijsko zakonodajo na podlagi nepristranskih preiskav in pregona. Učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije za korupcijo ter ustrezna povrnitev in odvzem premoženjske koristi, pridobljene s temi kaznivimi dejanji, podpirajo verodostojnost pravosodja in kazenskega pregona ter imajo odvračilni učinek.
Z okrepitvijo sodelovanja med EU in organi na nacionalnih ravneh se lahko zagotovi odločnejše odzivanje na korupcijo. Usklajena pravila o kaznivih dejanjih in sankcijah, pravila o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah na podlagi načela vzajemnega priznavanja ter delo specializiranih agencij in organov, kot so Eurojust, Europol, Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) in Evropsko javno tožilstvo (EJT), prispevajo k odkrivanju, preiskovanju in pregonu korupcije.
Komisija je sprejela pomembne ukrepe, da bi državam članicam zagotovila boljša orodja za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja storilcem kaznivih dejanj, med drugim sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji korupcije 38 . Zaradi vzajemnega priznavanja sklepov o začasnem zavarovanju 39 sta zavarovanje in odvzem sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji, po vsej EU hitrejša in enostavnejša. Komisija je pred kratkim (maja 2022) predlagala direktivo o povrnitvi in odvzemu sredstev 40 , da bi zagotovila učinkovito sledenje, identifikacijo, zavarovanje, upravljanje in odvzem koristi, pridobljene s kriminalno dejavnostjo, med drugim s korupcijo 41 .
Druga zakonodaja EU, ki podpira kazenski pregon korupcije, vključuje nedavno sprejeti sveženj o elektronskih dokazih, kar odraža povečano uporabo elektronskih komunikacijskih kanalov s strani storilcev kaznivih dejanj in struktur organiziranega kriminala. To bo nacionalnim organom omogočilo, da v kazenskih zadevah zahtevajo elektronske dokaze neposredno od ponudnikov storitev v drugih državah članicah. Korupcija spada med kazniva dejanja, za katera bo mogoče uporabiti evropska naloga za predložitev in zavarovanje elektronskih dokazov. Evropski nalog za prijetje 42 že omogoča hiter čezmejni postopek predaje med pravosodnimi organi držav članic za kazenski pregon ali izvršitev zaporne kazni, tudi v primerih korupcije. Delo organov kazenskega pregona, zlasti uradov za odvzem premoženjske koristi in protikorupcijskih organov, olajšuje tudi možnost dostopa do finančnih informacij in informacij o bančnih računih ter uporabe teh informacij 43 .
Prizadevanja EU za boj proti goljufijam podpirajo protikorupcijska prizadevanja
EU in njene države članice so skupaj odgovorne za zaščito finančnih interesov EU 44 . Ukrepi za boj proti goljufijam, s katerimi si ljudje poskušajo zagotoviti nezakonite koristi iz proračuna EU, zelo pogosto tudi prispevajo k ukrepom proti korupciji, kadar se javna pooblastila zlorabljajo za isti namen.
Finančna uredba EU 45 vključuje splošne določbe o preprečevanju in odkrivanju goljufij, ki določajo pravila o javnem naročanju in dodeljevanju finančnih sredstev, da bi se čim bolj zmanjšalo tveganje korupcije, ki vpliva na sredstva EU. To vključuje pravila o izogibanju nasprotju interesov 46 . Sedanja strategija Komisije za boj proti goljufijam 47 zagotavlja okvir za usklajeno uporabo pravil za zaščito proračuna EU pred goljufijami, korupcijo in drugimi namernimi nepravilnostmi. Za izvrševanje proračuna EU so vzpostavljena različna orodja, ki zagotavljajo izvajanje strogih kontrol, prilagojenih glede na to, ali Komisija izvaja finančne programe z neposrednim upravljanjem, s posrednim upravljanjem ali z deljenim upravljanjem z državami članicami. Orodja, kot je sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES), pomagajo odkrivati goljufive ali nezanesljive gospodarske subjekte in jim onemogočajo pridobivanje sredstev EU. Nedavni predlog za revizijo finančne uredbe 48 bi tudi izboljšal kakovost podatkov o prejemnikih sredstev EU (vključno z njihovimi dejanskimi lastniki), in sicer tudi z obvezno uporabo enotnega integriranega informacijskega sistema za podatkovno rudarjenje in ocenjevanje tveganja, ki ga zagotavlja Komisija. Predlog bi sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev razširil tudi na nova področja porabe 49 .
Stroge predhodne ocene pomagajo zagotoviti, da imajo subjekti, ki izvršujejo sredstva EU, vzpostavljene učinkovite sisteme notranjih kontrol, zlasti za preprečevanje goljufij in korupcije. Zaščitni ukrepi za boj proti goljufijam in korupciji so ključne zahteve sistemov kontrole sredstev EU na nacionalni ravni 50 , države članice pa morajo preprečevati, odkrivati in popravljati nepravilnosti, ki so lahko povezane s korupcijo, ter o njih poročati. Tudi revizijski organi imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju, da so vzpostavljeni učinkoviti sistemi za odkrivanje in preprečevanje koruptivnih praks. Evropsko računsko sodišče in Služba Komisije za notranjo revizijo dopolnjujeta revizije držav članic in revizije v okviru posameznih programov, mehanizmi za vračilo sredstev pa se uporabljajo za vsa sredstva EU, na katera je vplivala korupcija.
EU je poleg preprečevanja korupcije v zvezi s sredstvi EU razvila tudi močno institucionalno strukturo za pomoč pri odkrivanju in pregonu korupcije, povezane s proračunom EU. Ta vključuje urad OLAF, Evropsko javno tožilstvo, usklajevalno vlogo Eurojusta in analitično zmogljivost Europola, ki tesno sodelujejo z nacionalnimi organi. Evropsko javno tožilstvo deluje od junija 2021 51 ter je odgovorno za preiskovanje, pregon in obtožbo storilcev in sostorilcev kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom EU, vključno s korupcijo, ki lahko povzroči škodo v proračunu EU. V ta namen izvaja preiskave in opravlja funkcije tožilca na pristojnih sodiščih sodelujočih držav članic.
Pravilno delovanje preiskovalnih služb in državnih tožilstev v boju proti korupciji je ključnega pomena za zagotavljanje spoštovanja pravne države. Splošni režim pogojenosti 52 ščiti proračun EU pred kršitvami načel pravne države, ki vplivajo na proračun ali ga resno ogrožajo. To vključuje sistemske neuspehe držav članic pri obravnavanju korupcije. V skladu s to uredbo o pogojenosti lahko Svet na predlog Komisije začasno ustavi obveznosti ali plačila ali sprejme druge ukrepe, če kršitve načel pravne države v zadevni državi članici 53 dovolj neposredno vplivajo na dobro finančno poslovodenje proračuna EU ali zaščito finančnih interesov EU ali ju resno ogrožajo.
4. PODPORA BOJU PROTI KORUPCIJI V DRŽAVAH ČLANICAH
Korupcija se pojavlja v številnih oblikah, njeni vzorci pa se v državah članicah, na nacionalni in lokalni ravni, ter v različnih sektorjih razlikujejo. Čeprav so za boj proti korupciji potrebna nekatera skupna pravila, standardi in dobre prakse, je treba učinkovite odzive politike prilagoditi konkretnim izzivom, tveganjem in potrebam. EU zato izvaja prilagojene pobude za podporo vsaki državi članici v boju proti korupciji na nacionalni ravni.
Podpora EU nacionalnim protikorupcijskim reformam
EU v okviru letnega cikla poročil o stanju pravne države sama prispeva k razvoju in izmenjavi dobrih praks. Komisija od leta 2020 spremlja razvoj boja proti korupciji na nacionalni ravni kot enega od osrednjih vidikov pravne države. Od leta 2022 poročila vključujejo tudi priporočila za vsako državo, namenjena podpori državam članicam pri njihovih prizadevanjih za nadaljevanje tekočih ali načrtovanih reform, spodbujanju pozitivnega razvoja in pomoči pri ugotavljanju, kje so morda potrebne izboljšave ali nadaljnji ukrepi v zvezi z nedavnimi spremembami ali reformami.
Ocene držav v letnih poročilih o stanju pravne države kažejo, kako si vsaka država članica prizadeva preprečevati korupcijo, prilagajati zakone novim trendom in črpati iz pridobljenih izkušenj, kako vzpostavlja kulturo boja proti korupciji in si prizadeva za izboljšanje izvrševanja. Komisija s priporočili in nadaljnjimi ukrepi v zvezi z vsakim poročilom na tehnični in politični ravni sodeluje z državami članicami, da bi jim ponudila strokovno znanje ter jim pomagala pri premagovanju ugotovljenih izzivov in izvajanju potrebnih reform. Proces tudi ponuja dragocena skupna spoznanja, pri čemer izpostavlja posebne teme, ki jih je mogoče nadalje obravnavati v okviru nove mreže.
Del evropskega semestra so tudi boj proti korupciji, neodvisnost in učinkovitost pravosodnega sistema ter kakovost in vključevalnost zakonodajnega postopka. Ocene v poročilih o evropskem semestru zaradi njihovega gospodarskega pomena in neposrednega vpliva na poslovno okolje, naložbe, gospodarsko rast in delovna mesta vključujejo izzive, s katerimi se nekatere države članice srečujejo zaradi korupcije. Specifični primeri vključujejo učinkovitejšo zaščito prijaviteljev, okrepitev protikorupcijskega okvira z vzpostavitvijo novih neodvisnih nadzornih organov, strožje postopke kontrole, sistematične kontrole prijav premoženjskega stanja, vzpostavitev neodvisnih postopkov za pregon v primerih korupcije ter strožja pravila o nasprotju interesov in njihovo izvrševanje.
Priporočila za posamezne države v okviru semestra so privedla do konkretnih reform in naložb v več državah članicah, da bi se izboljšale njihove zmogljivosti za boj proti korupciji. Te so izražene s konkretnimi mejniki v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost. Zaveze glede specifičnih reform, ki jih je v teh načrtih sprejelo več držav članic, bodo zagotovile preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov, korupcije in goljufij v zvezi z uporabo javnih sredstev.
Komisija uporablja tudi sektorske programe za podporo protikorupcijskim prizadevanjem v državah članicah. Instrument za tehnično podporo zagotavlja prilagojeno tehnično strokovno znanje za pomoč državam članicam pri vzpostavljanju upravnih zmogljivosti ter oblikovanju in izvajanju reform, pri čemer so se številne osredotočile na povečanje zaščite pred korupcijo. Med reformami, podprtimi z instrumentom za tehnično podporo, so vključitev preglednosti in odgovornosti v nacionalne strukture, tehnična podpora za oblikovanje in izvajanje etičnih smernic ter strategij za boj proti korupciji in goljufijam, pa tudi podpora za prenos in izvajanje protikorupcijske zakonodaje EU.
EU v okviru Sklada za notranjo varnost tudi financira vrsto protikorupcijskih ukrepov. Njihov namen je predvsem okrepiti usklajevanje in sodelovanje med organi kazenskega pregona ter med drugimi nacionalnimi organi, med drugim s ključnimi organi, kot je Europol, in ustreznimi mednarodnimi organizacijami. Primeri vključujejo krepitev zmogljivosti nacionalnih protikorupcijskih organov in podporo projektom, ki jih izvajajo organizacije civilne družbe. Program Unije za boj proti goljufijam zagotavlja podporo državam članicam v boju proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom Unije. Natančneje, program nacionalnim organom pomaga okrepiti njihove preiskovalne zmogljivosti in vključuje oddelek za usposabljanje.
Primer: Cilj projekta Speak Up Europe je Evropejcem in Evropejkam omogočiti, da spregovorijo o kršitvah v javnih in zasebnih organizacijah ter organizacijah civilne družbe. Spodbuja varne kanale za prijavljanje korupcije ter zagotavlja tehnično, pravno in zagovorniško pomoč. Komisija financira tudi nacionalne projekte. V Avstriji je financirala program zveznega urada za boj proti korupciji, ki je namenjen ozaveščanju vlade in civilne družbe. V Litvi je leta 2021 podprla posebno preiskovalno službo za vzpostavitev platforme za e-učenje s strokovnim gradivom za izobraževanje o boju proti korupciji, namenjene javnim uslužbencem in drugim, ki želijo ustvariti protikorupcijsko okolje.
Podpora pravosodnim organom in organom kazenskega pregona
Sodelovanje med organi kazenskega pregona lahko pomembno prispeva k preiskovanju in pregonu korupcije. Eurojust spodbuja pravosodno sodelovanje med državami članicami v boju proti korupciji. Leta 2021 je podprl države članice v 326 primerih korupcije, ustanovil 11 skupnih preiskovalnih skupin in organiziral 13 usklajevalnih sestankov za posamezne primere. Protikorupcijske politike so poudarjene v evropski strategiji za usposabljanje na področju pravosodja za obdobje 2021–2024 54 , katere cilj je usposabljanje pravosodnih strokovnjakov o pravu EU. Evropska mreža institucij za izobraževanje v pravosodju je leta 2023 organizirala več seminarjev o boju proti korupciji. Evropsko javno tožilstvo je v prvih sedmih mesecih dejavnosti v letu 2021 preiskalo 40 primerov korupcije, ki vpliva na proračun EU. Leta 2022 se je to število povečalo na 87.
Zaradi povezav med korupcijo in organiziranim kriminalom Europol dejavno podpira države članice v boju proti korupciji z izvajanjem strateških analiz ter zagotavljanjem podpore preiskavam kaznivih dejanj in operacijam zbiranja obveščevalnih podatkov o kaznivih dejanjih. Europolov Evropski center za finančni in gospodarski kriminal zagotavlja operativno in analitično podporo Europolovim partnerjem in državam članicam pri preiskovanju finančnega in gospodarskega kriminala, med drugim korupcije, ter pri zamrznitvi in zasegu sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji.
|
Primer: Europolov Evropski center za finančni in gospodarski kriminal je podprl špansko civilno stražo (Guardia Civil) in nacionalno policijo (Policía Nacional) pri odkrivanju korupcije med policisti in carinskimi uradniki, ki olajšujejo nedovoljen promet s prepovedanimi drogami v EU. Namen te korupcijske sheme je bil olajšati pošiljanje kokaina in hašiša v vrednosti več sto milijonov evrov v zahodno Evropo. Center je preiskavo podprl z obveščevalnimi podatki, na podlagi katerih je mogoče ukrepati, in analitično podporo ter neposredno operativno podporo. |
5. INSTITUCIJE EU IN BOJ PROTI KORUPCIJI
Verodostojnost ukrepov EU za boj proti korupciji v politikah EU in za podporo prizadevanjem držav članic temelji na učinkovitosti in ugledu njenih institucij, organov, uradov in agencij. EU je od 90. let prejšnjega stoletja oblikovala sklop pravil in postopkov za zmanjšanje tveganja korupcije med svojimi uslužbenci in na politični ravni. Prizadevala si je za vzpostavitev sklopa etičnih pravil ter pravil o integriteti in preglednosti, ki prispevajo k preprečevanju korupcije, pa tudi novih organov za obravnavo morebitnih primerov. Vendar nas nedavni dogodki opominjajo, da institucije EU niso imune na korupcijo in da je treba ta okvir uporabljati dosledno in natančno ter ga nenehno posodabljati. Institucije EU in države članice bi morale spoštovati enake standarde, pri tem pa ohranjati enako zavezanost preprečevanju korupcije, kulturi integritete in uveljavljanju strogih pravil.
V institucijah EU velja politika ničelne tolerance do korupcije. Temelj za preprečevanje korupcije je trden okvir etičnih pravil ter pravil o integriteti in preglednosti. Posamezne etične obveznosti za uslužbence EU določajo kadrovski predpisi EU 55 . Vsebujejo posebna pravila za področja, kot so nasprotja interesov, usluge in darila, častni nazivi in odlikovanja, zunanje dejavnosti in javna funkcija, dejavnosti zakoncev, obveznosti po prenehanju delovnega razmerja, zaupnost, prijava morebitnih nezakonitih dejavnosti, prijavljanje nepravilnosti in disciplinske sankcije. Vsaka institucija, organ, urad in agencija EU je odgovorna za uporabo pravnega okvira za svoje osebje in zagotavljanje skladnosti. To vključuje redne posodobitve notranjih pravil, ukrepe za ozaveščanje, svetovanje osebju in sankcioniranje kršitev pravil. V skladu s kadrovskimi predpisi se lahko uslužbencem naložijo disciplinske sankcije za kršitve pravil, institucije, organi, uradi in agencije pa lahko ustanovijo namenske, specializirane notranje službe za preiskave in disciplinske zadeve 56 . Poleg obveznosti iz finančne uredbe EU 57 veljajo obveznosti iz kadrovskih predpisov.
Da bi se omogočil javni nadzor, državljankam in državljanom ter drugim interesnim skupinam pa bi se omogočilo spremljanje dejavnosti lobiranja na ravni EU, so Evropski parlament, Svet in Komisija leta 2021 sprejeli nov skupni okvir za sodelovanje pri registru za preglednost 58 , da bi se še naprej spodbujalo etično in pregledno zastopanje interesov na ravni EU 59 . Okvir določa kodeks ravnanja z etičnimi pravili in načeli, ki jih morajo upoštevati registrirani zastopniki interesov, dopolnjujejo pa ga notranji ukrepi za preglednost v institucijah v zvezi s sestanki in drugimi interakcijami z lobisti.
Kar zadeva člane institucij EU, in sicer poslance Evropskega parlamenta, predsednika Evropskega sveta, Evropske komisije, Sodišča EU, Evropske centralne banke in Računskega sodišča, Pogodbi določata različne okvire za posamezne etične obveznosti članov vsake institucije in sankcije v primeru kršitev 60 . Ta pravila običajno dopolnjujejo podrobnejša pravila, zlasti poslovniki ali kodeksi ravnanja 61 , ki se med različnimi institucijami razlikujejo. Te etične okvire je treba redno posodabljati, da se še povečajo preglednost, integriteta in odgovornost v institucijah EU. Komisija bo zato predlagala ustanovitev medinstitucionalnega organa za etiko, ki bo določil stroge skupne standarde in ukrepe za povečanje preglednosti.
Glavna naloga Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) je izvajanje upravnih preiskav goljufij, korupcije ali drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom EU. Institucije EU so se leta 1999 dogovorile, da bodo mandat urada OLAF razširile na vse primere hujših kršitev, ki jih zagrešijo uslužbenci EU ali člani institucij, organov, uradov in agencij EU, ne glede na njihov vpliv na finančne interese EU. To na primer vključuje resne zadeve v zvezi z opravljanjem poklicnih dolžnosti ali kršitve kodeksa ravnanja. Temu sporazumu se lahko pridružijo še druge institucije in organi, vendar se v praksi pojavljajo nekatere ovire v zvezi z dostopom urada OLAF do informacij ali prostorov nekaterih institucij. Evropski varuh človekovih pravic ima v okviru svojih splošnih pristojnosti za obravnavanje primerov nepravilnosti v institucijah EU tudi pomembno nadzorno vlogo.
Nacionalna sodišča so pristojna za obravnavanje zadev, povezanih s kaznivimi dejanji, med drugim korupcijo in goljufijami, ki jih storijo uslužbenci ali člani institucij. Take zadeve lahko pri sodišču vložijo nacionalni tožilci, ali če to vpliva na finančne interese EU, Evropsko javno tožilstvo. Če poslanci ali uslužbenci uživajo imuniteto za dejanja, storjena pri opravljanju uradnih dolžnosti, mora zadevna institucija EU to imuniteto odvzeti, če to ni v nasprotju z interesi Unije in je za nadzor nad njeno odločitvijo pristojno Sodišče EU.
6. VZPOSTAVITEV SKUPNE KULTURE ZA BOJ PROTI KORUPCIJI
Kolektivna kultura, ki vključuje celotno družbo in temelji na ničelni toleranci do korupcije, je močan izraz evropske zavezanosti pravni državi in visokim standardom integritete v javnem življenju. Spodbujanje teh vrednot bistveno dopolnjuje takojšnje ukrepanje na področju preprečevanja, odkrivanja in pregona. Za vzpostavitev take kulture je potrebno ukrepanje na več področjih, od vključevanja etike in integritete v pričakovanja posameznih mladih prek njihovega izobraževanja do omogočanja izmenjav med akterji na nacionalni in evropski ravni, da se okrepi njihovo razumevanje izzivov in se jih spodbudi k odločnejšemu ukrepanju. Tesno in redno usklajevanje z vsemi ustreznimi javnimi organi, večstranskimi organizacijami, civilno družbo, mediji in zasebnim sektorjem je bistvenega pomena.
Partnerstvo z zasebnim sektorjem, civilno družbo, raziskovalnimi in akademskimi krogi, mediji in državljani lahko prispeva k vzpostavitvi kulture integritete s pristopom, ki vključuje celotno družbo. Komisija bo dala prednost kampanjam ozaveščanja in programom državljanske vzgoje, pri čemer bo poudarila ključno vlogo, ki jo imajo posamezniki pri podpiranju kulture integritete, tudi s proučitvijo, kako bi lahko sodelujoči v takih programih delovali kot ambasadorji integritete kot multiplikatorji. Komisija bo tudi evidentirala obstoječe možnosti financiranja EU na področju boja proti korupciji, da bi jim zagotovila večjo prepoznavnost in skladnost.
Program Erasmus+ vključuje teme boja proti korupciji v svoje delo na področjih izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa v Evropi. Protikorupcijska prizadevanja se obravnavajo v okviru različnih prednostnih nalog politike, kot sta državljansko udejstvovanje in odgovorno državljanstvo. EU na primer podpira skupni magistrski študij športne etike in integritete Erasmus Mundus na univerzitetni ravni, Erasmus+ pa inovativne pristope k izobraževanju o boju proti korupciji v šolah na Madžarskem, v Italiji in Sloveniji. Okvirni programi za raziskave in inovacije prav tako podpirajo raziskave in zbiranje dokazov o novih oblikah korupcije, da bi razvili inovativne rešitve v korist protikorupcijskih organov in strokovnjakov.
Civilna družba ima ključno vlogo tako pri nadzoru za prepoznavanje morebitnih tveganj ali primerov korupcije kot tudi pri spodbujanju in ohranjanju protikorupcijske kulture z ozaveščanjem, izobraževanjem in zagovorništvom. V številnih državah članicah so organizacije civilne družbe pomembni partnerji pri izvajanju nacionalnih protikorupcijskih strategij. To vlogo je mogoče razširiti. Tak primer so „pakti o integriteti“, ki so bili razviti kot orodje za preprečevanje korupcije pri javnem naročanju, temeljijo pa na zavezi javnega naročnika in ponudnikov, da bodo spoštovali dobro prakso in čim bolj povečali preglednost. To delo spremlja tretji akter, običajno organizacija civilne družbe. Pakti o integriteti se spodbujajo v finančnih programih EU za obdobje 2021–2027, države članice pa se spodbuja, da jih postopno vključijo v svoje programe.
Svobodni in pluralni mediji ter okolje, v katerem lahko novinarji delajo brez nadlegovanja ali ustrahovanja, so bistvenega pomena za zagotovitev, da lahko mediji opravljajo svoje naloge varuha. Komisija podpira ukrepe, ki spodbujajo svobodno, raznoliko in pluralistično medijsko okolje. Ti ukrepi vključujejo podporo sodelovalnemu in čezmejnemu novinarstvu, spremljanje tveganj za pluralnost medijev, evidentiranje kršitev svobode medijev in zaščito ogroženih novinarjev. EU na primer od leta 2021 financira vseevropski mehanizem za hitro odzivanje na kršitve svobode tiska in medijev ter vzdržuje sklad za nujno pomoč preiskovalnim novinarjem in medijskim organizacijam.
7. BOJ PROTI KORUPCIJI V ZUNANJIH POLITIKAH EU
Vključitev protikorupcijskih ukrepov v zunanje politike je pomemben del prizadevanj za spodbujanje dobrega upravljanja in blaginje po vsem svetu. Usklajen pristop med notranjimi in zunanjimi protikorupcijskimi politikami je pomemben za verodostojnost EU. EU kot prednostne naloge pri svojem zunanjem delovanju spodbuja politike na področju človekovih pravic, demokratičnega upravljanja, pravne države in boja proti korupciji 62 . Visoki predstavnik ob podpori Komisije danes predstavlja predlog za vzpostavitev horizontalnega okvira sankcij SZVP. Na splošno EU v okviru svojega zunanjega delovanja podpira pravne in politične reforme za vzpostavitev protikorupcijskih institucij in nadzornih organov ter za okrepitev nadzorne vloge civilne družbe, prijaviteljev, zagovornikov človekovih pravic in neodvisnih medijev v boju proti korupciji. Strogi standardi integritete v programih EU prispevajo k spodbujanju visokih standardov med partnerji. Boj proti korupciji je tudi del političnega in varnostnega dialoga s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, ki ga vodi visoki predstavnik v imenu Unije. EU podpira mednarodno sodelovanje na tem področju in sodeluje s podobno mislečimi partnerji, da bi dvignili standarde 63 .
Uporaba sankcij skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) za boj proti korupciji
Poleg izvajanja obstoječih mednarodnih protikorupcijskih pravnih instrumentov trenutno na ravni EU poteka pomembna razprava o uporabi sankcij SZVP za boj proti sistematični ali splošno razširjeni korupciji v državah, ki niso članice EU, kadar taka korupcija močno ogroža ali bi lahko ogrožala temeljne vrednote in interese EU ali kadar je potrebno ukrepanje za doseganje drugih ciljev SZVP, kot je podpora demokraciji in pravni državi. Doslej je bil sistem sankcij SZVP namenjen le temu, da lahko EU ukrepa proti korupciji v dveh določenih tretjih državah zunaj EU 64 . Horizontalni tematski okvir (ki ni omejen na poseben geografski okvir) za boj proti korupciji bi dal dodatno razsežnost naboru sankcij Unije 65 in prispeval k njegovi prožnosti. Visoki predstavnik je zato predložil predlog sklepa Sveta in skupaj s Komisijo predlog uredbe Sveta o tematskem okviru sankcij SZVP proti korupciji, ki dopolnjuje ukrepe naše notranje in zunanje politike za boj proti korupciji.
|
S predlogom za vzpostavitev horizontalnega okvira sankcij SZVP se bo dopolnila in okrepila zmogljivost Unije za boj proti hudim kaznivim dejanjem korupcije, saj se ji bo zagotovilo orodje za sprejetje omejevalnih ukrepov, kadar navedena dejanja močno ogrožajo ali bi lahko ogrožala temeljne interese Unije ter cilje skupne zunanje in varnostne politike. Pasivno ali aktivno podkupovanje javnega uslužbenca ali poneverba ali protipravna prilastitev s strani javnega uslužbenca bi lahko pomenila tako hudo dejanje korupcije, zlasti v državi, ki je na seznamu EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, ali v državi, ki ima v svojih nacionalnih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ki močno ogrožajo finančni sistem Unije. |
Boj proti korupciji kot prednostna naloga v širitveni in sosedski politiki EU
V širitvenem procesu usklajevanje z veljavnim pravom EU, spoštovanje pravne države in protikorupcijske reforme v veliki meri določajo hitrost napredka držav kandidatk pri pristopu k EU. To so tudi prednostne naloge vzhodnega partnerstva, v okviru katerega se podpirajo protikorupcijske strategije za spodbujanje visokih standardov integritete in preglednosti v javnih organih ter krepitev protikorupcijskih agencij, preiskovalnih zmogljivosti, reform pravosodja in civilne družbe.
Redno spremljanje protikorupcijskih in s tem povezanih reform v okviru letnega „širitvenega svežnja“ vključuje podrobno oceno stanja v vsaki državi kandidatki in potencialni kandidatki, vključno s smernicami za prihodnje prednostne naloge na področju reform. Komisija pregleduje zakonodajni in institucionalni okvir, povezan s preprečevanjem in zatiranjem, s poudarkom na dejanskih dosedanjih rezultatih proaktivnih preiskav, obtožnic in sodnih odločb (zlasti za korupcijo na visoki ravni). Komisija je leta 2022 uvedla tudi krog misij za medsebojni strokovni pregled, osredotočenih na boj proti korupciji, organiziranemu kriminalu in pranju denarja. V zadnjih analitičnih poročilih o Ukrajini, Moldaviji in Gruziji 66 so ocenjene njihove zmogljivosti za prevzem obveznosti članstva v EU, boj proti korupciji pa je prednostna naloga teh poročil. Pomembno vprašanje je „deoligarhizacija“, katere cilj je odpraviti prevelik vpliv osebnih interesov v gospodarskem, političnem in javnem življenju.
Pozitivni ukrepi vključujejo novo e-platformo za sistematično zbiranje podatkov o organiziranem kriminalu in korupciji na visoki ravni, ki se lahko uporabi za pomoč pri ocenjevanju napredka posamezne partnerske države pri spoštovanju pravne države. Cilj platforme je okrepiti vlogo nacionalnih organov držav kandidatk in potencialnih kandidatk pri vključevanju zbiranja podatkov ter omogočiti združevanje podatkov in ugotavljanje trendov, podprta pa je z uporabo pregledne plošče na podlagi ključnih kazalnikov uspešnosti, ki opredeljujejo trende in nepravilnosti 67 .
|
Primer: EU prispeva skoraj 6 milijonov EUR za projekt, ki ga izvaja Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi in katerega namen je spremljanje sojenj v zvezi z resno korupcijo in organiziranim kriminalom, pri čemer se opredeljujejo sistemska vprašanja in pripravljajo priporočila za krepitev pravne države na Zahodnem Balkanu. |
Spodbujanje protikorupcijskih reform v zunanjem delovanju in trgovinskih odnosih EU
Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024 je močno osredotočen na pravno državo in vključuje protikorupcijske ukrepe. Med orodja za izvajanje teh ukrepov spadajo politični dialog, dialog o človekovih pravicah in dialog o sektorskih politikah. To se odraža tudi v financiranju v okviru programa Globalna Evropa/instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI).
EU spodbuja demokratično upravljanje in pravno državo s tematskimi, dvostranskimi in regionalnimi programi ter podporo za boljše upravljanje javnih financ. Podpora je osredotočena na reformo javne uprave in dobro upravljanje javnih financ, krepitev zmogljivosti organov kazenskega pregona in pravosodnih organov, vzpostavitev trdnega pravnega okvira v skladu z mednarodnimi standardi ter ustanovitev in krepitev specializiranih protikorupcijskih organov, pa tudi na zagotavljanje podpore civilni družbi, medijem, prijaviteljem in zagovornikom človekovih pravic. Podpora za krepitev pravne države v ključnih institucijah ter izboljšanje poslovnega in naložbenega okolja koristi tudi protikorupcijskemu okviru. Dialogi o politikah imajo ključno vlogo, podprto z oblikovanjem finančne podpore EU. Proračunska podpora EU je pomembno orodje za izboljšanje preglednosti in odgovornosti na ravni držav, pri čemer je korupcija eno od tveganj, analiziranih v okviru teh operacij financiranja 68 .
Izvajajo se ukrepi za okrepitev protikorupcijske razsežnosti na vseh razvojnih področjih. Poleg zgoraj navedenih ciljno usmerjenih programov to vključuje tudi operativne smernice za zagotavljanje podrobnih smernic delegacijam EU, ki delujejo zunaj tradicionalnih področij upravljanja, med drugim v sektorjih, na katere se nanaša pobuda EU Global Gateway. Podlaga za to je širši pristop Ekipe Evropa h grožnji korupcije, ki temelji na sodelovanju med državami članicami in mednarodnimi finančnimi institucijami ter na mednarodnih standardih in dobrih praksah. Boj proti korupciji in pravna država se podpirata tudi z več globalnimi tematskimi programi. Pobuda Ekipa Evropa za demokracijo (TED), v okviru katere sodeluje 14 držav članic, vključuje podporo pravni državi s poudarkom na odgovornosti. Prav tako EU sodeluje s civilno družbo pri preprečevanju korupcije in spodbujanju odprte vlade.
V nedavni oceni podpore EU pravni državi in boju proti korupciji v partnerskih državah 69 je bilo ugotovljeno, da je EU manj prepoznavna in uspešna v boju proti korupciji kot pri spodbujanju pravne države, in priporočeno, naj EU prevzame vodilno vlogo v svetu v boju proti korupciji. Ena od koristi jasnega in trdnega protikorupcijskega okvira EU, ki temelji na Konvenciji Združenih narodov proti korupciji (UNCAC), bo ta, da bo služil kot merilo v partnerstvih EU z drugimi državami zunaj EU.
Tudi trgovinska politika EU podpira boj proti korupciji. Od leta 2015 so protikorupcijske določbe vključene v trgovinske sporazume EU s tretjimi državami. Avtonomna trgovinska orodja, kot je shema splošnih tarifnih preferencialov EU (GSP), vključujejo tudi določbe, namenjene obravnavi korupcije. V okviru GSP se lahko državam v razvoju, ki ratificirajo in učinkovito izvajajo ključne mednarodne sporazume, vključno s Konvencijo Združenih narodov proti korupciji, zagotovi dodaten dostop do trga (GSP+). Proces spremljanja EU v skladu s pravili GSP vključuje izmenjavo informacij, dialog in obiske v državi ter objavo rednih poročil o napredku.
Podpiranje protikorupcijskega dela v večstranskih forumih
EU je zgled v boju proti korupciji, saj s spodbujanjem boja proti korupciji na svetovni ravni podpira vrednote spoštovanja demokracije, človekovih pravic in pravne države. Da bi EU pomagala državam članicam in okrepila svoj glas, bo poleg dela, ki ga opravlja kot pogodbenica Konvencije Združenih narodov proti korupciji, okrepila svoja prizadevanja za omogočanje in usklajevanje stališč v večstranskih forumih.
|
EU že izvaja postopek pregleda izvajanja Konvencije Združenih narodov proti korupciji, ki ga usklajuje Komisija. Ta je decembra 2020 sprejela sporočilo o pregledu Evropske unije na podlagi mehanizma za pregled izvajanja Konvencije Združenih narodov proti korupciji 70 , v katerem je opredelila korake za sodelovanje med institucijami, organi in agencijami EU, ki v postopku pregleda sodelujejo od julija 2021. EU je septembra 2022 predložila in objavila samooceno prvega kroga mehanizma za pregled. Komisija je zavezana spodbujanju preglednosti in vključenosti civilne družbe v postopek pregleda ter bo podprla zaključek pregleda v okviru prvega cikla do leta 2024. |
EU bo na podlagi prejšnjih ukrepov sekretariatov skupine GRECO, OECD in Urada Združenih narodov za droge in kriminal iz leta 2021 prispevala k mednarodni razpravi o tem, kako najbolje izboljšati sinergije in racionalizirati preglede izvajanja protikorupcijskih ukrepov. Izkušnje s ciklom poročil EU o stanju pravne države in tekočim pregledom EU v okviru Konvencije Združenih narodov proti korupciji bodo pripomogle k zagotovitvi močne udeležbe EU na prihodnji konferenci držav pogodbenic Konvencije Združenih narodov proti korupciji, ki bo decembra 2023.
EU ima trenutno status opazovalke v skupini GRECO, kar ji zagotavlja pomemben strokovni forum in dragoceno dopolnjuje delo v zvezi z letnim ciklom poročil o stanju pravne države. Skupina GRECO se je izkazala za zelo dragocen vir strokovnega znanja in gonilo reform. Komisija bo sodelovanje s skupino GRECO še okrepila z vzpostavitvijo bolj rednega in formalnega dialoga, med drugim s pozivom skupini GRECO, naj stalno sodeluje v mreži. Hkrati bo z drugimi institucijami še naprej razpravljala o možnosti za polno sodelovanje EU v skupini GRECO.
8. ZAKLJUČEK: PRIHODNJI UKREPI
Integriteta, preglednost in boj proti korupciji so jasne politične zaveze Unije. Sedanji sveženj predlogov bo dodatno okrepil boj proti korupciji v EU, saj se bodo zvišali standardi prava EU za boljše preprečevanje korupcije in boj proti njej, prav tako bo zagotovljen mednarodni mehanizem sankcij. Komisija poziva Evropski parlament in Svet, naj čim prej proučita predlagano direktivo o boju proti korupciji z uporabo kazenskega prava. Komisija in visoki predstavnik pozivata Svet, naj hitro prouči predlog za vzpostavitev novega okvira sankcij SZVP proti korupciji.
Predlogi, priloženi temu sporočilu, bodo dopolnjevali stalna prizadevanja za poglobitev boja proti korupciji na najrazličnejših področjih. Ta prizadevanja vključujejo redne posodobitve okvira za spodbujanje integritete in zaščito pred tveganji korupcije ter ohranjanje strogih protikorupcijskih določb v vsej ustrezni horizontalni in sektorski zakonodaji. Zagotavljanje, da je preprečevanje korupcije ustrezno vključeno v oblikovanje novih politik in programov ter ocenjevanje obstoječih politik in programov, bo še naprej prednostna naloga Komisije. To bo temeljilo na novem sklopu dela za opredelitev tveganj, povezanih s korupcijo, v sektorjih z visokim tveganjem.
Proti korupciji se ni mogoče boriti ločeno. Sodelovanje in izmenjava izkušenj ter stalen dialog med državami članicami in na ravni EU o tem, kako razviti in uporabiti reforme in orodja za preprečevanje, odkrivanje in pregon korupcije, so ključni elementi za uspeh protikorupcijskih prizadevanj v praksi. Z vzpostavitvijo mreže EU za boj proti korupciji bo Komisija dala nov zagon prizadevanjem za preprečevanje korupcije po vsej EU.
Boj proti korupciji koristi družbi kot celoti, zato bi morali posamezni državljani skupaj z organizacijami civilne družbe in zasebnim sektorjem dejavno sodelovati pri tem. Komisija bo dala prednost kampanjam ozaveščanja in programom državljanske vzgoje ter opredelila obstoječe možnosti financiranja EU za protikorupcijske ukrepe, da bi se zagotovili večja prepoznavnost in skladnost ter izboljšal njihov učinek.
Boj proti korupciji znotraj meja EU je pomemben za verodostojnost delovanja EU na mednarodnem prizorišču. Razširitev sistema sankcij in poglobljeno sodelovanje v večstranskih forumih, kot sta Konvencija Združenih narodov proti korupciji in skupina GRECO, bosta okrepila prispevek EU k oblikovanju trdnega in skladnega razumevanja, zakaj so učinkovite politike integritete in protikorupcijske politike tako pomembne za varnost in blaginjo po vsem svetu. EU si bo še naprej prizadevala za boj proti korupciji ter spodbujanje dobrega upravljanja in pravne države kot ene glavnih prednostnih nalog širitvenega procesa in zunanjih odnosov EU na splošno.
Delovna področja, določena v tem sporočilu, predstavljajo veliko zavezanost EU nadaljnjim prizadevanjem za boj proti korupciji ter prizadevanjem za celovit in strateški pristop s protikorupcijsko strategijo EU. To bo bistven del tega, kako lahko EU zagotovi demokratično in uspešno prihodnost, ki bo izpolnila pričakovanja državljank in državljanov EU.
Ta ocena temelji na delu specializiranih institucij in organov, kot so Mednarodna gospodarska zbornica, organizacija Transparency International, globalni dogovor ZN in Svetovni gospodarski forum, ter na podatkih publikacije Clean Business is Good Business. Po teh ocenah naj bi izguba gospodarskega bogastva zaradi korupcije znašala 5 % svetovnega BDP. Druga ocena kaže, da so stroški korupcije v EU znašali med 179 milijard EUR in 990 milijard EUR na leto (študija o stroških neukrepanja na ravni EU na področju korupcije z naslovom The Cost of Non-Europe in the Area of Corruption, ki jo je leta 2016 izvedla organizacija RAND Europe).
Glej na primer indeks zaznave korupcije organizacije Transparency International iz leta 2022: https://www.transparency.org/en/cpi/2022 .
Raziskavi Special Eurobarometer 523 o korupciji (2022) in Flash Eurobarometer 507 o odnosu podjetij do korupcije v EU (2022).
Predlog direktive o boju proti korupciji (COM(2023) 234).
Predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Svetu za sklep Sveta o omejevalnih ukrepih proti hudim kaznivim dejanjem korupcije (HR(2023) 108) in skupni predlog uredbe Sveta o omejevalnih ukrepih proti hudim kaznivim dejanjem korupcije (JOIN(2023) 13).
Zaradi različnih oblik korupcije ne obstaja enotna pravna opredelitev tega pojma.
Kazenskopravna konvencija o korupciji in Dodatni protokol h Kazenskopravni konvenciji o korupciji (CETS 191) ter Civilnopravna konvencija o korupciji (CETS 191). Delo Sveta Evrope vključuje tudi dvajset vodilnih načel proti korupciji (Resolucija(97) 24) in priporočila, ki se nanašajo na področja, kot so odgovornosti javnih uslužbencev in financiranje strank.
Konvencija OECD o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju iz leta 1997. Delo na področju preprečevanja vključuje načela OECD za preglednost in integriteto pri lobiranju ter priporočilo OECD o javni integriteti.
Glej: https://www.europol.europa.eu/cms/sites/default/files/documents/socta2021_1.pdf
COM(2020) 605 final.
COM(2021) 170 final.
Joint report of Europol and the Security Steering Committee of the ports of Antwerp, Hamburg/Bremerhaven and Rotterdam (2023), Criminal networks in EU ports, Risks and challenges for law enforcement (Skupno poročilo Europola in varnostnega usmerjevalnega odbora pristanišč Antwerpen, Hamburg/Bremerhaven in Rotterdam (2023), Kriminalne mreže v pristaniščih EU, Tveganja in izzivi za kazenski pregon).
Konvencija Združenih narodov proti korupciji se nanaša na korupcijo v zasebnem in javnem sektorju. Dodatne mednarodne pobude, ki zagotavljajo smernice za poslovno etiko, izhajajo iz Svetovnega gospodarskega foruma, globalnega dogovora Združenih narodov , platforme Alliance for Integrity , organizacije Transparency International, OECD in G20.
Konvencija o boju proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ali uradnikov držav članic Evropske unije.
Okvirni sklep Sveta 2003/568/PNZ z dne 22. julija 2003 (UL L 192, 31.7.2003, str. 54).
Direktiva (EU) 2017/1371 z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava.
COM(2022) 245 final.
Predlagana direktiva temelji na členu 82(1)(d) ter členu 83(1) in (2) Pogodbe o delovanju EU.
Direktive 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU z dne 26. februarja 2014 (direktiva o koncesijah, splošna direktiva in direktiva o gospodarskih javnih službah).
Direktiva 2011/16/EU o upravnem sodelovanju (DAC) in njena sprememba. Trenutno je v pripravi nov predlog za spremembo direktive o upravnem sodelovanju („DAC8“ – COM(2022) 707). Predlog določa, da se lahko davčne informacije, ki si jih davčni organi držav članic izmenjujejo na podlagi direktive o upravnem sodelovanju, uporabijo tudi za druge namene, na primer za preprečevanje pranja denarja in boj proti korupciji, pa tudi za namene, zajete v aktu, ki temelji na členu 215 Pogodbe o delovanju EU. To bo olajšalo sodelovanje med zadevnimi organi držav članic in omogočilo učinkovitejši boj proti korupciji.
Z Uredbo Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost je bil ustanovljen Eurofisc, mreža držav članic za boj proti čezmejnim goljufijam na področju DDV, ki lahko zahteva informacije od urada OLAF in Europola. Predvidene so nadaljnje izboljšave sodelovanja davčnih organov z institucijami in organi EU, kot je bilo napovedano v akcijskem načrtu za pravično in preprosto obdavčitev.
Komisija je 22. decembra 2021 predlagala ključno pobudo za boj proti zlorabi slamnatih subjektov za neprimerne davčne namene (COM(2021) 565 final).
Direktiva (EU) 2015/849 z dne 20. maja 2015, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/843 z dne 30. maja 2018. To dopolnjuje Direktiva (EU) 2018/1673 z dne 23. oktobra 2018 o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava, s katero se usklajujejo opredelitve kaznivih dejanj pranja denarja, vključno s korupcijo kot predhodnim kaznivim dejanjem, in sankcije zanje.
Za namene nadzora in revizije je v več temeljnih aktih, kot sta uredba o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost ali uredba o skupnih določbah, predpisano obvezno zbiranje podatkov o dejanskem lastništvu. Tudi to je del predloga za prihodnji pregled finančne uredbe.
V skladu z zakonodajo na področju preprečevanja pranja denarja je „politično izpostavljena oseba“ fizična oseba, ki deluje ali je delovala na vidnem položaju. Ker so politično izpostavljene osebe na položajih, ki jih je mogoče zlorabiti za namene korupcije/podkupovanja in pranja poznejših nezakonitih sredstev, se šteje, da predstavljajo večje tveganje, zato zanje veljajo dodatni ukrepi skrbnega preverjanja.
Sveženj sestavljajo predlogi za novo direktivo o preprečevanju pranja denarja (COM(2021) 423), za uredbo o preprečevanju pranja denarja (COM(2021) 420) ter za uredbo o ustanovitvi organa za preprečevanje pranja denarja (COM(2021) 421) in prenovitev uredbe o prenosu sredstev iz leta 2015 (COM(2021) 422). O svežnju trenutno potekajo medinstitucionalna pogajanja.
COM(2022) 800 final.
Direktiva (EU) 2019/1 z dne 11. decembra 2018 o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence, in o zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga (člen 4 Neodvisnost).
COM(2019) 12 final z dne 23. januarja 2019.
Komisija je marca 2022 v razmerah ruske invazije na Ukrajino priporočila, naj države članice takoj ocenijo, ali bi bilo treba pretekle naturalizacije ruskih ali beloruskih državljanov, ki so temeljile na shemi državljanstva za vlagatelje, umakniti, ker za zadevno osebo veljajo omejevalni ukrepi Unije ali ker ta pomenljivo podpira vojno v Ukrajini. Komisija je državam članicam tudi priporočila, naj takoj ukrepajo za odpravo tveganj, ki jih predstavljajo sheme prebivanja za vlagatelje (C(2022) 2028 final z dne 28. marca 2022).
Komisija je leta 2019 objavila študijo z naslovom Mapping of corruption in sport in the EU (Pregled korupcije v športu v EU), v kateri je opredelila povezave med dopingom in prirejanjem izidov tekem ter korupcijo.
Direktiva (EU) 2019/1937 z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije.
C(2021) 6650 z dne 16. septembra 2021.
COM(2022) 177 final in C(2022) 2428 z dne 27. aprila 2022.
COM(2022) 457 final.
Direktiva (EU) 2022/2464 z dne 14. decembra 2022.
COM(2021) 170 final.
Uredba (EU) 2018/1805 z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu.
Predlog direktive o povrnitvi in odvzemu sredstev (COM(2022) 245 final).
Direktiva o povrnitvi in odvzemu sredstev bo skupaj s predlagano direktivo o inkriminaciji kršitev omejevalnih ukrepov omogočila odvzem sredstev fizičnim osebam in subjektom, ki se izognejo omejevalnim ukrepom EU, uvedenim zaradi ruske vojne proti Ukrajini.
Okvirni sklep Sveta z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (2002/584/PNZ).
Direktiva (EU) 2019/1153 z dne 20. junija 2019 o določitvi pravil za lažjo uporabo finančnih in drugih informacij za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja ali pregona nekaterih kaznivih dejanj.
Člen 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Uredba (EU, Euratom) 2018/1046.
Glej tudi Obvestilo Komisije z naslovom Smernice o izogibanju in obvladovanju nasprotij interesov v skladu s finančno uredbo (2021/C 121/01, UL C 121) z dne 9. aprila 2021.
COM(2019) 196 final. Komisija je kot del okvira notranje kontrole oblikovala strategijo za boj proti goljufijam na korporativni ravni in prilagojene strategije za boj proti goljufijam v vseh svojih oddelkih, ki se uporabljajo za vse načine upravljanja programov in skladov EU.
COM(2022) 223 final.
Zlasti deljeno upravljanje, ki predstavlja več kot 70 % proračuna EU, ter mehanizem za okrevanje in odpornost. Komisija je tudi vzpostavila različna orodja za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje morebitne zlorabe sredstev EU, kot sta orodje za oceno tveganja Arachne ali sistem za upravljanje nepravilnosti.
Uredba (EU) 2021/1060 in Uredba (EU) 2021/2116.
Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT). V okrepljeno sodelovanje je trenutno vključenih 22 držav članic, ki sodelujejo v Evropskem javnem tožilstvu.
Uredba (EU, Euratom) 2020/2092.
Morebitne kršitve načel pravne države v skladu z Uredbo vključujejo primere, ko nacionalni organi, ki preiskujejo in preganjajo korupcijo, ne delujejo pravilno, ko nacionalni ukrepi za preprečevanje in kaznovanje korupcije niso zadostni ali ko ni učinkovitega in pravočasnega sodelovanja z uradom OLAF ali Evropskim javnim tožilstvom.
COM(2020) 713 final.
Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije (Uredba št. 31 (EGS), 11 (ESAE) o določitvi kadrovskih predpisov za uradnike ter pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo).
Komisija je leta 2002 ustanovila Preiskovalni in disciplinski urad Komisije (IDOC) za uveljavljanje etike in integritete v Komisiji. Ta preiskuje dejstva, ki bi lahko pomenila kršitve kadrovskih predpisov, in izvaja disciplinske postopke, v katerih v primerih hujše kršitve odloča disciplinski odbor. Sankcije so določene v kadrovskih predpisih.
Glej oddelek 3.2.
Medinstitucionalni sporazum z dne 20. maja 2021 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o obveznem registru za preglednost.
V skladu z Medinstitucionalnim sporazumom je vpis zastopnikov interesov v register za preglednost pogoj za izvajanje nekaterih vrst dejavnosti zastopanja interesov. Sporazum določa tudi kodeks ravnanja, ki vsebuje etična pravila in načela, ki jih morajo upoštevati zastopniki interesov, vpisani v register za preglednost.
Člen 223(2) PDEU; člen 15(5) in (6) PEU za predsednika Evropskega sveta; člen 245 PDEU za člane Komisije; člen 6 Protokola št. 3 o Statutu Sodišča Evropske unije za člane Sodišča; člen 11 Protokola št. 4 o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke; člen 286 PDEU za člane Računskega sodišča.
V zvezi s komisarji so v Kodeksu ravnanja članov Komisije (C(2018) 700, UL C 65, 21.2.2018, str. 7) pojasnjene njihove obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb, zlasti glede načela neodvisnosti, morebitnih nasprotij interesov in obveznosti, da opravljajo svoje dolžnosti v splošnem interesu Unije. Neodvisni odbor za etiko Komisiji svetuje glede skladnosti načrtovanih dejavnosti nekdanjih komisarjev po izteku mandata s Pogodbama in vseh etičnih vprašanjih, povezanih s kodeksom. V skladu s členom 245 PDEU lahko Sodišče v primeru kršitve obveznosti na predlog Sveta ali Komisije zadevnega člana razreši ali mu odvzame pravico do pokojnine ali namesto nje odobrenih drugih ugodnosti.
V skladu s členom 21 Pogodbe o Evropski uniji sta spoštovanje pravne države ter univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin temeljni vrednoti EU in temeljni načeli, ki usmerjata delovanje EU v njenih zunanjih odnosih.
Na primer: mreža OECD za upravljanje (GovNet) in delovna skupina za boj proti korupciji (ACTT), skupine vrha za demokracijo, mednarodne finančne institucije in večstranske organizacije ter pobude držav članic EU in Ekipe Evropa.
Glej Sklep Sveta (SZVP) 2021/1277 z dne 30. julija 2021 o omejevalnih ukrepih zaradi razmer v Libanonu in Uredbo Sveta (EU) 2021/1275 z dne 30. julija 2021 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Libanonu . Glej tudi Sklep Sveta (SZVP) 2023/891 z dne 28. aprila 2023 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki destabilizirajo Republiko Moldavijo, in Uredbo Sveta (EU) 2023/888 z dne 28. aprila 2023 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki destabilizirajo Republiko Moldavijo.
Unija je sprejela tematske omejevalne ukrepe za boj proti hudim kršitvam in zlorabam človekovih pravic, terorizmu, širjenju in uporabi kemičnega orožja ter kibernetskim napadom, ki ogrožajo Unijo ali njene države članice, glej na primer zemljevid sankcij EU, ki je na voljo na spletnem naslovu https://www.sanctionsmap.eu .
2. februar 2023, Analitična poročila o Ukrajini, Moldaviji in Gruziji (europa.eu) .
Na pregledni plošči se bo poročalo o ključnih kazalnikih uspešnosti, da se omogočijo primerjave med državami. Končna različica e-platforme bo Komisiji na voljo od junija 2023.
Pri izvrševanju zunanjih sredstev je korupcija eden od razlogov, na podlagi katerih se lahko vsi sporazumi o sofinanciranju, podpisani s partnerskimi državami, začasno prekinejo ali odpovejo.
COM(2020) 793 final.