EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 28.11.2023
COM(2023) 724 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
o dejavnostih mreže EURES v obdobju julij 2020–junij 2022
Predloženo na podlagi člena 33 Uredbe (EU) 2016/589
Kazalo
Povzetek
Ključne kratice
1.Uvod
2.Glavne dejavnosti mreže EURES: julij 2020–junij 2022
2.1 Dejavnosti v državah EURES
2.1.1 Splošne podporne storitve za delavce in delodajalce
2.1.2 Posebne podporne storitve
2.1.3 Viri in upravljanje
2.2 Horizontalne podporne dejavnosti Evropskega urada za usklajevanje mreže EURES
2.2.1 Podpora usklajevanju in upravljanju
2.2.2 Upravljanje in razvoj portala EURES in povezane podpore IT
2.2.3 Usposabljanje in poklicni razvoj
2.2.4 Mreženje, izmenjava dobrih praks in vzajemno učenje
2.2.5 Dejavnosti obveščanja in komuniciranja
2.2.6 Analiza geografske in poklicne mobilnosti
2.2.7 Oblikovanje ustrezne strukture za sodelovanje ter uravnoteženje ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih na področju vajeništev in pripravništev
2.2.8 Finančna sredstva
3.IZVAJANJE UREDBE V DRŽAVAH ČLANICAH
3.1 Sestava mreže in organizacijske zadeve
3.1.1 Izvajanje
3.1.2 Izzivi
3.2 Upravljanje in vzajemno delovanje z organizacijami zunaj mreže EURES
3.2.1 Izvajanje
3.2.2 Izzivi
3.3 Širitev mreže
3.3.1 Izvajanje
3.3.2 Izzivi
3.4 Izmenjave prostih delovnih mest in življenjepisov
3.4.1 Izvajanje
3.4.2 Izzivi
3.5 Podporne storitve
3.5.1 Izvajanje
3.5.2 Izzivi
3.6 Izmenjava informacij, priprava programov in merjenje uspešnosti
3.6.1 Izvajanje
3.6.2 Izzivi
3.7 Obravnavana priporočila iz prejšnjega obdobja poročanja
4.Izvajanje Uredbe s strani Evropske komisije in Evropskega urada za usklajevanje
4.1 Zahteve iz Uredbe
4.2 Izvajanje
4.3 Izzivi
4.4 Obravnavana priporočila iz prejšnjega obdobja poročanja
5.Sklepne ugotovitve in priporočila
5.1 Sklepne ugotovitve
5.2 Priporočila za Evropski urad za usklajevanje, ki ga upravlja Evropski organ za delo
5.3 Ključne ugotovitve za Komisijo
|
Povzetek To dveletno poročilo vsebuje pregled dejavnosti, ki jih je mreža EURES izvajala med 1. julijem 2020 in 30. junijem 2022, in opis stanja uporabe uredbe o EURES (Uredba (EU) 2016/589) junija 2022, kot določa člen 33 Uredbe. Opozoriti je treba, da je na obdobje, zajeto v poročilo, vplivala pandemija COVID-19, katere posledice so bile zaprtje meja, številne zapore in omejitev potovanj. Mreža EURES, ki je bila vzpostavljena leta 1994, je mreža za sodelovanje med Evropsko komisijo (EK), Evropskim organom za delo (ELA), nacionalnimi javnimi službami za zaposlovanje ter drugimi sprejetimi organizacijami v vseh državah EU, na Islandiji, v Lihtenštajnu, na Norveškem, v Švici in – v delih referenčnega obdobja – Združenem kraljestvu (v nadaljnjem besedilu: države EURES). Glavni cilj mreže EURES je podpirati pravično mobilnost delovne sile znotraj EU. Storitve mreže EURES zagotavlja osebje mreže EURES v vseh državah EURES, zagotavljajo pa se tudi prek Evropskega portala za zaposlitveno mobilnost (v nadaljnjem besedilu: portal EURES). V skladu z uredbo o EURES je Komisija leta 2021 objavila naknadno oceno dejavnosti mreže EURES in učinkov Uredbe. V njej je bilo opredeljenih več področij izboljšav, namen tega poročila pa je zagotoviti pregled napredka, doseženega od drugega polletja leta 2020 do prvega polletja leta 2022. Mreža EURES je bila med julijem 2020 in junijem 2022 zelo dejavna. Osebje mreže EURES je obravnavalo in obdelalo 445 206 prijav za zaposlitev in 718 168 prostih delovnih mest, po vsej mreži pa je bilo organiziranih 18 935 dogodkov. Na operativni ravni so bile glavne dejavnosti držav EURES v sedanjem obdobju izvajanja osredotočene na zagotavljanje splošnih podpornih storitev delodajalcem in iskalcem zaposlitve. Poleg tega so se po vsej mreži izvajale posebne podporne storitve v zvezi z vajeništvi in pripravništvi, pomočjo po začetku zaposlitve in programi mobilnosti. Naloge Evropskega urada za usklajevanje mreže EURES so se v obdobju poročanja po ustanovitvi ELA s Komisije prenesle na ELA. Vendar je Komisija še naprej odgovorna za zakonodajne vidike in vidike politik mreže EURES ter sheme financiranja v okviru mreže. Na regulativni ravni so države EURES poročale o napredku na več področjih pri izvajanju uredbe o EURES, vključno z naslednjim: • večina držav EURES ima vzpostavljen sistem za sprejem morebitnih novih članov in partnerjev, da bi razširile svoje mreže, več novih članov in partnerjev pa je bilo že sprejetih. Uredba o EURES omogoča zasebnim službam za zaposlovanje in s tem povezanim službam, da postanejo partnerice v mreži. Napredek pri odpiranju mreže drugim partnerjem pa ostaja omejen; • vse države EURES so povezane za prenos prostih delovnih mest na portal EURES, večina držav pa na portal prenaša tudi življenjepise z nacionalne ravni. Vendar le polovica držav EURES na portal EURES prenaša vajeništva in pripravništva; • skoraj vsem državam EURES je uspelo sprejeti evropsko klasifikacijo spretnosti, kvalifikacij in poklicev (ESCO) 1 ali z njo vzporediti nacionalne sisteme klasifikacij, nekatere države EURES pa so začele na portal EURES prenašati prosta delovna mesta in prijave za zaposlitev, kodirane s klasifikacijo ESCO. V tem poročilu se analizira, ali se je uredba o EURES izvajala in kako se je izvajala. Nacionalni uradi za usklajevanje morajo še rešiti nekatere izzive in ovire, obravnavane v tem poročilu. Zaradi pandemije COVID-19 se je zlasti znatno upočasnila širitev mreže s sprejemom novih članov in partnerjev. Poleg tega je po vsej Evropi še vedno mogoče izboljšati ozaveščenost o znamki EURES. Prav tako sta potrebna nadaljnji (samodejni) prenos prostih delovnih mest ter večja skladnost življenjepisov in prijav za zaposlitev, posredovanih na portal EURES, z regulativnimi zahtevami iz uredbe o EURES. V prihodnje se za doseganje ciljev uredbe o EURES in nadaljnje zagotavljanje pravične mobilnosti delovne sile znotraj EU državam EURES priporoča, da okrepijo svoja prizadevanja pri sprejemanju novih članov in partnerjev. Glede na povečanje velikosti mreže EURES bi morale države EURES razmisliti o notranjih mehanizmih upravljanja in usklajevanja za podporo vse večji mreži. Mreža EURES v obdobju velikega pomanjkanja delovne sile in spretnosti še ne dosega polnega potenciala pri tem, da bi ponudila odgovore EU na pomanjkanja v mnogih sektorjih in regijah. Da bi lahko države EURES zagotovile ustrezno, učinkovito in uspešno čezmejno povezovanje ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih, morajo prav tako nadaljevati prizadevanja za samodejni prenos prostih delovnih mest in življenjepisov, hkrati pa bi morala za mrežo ostati prednostna naloga dokončna vzporeditev nacionalnih sistemov klasifikacije s klasifikacijo ESCO. |
Ključne kratice
|
Kratica |
Opis |
|
API |
vmesnik za aplikacijsko programiranje |
|
CBP |
čezmejna partnerstva |
|
CV |
življenjepis |
|
EaSI |
Program Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije |
|
EK |
Evropska komisija |
|
ECG |
skupina za usklajevanje mreže EURES |
|
ECO |
Evropski urad za usklajevanje |
|
EGP |
Evropski gospodarski prostor |
|
ELA |
Evropski organ za delo |
|
E(O)JD |
Evropski (spletni) dnevi zaposlovanja |
|
ESCO |
evropske spretnosti, kompetence in poklici |
|
ESS+ |
Evropski socialni sklad plus |
|
Portal EURES |
Evropski portal za zaposlitveno mobilnost |
|
EU |
Evropska unija |
|
EPDČ |
ekvivalent polnega delovnega časa |
|
JV |
prosto delovno mesto |
|
VFO |
večletni finančni okvir |
|
NCO |
nacionalni urad za usklajevanje |
|
CPP |
cikel priprave programov |
|
PES |
javne službe za zaposlovanje |
|
PMS |
sistem merjenja uspešnosti |
|
SDG |
enotno digitalno vstopno mesto |
|
TMS |
ciljno usmerjeni programi mobilnosti |
|
ZK |
Združeno kraljestvo |
|
YFEJ |
Tvoja prva zaposlitev EURES |
|
2FA |
dvofaktorska avtentikacija |
1.Uvod
To dveletno poročilo vsebuje pregled dejavnosti, ki jih je mreža EURES izvajala med julijem 2020 in junijem 2022, in opis trenutnega stanja uporabe uredbe o EURES (Uredba (EU) 2016/589; v nadaljnjem besedilu: Uredba) na podlagi uradnih obvestil držav članic iz junija 2022, kot določa člen 33 Uredbe.
V obdobju poročanja je na delovanje mreže EURES znatno vplival izbruh pandemije COVID-19, deležniki pa so se morali v daljših obdobjih spopadati z zaprtimi mejami, zaporami in omejitvijo potovanj, kar je povzročilo veliko negotovosti in pritiske na vse deležnike. Poleg tega je bila 4. marca 2022 po soglasni odločitvi držav članic aktivirana Direktiva o začasni zaščiti za osebe, ki bežijo pred neupravičeno invazijo Rusije na Ukrajino. Milijonom razseljenih oseb je zagotovila zaščito ter jim omogočila dostop do trga dela, izobraževanja, poklicnega usposabljanja in zdravstvenega varstva. V nekaterih državah EURES so morale javne službe za zaposlovanje prednostno razvrstiti naloge, povezane s sprejemom oseb, ki bežijo pred vojno agresijo Rusije proti Ukrajini, na njihovem ozemlju. Z organizacijskega vidika se je v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2019/1149 odgovornost za upravljanje Evropskega urada za usklajevanje mreže EURES z Evropske komisije prenesla na Evropski organ za delo (ELA). Ta prenos je bil dokončan maja 2021. Leta 2021, tj. pet let po začetku veljavnosti Uredbe, pa je Komisija dokončala tudi obsežno naknadno oceno mreže EURES 2 , kot se zahteva z Uredbo.
Mreža EURES, ki je bila vzpostavljena leta 1994, je mreža za sodelovanje med Evropsko komisijo, Evropskim organom za delo (ELA), nacionalnimi javnimi službami za zaposlovanje ter drugimi člani in partnerji v vseh državah EU, na Islandiji, v Lihtenštajnu, na Norveškem, v Švici in Združenem kraljestvu 3 (v nadaljnjem besedilu: države EURES). Mreža EURES olajšuje prosto gibanje delavcev s tem, da delavcem in delodajalcem zagotavlja informacije in podporne storitve pri zaposlovanju ter krepi sodelovanje in izmenjavo informacij med organizacijami, ki so njene članice.
Z uredbo o EURES (Uredba (EU) 2016/589) je bila vzpostavljena večja in močnejša mreža evropskih služb za zaposlovanje, tako javnih kot zasebnih, da bi se omogočila učinkovitejša čezmejna izmenjava informacij o trgu dela v podporo posredovanju zaposlitev po vsem območju EU/EGP. Glavne spremembe, uvedene z novo uredbo o EURES, v primerjavi s prejšnjo pravno podlago so povezane z večjo preglednostjo ob povečanju števila delovnih mest, ki se oglašujejo na portalu EURES, vključno z vajeništvi in pripravništvi, za katera se sklene delovno razmerje, boljšim spletnim povezovanjem prostih delovnih mest z življenjepisi, zagotavljanjem minimalnega dogovorjenega paketa storitev za iskalce zaposlitve in delodajalce ter širitvijo mreže. Uredba je podprta s šestimi izvedbenimi sklepi 4 , ki zagotavljajo enotno izvajanje v vseh državah EURES.
Mreža EURES je po skoraj 30 letih uspešnega delovanja bistveni del podporne strukture trga dela, ki jo je EU razvila v preteklih desetletjih, da bi podprla pravično mobilnost ter izboljšala svojo socialno in gospodarsko uspešnost. Storitve mreže EURES se zagotavljajo po dveh dopolnjujočih se poteh – prek človeške mreže EURES, ki jo sestavlja osebje iz celotne mreže EURES, in Evropskega portala za zaposlitveno mobilnost (portal EURES), kjer je na voljo več spletnih orodij.
Storitve EURES za iskalce zaposlitve in delodajalce
V skladu s členom 7 uredbe o EURES mrežo EURES sestavljajo:
·nacionalni uradi za usklajevanje, ki jih imenujejo države EURES in
so na splošno povezani z njihovimi javnimi službami za zaposlovanje ali njihovim ministrstvom za delo;
·Evropski urad za usklajevanje, ki ga zdaj gosti Evropski organ za delo (ELA) in
ki nacionalnim uradom za usklajevanje zagotavlja horizontalno podporo;
·drugi člani in partnerji mreže EURES, ki so v skladu s členom 12 uredbe o EURES
organizacije, ki izvajajo operativne dejavnosti v okviru mreže EURES,
kot so zasebne službe za zaposlovanje, socialni partnerji in univerze.
Komisija, ELA in nacionalni uradi za usklajevanje skupaj sestavljajo skupino za usklajevanje mreže EURES, ki ima usklajevalno vlogo pri dejavnostih in delovanju mreže.
2.Glavne dejavnosti mreže EURES: julij 2020–junij 2022
V tem oddelku so opisane glavne dejavnosti mreže EURES v celotnem obdobju poročanja.
2.1Dejavnosti v državah EURES
Ključna dejavnost držav EURES, ki se deli na splošne in posebne podporne storitve, je sodelovanje z delodajalci in iskalci zaposlitve, da se jim zagotovi podpora med postopkom zaposlovanja in po njem.
2.1.1Splošne podporne storitve za delavce in delodajalce
2.1.1.1Dejavnosti povezovanja ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih ter posredovanja zaposlitev
Osebje EURES je med julijem 2020 in junijem 2022 obravnavalo in obdelalo 445 206 prijav za zaposlitev in 718 168 prostih delovnih mest, kar je precej manj kot v prejšnjem obdobju poročanja, in sicer predvsem zaradi izrazite upočasnitve dejavnosti mreže EURES med pandemijo in dodelitve osebja EURES drugim dejavnostim javnih služb za zaposlovanje. Po vsej mreži je bilo organiziranih 18 935 dogodkov, od tega 73 % informativnih, 9 % zaposlitvenih, preostalih 18 % pa je združevalo zaposlitvene in informativne dejavnosti.
Do konca drugega polletja leta 2022 se je prek samopostrežne storitve na portalu EURES registriralo 93 186 iskalcev zaposlitve in 5 919 delodajalcev. Mreža EURES je po konservativnih ocenah 5 prek portala EURES ali nacionalnih mrež EURES v drugem polletju leta 2020 olajšala posredovanje 36 154 zaposlitev, leta 2021 posredovanje 24 463 zaposlitev, v prvem polletju leta 2022 pa posredovanje 25 163 zaposlitev 6 .
2.1.1.2Informacije in usmeritve
Primeri informativnih in usmerjevalnih dejavnosti za iskalce zaposlitve in delodajalce, ki jih zagotavlja osebje mreže EURES, so individualno svetovanje v živo in prek spleta, podpora pri pripravi opisov prostih delovnih mest ter organizacija delavnic in spletnih dogodkov. Skupaj je bilo med julijem 2020 in junijem 2022 sporočenih 5 516 313 posameznih stikov z delavci in 372 616 z delodajalci. Kar zadeva stike z delavci in delodajalci, so imeli svetovalci mreže EURES stike večinoma z delavci iz druge države EURES (56 %), 27 % stikov z delodajalci pa so imeli z delodajalci iz druge države EURES. Glavne obravnavane teme z delavci so bila posredovanja zaposlitve (40 % stikov), najbolj priljubljena tema, obravnavana z delodajalci, pa so bile splošne informacije o EURES (39 % stikov).
2.1.2Posebne podporne storitve
2.1.2.1Podpora v čezmejnih regijah
V obdobju 2020–2022 je podporo iz Programa EU za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) prejelo osem čezmejnih partnerstev 7 . Čezmejna partnerstva mreže EURES so povezave med člani ali partnerji mreže EURES in po potrebi drugimi deležniki zunaj mreže EURES, ki vzpostavijo regionalne strukture za dolgoročno sodelovanje v čezmejnih regijah, da bi ponujali storitve na področjih posredovanja zaposlitve, zaposlovanja in informacij za čezmejne delavce.
Leta 2021 je bil objavljen nov razpis za zbiranje predlogov, ki je sedmim čezmejnim partnerstvom omogočil, da v obdobju 2022–2024 prejemajo nepovratna sredstva iz sklopa EaSI Evropskega socialnega sklada plus (ESS+). V okviru čezmejnih partnerstev mreže EURES se je poročalo o skupaj 162 160 posameznih stikih z iskalci zaposlitve, od katerih jih je bilo 39 022 v drugem polletju leta 2020, 97 971 leta 2021 in 25 167 v prvem polletju leta 2022. V okviru čezmejnih partnerstev mreže EURES se je poročalo o skupaj 28 079 posameznih stikih z delodajalci, od katerih jih je bilo 8 096 v drugem polletju leta 2020, 16 727 leta 2021 in 3 256 v prvem polletju leta 2022. Manjše število stikov v prvi polovici leta 2022 je posledica tega, da sta se decembra 2021 zaključila dva projekta, nadaljevanje dejavnosti v okviru novo dodeljenih projektov pa je bilo do jeseni leta 2022 počasno. V obdobju, ki ga zajema to poročilo, je bilo po zaslugi čezmejnih partnerstev omogočenih več kot 11 694 povezovanj ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih. Dejavnosti čezmejnih partnerstev so se osredotočale predvsem na zagotavljanje informacij iskalcem zaposlitve in delodajalcem, najbolj obravnavane teme z obema skupinama pa so bile socialna varnost, posredovanja zaposlitve in splošna vprašanja o mreži EURES.
2.1.2.2Ciljno usmerjeni program mobilnosti EURES (TMS)
Komisija je leta 2019 vzpostavila celovit ukrep: program, imenovan ciljno usmerjeni program mobilnosti EURES (Targeted Mobility Scheme, TMS), da je združila dva odprta programa za poklicno mobilnost v EU, tj. Tvoja prva zaposlitev EURES (Your first EURES Job) in Reaktiviranje (Reactivate), ter zagotovila njuno nadaljevanje in nadaljnji razvoj v okviru ciljno usmerjenega programa mobilnosti. Splošni cilj ciljno usmerjenega programa mobilnosti je pomagati iskalcem zaposlitve iz EU/EGP (zlasti brezposelnim in ranljivim skupinam) pri iskanju zaposlitve, vajeništva ali pripravništva v drugi državi članici EU ali državi EGP, delodajalcem (zlasti malim in srednjim podjetjem (MSP)) pa pri zapolnjevanju prostih delovnih mest, ki jih je težko zapolniti, z zaposlovanjem delavcev iz drugih držav EU/EGP. Ukrep zdaj kot vodilne države izvajajo Švedska, Nemčija in Italija 8 . Zaradi pandemije COVID-19 se je izvajanje različnih projektov v letih 2020 in 2021 upočasnilo 9 .
2.1.2.3Pomoč po začetku zaposlitve
Cilj pomoči po začetku zaposlitve je zagotoviti najboljšo možno vključitev mobilnih delavcev na njihova nova delovna mesta v tujini. Države EURES so se osredotočale na zagotavljanje informacij delavcem in delodajalcem pred podpisom pogodbe o zaposlitvi. Skupaj je 18 držav EURES poročalo, da so v letih 2020 in 2021 organizirale dejavnosti po začetku zaposlitve, 24 držav EURES pa je izvedbo teh dejavnosti na podlagi delovnih programov načrtovalo v letu 2022. Večina dejavnosti je vključevala zagotavljanje informacij in usmeritev glede davčnih vprašanj in vprašanj socialne varnosti ter usmeritev glede iskanja stanovanja, zaposlitve za zakonce in izobraževanja za družine. Nekatere države EURES pa novim zaposlenim še bolj pomagajo in jih poskušajo zadržati s ponujanjem brezplačnih jezikovnih tečajev in e-učenja, da si poiščejo dolgoročno zaposlitev, s čimer se spodbuja njihova integracija.
2.1.2.4 Podpora mladim – vajeništva in pripravništva
Dejavnosti, povezane z vajeništvi in pripravništvi, za katera se sklene delovno razmerje, so se v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja povečale. O organizaciji dejavnosti, povezanih s podpiranjem vajeništev in pripravništev, leta 2020 je poročalo 19 držav EURES, 16 držav EURES je take dejavnosti organiziralo leta 2021, 21 držav EURES pa je organizacijo takih dejavnosti na podlagi delovnih programov načrtovalo v letu 2022. Nekatere države EURES tovrstnih dejavnosti ne izvajajo, ker ne spadajo na področje uporabe storitev javnih služb za zaposlovanje države in/ali ker take prakse v njihovi državi niso običajne.
V nekaterih državah se ponudbe za vajeništvo in pripravništvo izmenjujejo na portalu EURES, pri čemer je bilo v referenčnem obdobju ponujenih 212 726 vajeništev in 17 001 pripravništvo.
2.1.3Viri in upravljanje
2.1.3.1Človeški viri
Osebje mreže EURES vključuje svetovalce, ki za EURES delajo v nacionalnih ali regionalnih javnih službah za zaposlovanje in drugih organizacijah članicah ali partnericah mreže EURES 10 . V obdobju poročanja se je število članov osebja mreže EURES na splošno povečalo za 13 %, število zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa (EPDČ) pa se je zmanjšalo za 11 %, kar kaže, da je bilo za naloge mreže EURES dodeljenih več svetovalcev, vendar da je bilo mreži EURES na splošno namenjenih manj virov, kar zadeva število zaposlenih v EPDČ. Ob koncu drugega polletja leta 2020 je imela mreža EURES 2 122 članov osebja (1 311). Ob koncu leta 2021 se je število dejavnih članov osebja mreže EURES povečalo na 2 421, število zaposlenih v EPDČ pa zmanjšalo na 1 100. V prvem polletju leta 2022 se je število dejavnih članov osebja mreže EURES nekoliko zmanjšalo, in sicer na 2 405, število zaposlenih v EPDČ pa se je povečalo na 1 163 11 .
2.1.3.2Finančna sredstva
Sestava in obseg delovnega proračuna nacionalnih uradov za usklajevanje se med državami EURES razlikujeta. Glede na informacije iz delovnih programov nacionalnih uradov za usklajevanje 12 je sedem držav EURES navedlo, da so prejele evropska sredstva, devet, da so prejele le nacionalna sredstva, štiri pa, da so prejele le „druge“ vrste sredstev. Preostale države EURES so navedle, da so prejele kombinacijo sredstev iz različnih virov.
Poleg tega so finančna sredstva na voljo tudi za projekte, ki se v državah EURES izvajajo v okviru programa EaSI 13 (od leta 2021 je os EURES postala sklop v okviru ESS+), kot na primer za ciljno usmerjene programe mobilnosti in čezmejna partnerstva.
2.1.3.3Infrastruktura informacijske tehnologije
Zaradi pandemije COVID-19 je bilo zelo razširjeno delo na daljavo, kar je pospešilo digitalizacijo delovanja mreže EURES. Države EURES so poleg opreme IT, ki je osebju EURES omogočila delo na daljavo, zagotovile tudi dostop do ustrezne programske opreme za spletne sestanke in dogodke. Tudi iskalci zaposlitve in delodajalci pogosteje iščejo zaposlitev oziroma zaposlene prek spleta. Zato so mnoge države EURES vložile sredstva v posodobitev nacionalnih platform/spletišč in izboljšanje spletnih storitev. To so pospešili tudi standardi kakovosti, uvedeni z uredbo o enotnem digitalnem vstopnem mestu 14 . To bo povzročilo nadaljnjo interoperabilnost portala EURES z nacionalnimi platformami mreže EURES.
Na področju interoperabilnosti so si države EURES še naprej prizadevale izboljšati infrastrukturo IT za prenos prostih delovnih mest in življenjepisov na portal EURES. Povezovanje prostih delovnih mest z ustreznimi življenjepisi bodo omogočile zahteve za vzporeditev z evropsko klasifikacijo spretnosti/kompetenc in poklicev (ESCO). V nekaterih državah EURES so bile potrebne nadaljnje spremembe infrastrukture IT, da bi se olajšala širitev mreže ter uskladile infrastrukture IT novih članov in partnerjev mreže EURES (npr. v Nemčiji, na Madžarskem, Nizozemskem in Portugalskem).
Za večjo varnost osebnih podatkov na portalu EURES je bil januarja 2022 uveden obvezen sistem dvofaktorske avtentikacije (2FA). Pred uvedbo je bilo na portalu EURES 151 731 registriranih računov, ki so vključevali iskalce zaposlitve, direktorje podjetij in stike ter člane in partnerje mreže EURES. Dva meseca po uvedbi obvezne 2FA se je število registriranih računov močno zmanjšalo. Uvedenih je bilo več blažitvenih ukrepov, med drugim je Evropski urad za usklajevanje več mesecev izvajal kampanjo za ozaveščanje in obveščanje. Enajst mesecev po uvedbi 2FA rezultati še vedno niso zadovoljivi. Čeprav se je število registriranih računov povečalo za 282 % (na 19 958 v drugem polletju leta 2022), jih je še vedno precej manj kot pred uvedbo 2FA. Iskalci zaposlitve, delodajalci in člani EURES (v glavnem javne službe za zaposlovanje) se izogibajo uporabi storitev EURES, pri katerih se zahteva prijava v avtentikacijski sistem Evropske komisije (EU Login) z 2FA. Trenutno poteka razprava o prostovoljni vrnitvi k sistemu enofaktorske avtentikacije kot dodatnem popravnem ukrepu.
2.1.3.4Upravljanje in sodelovanje deležnikov
Širitev mreže EURES je eden od njenih ključnih strateških ciljev, zato so v obdobju poročanja potekala nenehna prizadevanja, da bi še druge deležnike spodbudili k pridružitvi mreži. Vendar je bilo zaradi pandemije COVID-19 težko ohranjati stike ter pridobivati dodatne člane in partnerje. Več mesecev ni bilo mogoče imeti sestankov v živo, da bi se delovanje mreže EURES predstavilo novim deležnikom, in prednostne naloge javnih služb za zaposlovanje in drugih deležnikov na področju zaposlovanja so se spremenile. Usmerili so se na druge naloge, ki so dobile prednost, da bi obravnavali velike prehode na trgu dela, ki so bili potrebni zaradi pandemije. Takoj ko so bili ukrepi sredi leta 2021 odpravljeni, je ponovno navezovanje stikov z morebitnimi deležniki postalo lažje.
2.1.3.5Komuniciranje v državah EURES
V referenčnem obdobju je bilo organiziranih 12 887 dogodkov, ki so dosegli 537 696 ljudi. Glede na vrsto dogodka so bili najpogostejši informativni dogodki, sledili pa so jim mešani dogodki (informativni in zaposlitveni) in izključno zaposlitveni dogodki. Število ljudi, ki so jih dosegle različne vrste dogodkov, je sledilo enakemu vzorcu. Več kot je bilo organiziranih dogodkov, večji je bil njihov doseg, razen v drugem polletju leta 2021 15 .
Nekateri dogodki na nacionalni ravni so bili organizirani v sodelovanju z drugimi mrežami EU, prisotnimi na terenu 16 . S sodelovanjem z drugimi mrežami so se uspešno ustvarjale sinergije, primer takega sodelovanja pa so informativni sestanki, namenjeni študentom, ki so bili organizirani v sodelovanju s centri Europe Direct in mrežo Eurodesk.
Komunikacija je v obdobju 2020–2022 potekala zlasti prek družbenih medijev (Facebook, Instagram, LinkedIn in Twitter), doseg mreže EURES na družbenih medijih pa se je v obdobju poročanja na vseh kanalih družbenih medijev povečal 17 . Izvedene dejavnosti komuniciranja so vključevale splošne informativne kampanje o storitvah mreže EURES in prizadevanja na področju komuniciranja, namenjena posebnim skupinam ali sektorjem (Norveška je na primer organizirala informativne dogodke za mlade iskalce zaposlitve, Romunija pa je gostila informativne dogodke za sezonske delavce). Kar zadeva splošne informativne kampanje, je ELA leta 2021 v sodelovanju z Evropsko komisijo, mrežo EURES, evropsko platformo za ukrepanje proti neprijavljenemu delu, državami EU in socialnimi partnerji usklajeval kampanjo #Rights4AllSeasons, pri čemer se je osredotočal na dejavnosti izvajanja in obveščanja v kmetijstvu. Evropski urad za usklajevanje je v okviru evropskega leta mladih 2022 začel tudi kampanjo, posvečeno mladim, za ozaveščanje o storitvah mreže EURES, ki so jim na voljo pri iskanju zaposlitve v drugi državi članici EU.
2.1.3.6Spremljanje in ocenjevanje dejavnosti
Z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/170 18 so bile uvedene specifikacije za enoten pristop k zbiranju in analizi podatkov za spremljanje uspešnosti mreže EURES. S sistemom merjenja uspešnosti mreže EURES, uvedenim leta 2018, je bil vzpostavljen poenoten sistem priprave programov in spremljanja na nacionalni ravni, hkrati pa se je olajšalo zbiranje podatkov pri vseh članih in partnerjih mreže EURES. Od tedaj nacionalni uradi za usklajevanje vsakih šest mesecev predložijo podatke o petih „glavnih kazalnikih“ in 11 „kazalnikih mreže“ 19 . To omogoča primerjavo in primerjalno analizo uspešnosti po vsej mreži.
Poleg sistema merjenja uspešnosti je cikel priprave programov (tj. delovnih programov vseh držav EURES) glavno orodje za spremljanje letnih dejavnosti držav EURES. Z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/1256 20 so bile uvedene ureditve in predloge za cikel priprave programov. Vsak nacionalni urad za usklajevanje poroča o učinkih in rezultatih svoje nacionalne mreže EURES v letnem nacionalnem poročilu o dejavnostih na podlagi ciljev, določenih v njegovem nacionalnem delovnem programu.
2.2Horizontalne podporne dejavnosti Evropskega urada za usklajevanje mreže EURES
2.2.1Podpora usklajevanju in upravljanju
Naloga Evropskega urada za usklajevanje je, da nadzoruje in lajša različne faze cikla priprave programov ter usklajuje načrtovanje v nacionalnih uradih za usklajevanje. V skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2019/1149 se je maja 2021 upravljanje Evropskega urada za usklajevanje s Komisije preneslo na ELA.
Skupina za usklajevanje mreže EURES 21 je upravljavska struktura glavnega foruma, ki mrežo EURES podpira pri izvajanju njenih dejavnosti. Srečuje se redno in priložnostno, da bi usmerjala dejavnosti mreže, razpravljala o trenutnem stanju, predstavila najnovejši razvoj dogodkov ter izmenjala informacije in dobre prakse. Teh srečanj se udeležujejo vsi nacionalni uradi za usklajevanje, Komisija in Evropski urad za usklajevanje. V referenčnem obdobju je imela ta skupina sedem srečanj.
2.2.2Upravljanje in razvoj portala EURES in povezane podpore IT
S prenosom pristojnosti s Komisije na ELA je slednji postal sistemski lastnik portala EURES. Za tehnični razvoj in vzdrževanje v skladu z uredbo o EURES še naprej skrbi Komisija.
Osnovni pogoj za uvedbo funkcije samodejnega povezovanja na portalu EURES (kot se zahteva z uredbo o EURES 22 ) je, da države EURES sprejmejo klasifikacijo ESCO ali pa da nacionalne sisteme klasifikacije vzporedijo z njo. Čeprav je velika večina držav to vzporejanje že dokončala, so nekatere še vedno v postopku vzporejanja ali sprejemanja. Komisija zato nudi podporo, da bi zagotovila kakovostno vzporejanje.
Poleg tega je Evropski urad za usklajevanje v okviru stalnega spremljanja izkušenj uporabnikov na portalu še naprej izvajal raziskave o zadovoljstvu strank 23 . Opaziti je bilo nekoliko manjše zadovoljstvo uporabnikov, saj je bilo 80 % uporabnikov, ki so odgovorili na raziskavo, zadovoljnih ali zelo zadovoljnih s spletnimi storitvami portala EURES (v primerjavi s 95 % v prejšnjem obdobju poročanja).
Ključno priporočilo iz naknadne ocene je bilo, da je treba izboljšati prijaznost portala EURES do uporabnikov. V obdobju poročanja je Evropski urad za usklajevanje za ukrepanje v tej smeri še naprej izvajal spremembe na portalu EURES (npr. izboljšave filtrov in menija), vendar deležniki priznavajo, da je treba to nadaljevati.
Evropski urad za usklajevanje od leta 2011 upravlja platformo Evropski (spletni) dnevi zaposlovanja (E(O)JD) 24 ter pomaga pri organizaciji dni zaposlovanja in zaposlitvenih dogodkov. V obdobju poročanja so ti dogodki zaradi pandemije COVID-19 večinoma potekali prek spleta, nekateri pa so bili v hibridni obliki. ELA je aprila 2021 prevzel organizacijo Evropskih (spletnih) dni zaposlovanja, pri čemer je za organizacijo dogodkov med aprilom in decembrom 2021 namenil 700 000 EUR. Med januarjem 2022 in junijem 2022 je v proračunu predvidel 400 000 EUR za financiranje Evropskih (spletnih) dni zaposlovanja. Organiziranih je bilo skupaj 75 dogodkov, v primerjavi s 65 v prejšnjem obdobju poročanja.
2.2.3Usposabljanje in poklicni razvoj
Januarja 2022 je bila za osebje mreže EURES vzpostavljena nova platforma mreže EURES za e-učenje in uvedeni so bili novi tečaji usposabljanja, da bi zadostili novim potrebam po usposabljanju.
Osnovno usposabljanje se je še naprej izvajalo na nacionalni ravni, kar omogoča upoštevanje nacionalnega vidika in zlasti strukture mreže EURES v posamezni organizaciji/državi, pokriva pa osnovno znanje o mreži EURES in njenih orodjih, ki so na voljo. Temu je sledila faza konsolidacije, ki je v usposabljanje vključila evropski vidik, zajemala pa je tri zaporedne komponente učenja: orodje za samoocenjevanje in motivacijo, spletno učenje / učenje na kraju samem in delavnico za mreženje ter virtualne module. Akademija EURES pa poglablja specifično znanje osebja mreže EURES z virtualnim usposabljanjem in usposabljanjem v učilnici ter dejavnostmi mreženja, vključno z dogodki in delavnicami. Usposabljanja zajemajo širok nabor tem, kot so usposabljanje o vzporejanju s klasifikacijo ESCO, storitve za iskalce zaposlitve in delodajalce, komunikacijska orodja in portal EURES. Od julija 2020 do junija 2022 je bilo organiziranih skupaj 83 usposabljanj, ki se jih je udeležilo 2 674 članov osebja mreže EURES.
Funkcija službe za pomoč uporabnikom se je še naprej zagotavljala vsem uporabnikom portala EURES in njegovih storitev (tj. iskalcem zaposlitve, delodajalcem, osebju članov in partnerjev mreže EURES, nacionalnim uradom za usklajevanje ter obiskovalcem). Ta storitev vključuje odgovarjanje na vse poizvedbe v zvezi s storitvami na portalu EURES, vključno z oddelkom ekstraneta 25 in zaposlitveno mobilnostjo na splošno. Služba za pomoč uporabnikom mreže EURES je v obdobju poročanja obravnavala 23 678 poizvedb uporabnikov, kar je precej manj kot v prejšnjem obdobju poročanja, ko jih je obravnavala 61 779.
2.2.4Mreženje, izmenjava dobrih praks in vzajemno učenje
Znotraj mreže EURES so se še naprej olajševali mreženje, vzajemno učenje in izmenjava dobrih praks. V obdobju poročanja je bila razvita nova različica ekstraneta mreže EURES 26 . Na voljo je vsem članom osebja, ki sodelujejo v mreži EURES. Nova različica ekstraneta vsebuje zbirko znanja, odložišče dokumentov ter več drugih praktičnih orodij in storitev, postala pa je varnejša in uporabnikom prijaznejša.
Poleg rednih srečanj skupine za usklajevanje mreže EURES so bili s predstavniki iz vseh držav EURES organizirani dogodki vzajemnega učenja in delovne skupine 27 . V obdobju poročanja je bilo organiziranih pet dogodkov vzajemnega učenja: eden o Evropskih (spletnih) dnevih zaposlovanja 28 , dva o ciklu priprave programov 29 in dva o sistemu merjenja uspešnosti 30 .
2.2.5Dejavnosti obveščanja in komuniciranja
Mreža EURES je v obdobju poročanja pripravila novo komunikacijsko strategijo, ki jo nacionalni uradi za usklajevanje še vedno izvajajo. Namen te nove strategije je podpirati storitve mreže EURES z dvema glavnima komunikacijskima ciljema: (1) izboljšati in povečati ozaveščenost in dojemanje znamke EURES, tudi s pripravo nove brošure o znamki, da znamka EURES dobi celostno podobo, ter (2) spodbujati in olajšati dejavnejše sodelovanje med člani in partnerji mreže EURES, Evropskim uradom za usklajevanje, nacionalnimi uradi za usklajevanje, Komisijo in deležniki zunaj mreže. Za nacionalne urade za usklajevanje so bile pripravljene smernice za podporo pri izvajanju celotne strategije na nacionalni ravni, prav tako jim je neposredno podporo ponudila skupina za komuniciranje Evropskega urada za usklajevanje.
Evropski urad za usklajevanje je izvedel obsežne dejavnosti komuniciranja, vključno z upravljanjem računov na družbenih medijih mreže EURES s 316 926 sledilci na Facebooku, 42 636 na Twitterju, 6 390 na Instagramu (odkar je bil ta račun ustvarjen leta 2021), 73 008 na LinkedInu ter 9 000 naročniki in 25 objavljenimi videoposnetki na YouTubu. Poleg tega je bilo v obdobju poročanja na portalu EURES objavljenih več kot 90 člankov z novicami, mesečno pa se razpošiljata tudi notranji in zunanji novičnik.
Nacionalni uradi za usklajevanje ter sprejeti člani in partnerji mreže EURES so bili dodani na zemljevid „Evropska unija v moji bližini“ 31 , ki ga gosti Komisija. Zemljevid je orodje, s katerim je mogoče poiskati centre EU, dejavne v posamezni regiji, in izvedeti več o storitvah, ki jih zagotavljajo. Naslednji korak bo dodajanje lokalnih storitvenih točk, tj. svetovalcev mreže EURES.
2.2.6Analiza geografske in poklicne mobilnosti
V skladu s členom 29 uredbe o EURES je Komisija v okviru svojih pristojnosti za analizo gibanj geografske in poklicne mobilnosti objavila dve poročili o mobilnosti delovne sile znotraj EU (in sicer za leti 2020 32 in 2021 33 ), ki vsebujeta ključne informacije o tokovih in vzorcih mobilnosti delovne sile v EU in državah Efte, pri čemer je poseben poudarek namenila položaju mobilnih delavcev na trgu dela in vidiku spola. Poleg tega sta bili na podlagi informacij, ki so jih zagotovili nacionalni uradi za usklajevanje, in analize evropske ankete o delovni sili v letih 2020 in 2021 objavljeni dve poročili o študiji o pomanjkanju in presežkih delovne sile 34 .
2.2.7Oblikovanje ustrezne strukture za sodelovanje ter uravnoteženje ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih na področju vajeništev in pripravništev
Evropski urad za usklajevanje si v obdobju poročanja ni dodatno prizadeval za nadaljnje oblikovanje strukture za sodelovanje in uravnoteženje ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih na področju vajeništev in pripravništev, čeprav je bilo v prejšnjem poročilu to priporočeno, in sicer predvsem zaradi tega, ker je bilo v ospredje postavljeno neprekinjeno poslovanje Evropskega urada za usklajevanje med njegovim prenosom na ELA. Poleg tega so v številnih državah pravne omejitve za nadaljnje podpiranje oblikovanja strukture za uravnoteženje ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih na področju vajeništev in pripravništev.
2.2.8Finančna sredstva
Od prenosa upravljanja Evropskega urada za usklajevanje s Komisije na ELA se financiranje delovanja mreže EURES zagotavlja z različnimi tokovi financiranja, vsa horizontalna podpora pa je zdaj del proračuna ELA. Ker je bil prenos pristojnosti na ELA postopen, se v prvih mesecih leta 2021 iz proračuna ELA še niso financirale vse dejavnosti. Zato je lahko ELA za dejavnosti mreže EURES dodelil razmeroma manjši proračun kot v primerjavi z letom 2022. Leta 2021 je bilo iz te proračunske vrstice na voljo 7,5 milijona EUR, kar se je leta 2022 povečalo na 9,9 milijona EUR 35 .
3.IZVAJANJE UREDBE V DRŽAVAH ČLANICAH
V tem poglavju je opisano, kako so se izvajale glavne spremembe, uvedene z novo uredbo o EURES, v primerjavi s prejšnjo pravno podlago. Spremembe so se med drugim nanašale na prenos vseh javno objavljenih prostih delovnih mest, vseh življenjepisov, za katere so iskalci zaposlitve dali soglasje, kodiranje prostih delovnih mest in življenjepisov z evropsko klasifikacijo, razširitev mreže EURES na nove člane in partnerje ter prenos vajeništev in pripravništev, za katera se sklene delovno razmerje.
Analiza v tem oddelku temelji na podatkih, prejetih neposredno od nacionalnih uradov za usklajevanje na podlagi ankete in kontrolnega seznama, ki sta bila razposlana za to dveletno poročilo, dopolnjena pa je še z drugimi viri informacij, ki jih je dal na voljo Evropski urad za usklajevanje. Vsak pododdelek v nadaljevanju obravnava različne vidike izvajanja uredbe o EURES, začne pa se z zbirno preglednico 36 , ki prikazuje rezultate iz razposlanega kontrolnega seznama o izvajanju (glej legendo v nadaljevanju). Komisija bo nadalje analizirala skladnost držav članic z vsemi zahtevami iz Uredbe in sprejela ustrezne ukrepe, če bodo potrebni.
Legenda zbirnih preglednic:
* Podatki po poročanju nacionalnega urada za usklajevanje niso na voljo
oziroma niso bili sporočeni.
3.1Sestava mreže in organizacijske zadeve
3.1.1Izvajanje
Vse države EURES so imenovale nacionalne urade za usklajevanje in predstavnike v skupini za usklajevanje mreže EURES ter javno službo za zaposlovanje kot članico mreže EURES. V zvezi s členom 10 se samo nekateri podukrepi ne štejejo za povsem zaključene za Hrvaško in Švico 37 .
3.1.2Izzivi
Države EURES v zvezi s tem naborom zahtev niso sporočile nobenih posebnih izzivov.
3.2Upravljanje in vzajemno delovanje z organizacijami zunaj mreže EURES
3.2.1Izvajanje
Med letoma 2020 in 2022 so skoraj vse države EURES sprejele več ukrepov, da bi okrepile sodelovanje in dialog s številnimi organizacijami deležnikov, pristojnimi organi ter informacijskimi in svetovalnimi službami EU. Zaradi pandemije COVID-19 pa je bilo težko ohranjati redne stike z deležniki.
Pandemija je pokazala, kako pomembne so dobro delujoče upravljavske strukture in mreže. Svetovalci mreže EURES so se med krizo izkazali za odporne in prilagodljive, saj so se hitro prilagodili na spletni način dela in drugačno prednostno razvrstitev svojih nalog, med drugim so delodajalcem in iskalcem zaposlitve na podlagi stalno spreminjajočih se informacij zagotavljali pravočasne konkretne informacije o ukrepih proti COVID-19.
Mreža EURES se je prav tako izkazala za posebej uporabno v čezmejnih regijah, kjer so morali biti delodajalci in iskalci zaposlitve redno obveščeni o ukrepih proti COVID-19. Nekateri svetovalci mreže EURES so se na primer pridružili regionalnim delovnim skupinam, ki so obravnavale hitro spreminjajoče se delovne pogoje. Nacionalni uradi za usklajevanje so poročali, da so se vezi z drugimi stranmi (npr. upravo, gospodarskimi zbornicami, delavci in podjetji) kljub zahtevnosti tega obdobja okrepile.
3.2.2Izzivi
Tako kot prej so bili najpomembnejši izzivi, s katerimi so se države EURES še naprej spoprijemale, ovire, povezane s komunikacijo z zunanjimi deležniki, ki so se v obdobju poročanja zaradi pandemije še povečale (glej zgornji oddelek).
3.3Širitev mreže
3.3.1Izvajanje
Do konca obdobja poročanja je 27 držav EURES Komisijo uradno obvestilo o vzpostavitvi sistema za sprejem članov in partnerjev, sedem pa jih je v postopku izvajanja tega sistema. Čeprav je večina držav EURES nadaljevala delo v zvezi s širitvijo mreže EURES, nekatere od njih tega med pandemijo COVID-19 niso mogle uvrstiti med prednostne naloge. Ob koncu tega obdobja poročanja je mreža EURES sprejela 26 zasebnih članov in 62 partnerjev od skupaj 238 javnih in zasebnih organizacij 38 . Čeprav je večina držav že vzpostavila sisteme za spremljanje skladnosti članov in partnerjev mreže EURES, je bilo treba v nekaterih državah članicah opraviti še veliko dela 39 .
3.3.2Izzivi
Število novih članov in partnerjev se je povečevalo počasneje od pričakovanj. Na ta trend je bilo opozorjeno že v prejšnjem dveletnem poročilu, v trenutnem obdobju poročanja pa je postal še očitnejši zaradi pandemije COVID-19, ki je nacionalne urade za usklajevanje prisilila, da so dali prednost drugim nalogam. Nekatere države so dodale dodatne zahteve za sprejem članov in partnerjev mreže EURES, te zahteve pa bi lahko preprečile širitev mreže EURES.
3.4Izmenjave prostih delovnih mest in življenjepisov
3.4.1Izvajanje
V skladu z določbami člena 17(1) uredbe o EURES bi morale države na portal EURES prenesti vsa prosta delovna mesta, ki so javno dostopna, in vsa prosta delovna mesta / življenjepise, če je delavec soglašal s tem, da so informacije dostopne tudi na portalu mreže EURES. Do konca obdobja poročanja so vse države EURES na nacionalni ravni vzpostavile sisteme za prenos prostih delovnih mest na portal EURES. Kar zadeva življenjepise, je 28 držav EURES vzpostavljalo oz. že vzpostavilo sisteme na nacionalni ravni, ki omogočajo njihov prenos na portal EURES 40 prek enotnega usklajenega kanala.
Potekala sta sprejetje klasifikacije ESCO ali njeno vzporejanje z vzpostavljenimi nacionalnimi sistemi klasifikacije ter prenos življenjepisov in prostih delovnih mest v dogovorjeni obliki 41 . Od zadnjega poročila si je večina držav EURES prizadevala za vzporeditev s klasifikacijo ESCO ali njeno sprejetje. Junija 2022 je 18 držav EURES klasifikacijo ESCO že vzporedilo s svojimi nacionalnimi sistemi klasifikacije. Še štiri države EURES so že sprejele klasifikacijo ESCO. Tri države EURES so klasifikacijo ESCO vzporedile s svojimi nacionalnimi okviri spretnosti. Še štiri države EURES pa so jo že sprejele.
3.4.2Izzivi
Vse države EURES še niso mogle izpolniti svoje pravne obveznosti sprejetja klasifikacije ESCO ali vzporeditve z njo. Niso še odpravljene težave, kar zadeva skladnost s tehničnimi standardi, ki jih Izvedbeni sklep 2018/1021 določa za oblikovanje korelacijskih preglednic, ki so bistvene za omogočanje interoperabilnosti znotraj skupne platforme IT mreže EURES. Kakovost vzpostavljenih vzporeditev (med nacionalnimi sistemi klasifikacije in klasifikacijo ESCO) je med državami različna in bo predmet pregleda. Pravilna uporaba predpisanih razmerij vzporejanja je zaskrbljujoč element v smislu homogenosti in doslednosti, saj je zagotavljanje kakovostnih vzporeditev bistveno za uspešno izvajanje samodejnega povezovanja življenjepisov s prostimi delovnimi mesti na portalu.
Kar zadeva prenos življenjepisov na portal EURES, so nacionalni uradi za usklajevanje, ki tega prenosa še niso izvedli, pojasnili, da so razlog za to pogosto težave z IT na nacionalni ravni 42 . Glede na število življenjepisov in prostih delovnih mest, prenesenih na portal EURES, se zdi, da je še vedno malo zlasti življenjepisov, ki so jih prenesli nekateri nacionalni uradi za usklajevanje.
3.5Podporne storitve
3.5.1Izvajanje
Vse države EURES so poročale o dejavnostih in ukrepih, sprejetih za zagotovitev kontinuitete pri zagotavljanju podpornih storitev za iskalce zaposlitve in delodajalce prek svoje nacionalne javne službe za zaposlovanje. Glede pomoči delavcem in delodajalcem ter njihovega obveščanja o tem, kako se registrirati in uporabljati portal EURES, so vse zagotovile, da so organizacije, ki so bile na novo sprejete v mrežo, ob pridružitvi mreži izpolnjevale zahteve. To velja tudi za zagotavljanje osnovnih informacij o portalu EURES, tudi o podatkovni zbirki življenjepisov, ter mreži EURES, vključno s kontaktnimi podatki zadevnih članov in partnerjev mreže EURES na nacionalni ravni.
Podporne storitve v čezmejnih regijah se prav tako zagotavljajo prek članov in partnerjev mreže EURES. V trenutnem obdobju poročanja se je število držav EURES, ki zagotavljajo informacije čezmejnim delavcem, povečalo s 14 na 20, kar je skladno z enim od priporočil iz naknadne ocene mreže EURES 43 .
V skladu z uredbo o EURES 44 je 24 držav EURES opredelilo aktivne ukrepe na trgu dela, da bi se povečale zaposlitvene možnosti za iskalce zaposlitve, izboljšalo povezovanje prostih delovnih mest in iskalcev zaposlitve ter da bi se jim na podlagi teh ukrepov zagotovila pomoč pri iskanju zaposlitve. Nekatere so tudi zagotovile, da navedeni ukrepi niso več omejeni na pomoč pri iskanju zaposlitve na nacionalni ravni, temveč se lahko uporabljajo tudi za iskanje zaposlitve na ozemlju druge države članice. Dve drugi državi EURES sta bili še vedno v postopku omogočanja take pomoči.
3.5.2Izzivi
Številni uporabniki so se srečevali s težavami pri prijavljanju v portal (npr. način prijave s kodo QR, ki ni podprt v vseh državah), na občasno nedelovanje portala pa je bilo opozorjeno tudi kot na priložnost za izboljšanje dostopa do portala 45 .
3.6Izmenjava informacij, priprava programov in merjenje uspešnosti
3.6.1Izvajanje
V anketi so vse države EURES razen ene navedle, da zbirajo informacije o razmerah na svojem trgu dela (med drugim o pomanjkanju in presežkih delovne sile). Stopnja izvajanja analize se med državami razlikuje. Glavni organi, ki izvajajo to analizo trga dela, so na primer nacionalni statistični uradi ali statistični oddelki javne službe za zaposlovanje. Potrebni podatki se pogosto zbirajo z uporabo predlog in oblik, ki jih zagotovi Evropski urad za usklajevanje. Zbrane in analizirane informacije se nato razširjajo na različne načine, tudi tako, da se naložijo na portal EURES skupaj s poročanjem o dejavnostih.
Nacionalni uradi za usklajevanje zbirajo in si izmenjujejo informacije o nacionalnih dejavnostih z uporabo sistemov merjenja uspešnosti ter delovnimi programi v ciklu priprave programov in poročili o dejavnostih. To na primer vključuje strukturo njihovega modela upravljanja, kvalifikacije in število osebja mreže EURES ter njihova področja dejavnosti. Izmenjujejo se tudi informacije o novih članih in partnerjih. Poleg tega je več držav EURES navedlo, da za stalno izboljševanje svojih storitev in dogodkov izvajajo ankete o zadovoljstvu strank.
3.6.2Izzivi
Nekatere države EURES so poročale o težavah z zbiranjem in sporočanjem podatkov tako za sistem merjenja uspešnosti kot za cikel priprave programov, pri čemer so opozorile na delovno obremenitev pri pripravi teh poročil. Nacionalni uradi za usklajevanje so v primeru nekaterih mehanizmov poročanja zaradi omejene razpoložljivosti podatkov zagotovili približne podatke (npr. o številu stikov, številu dejanskih posredovanj zaposlitev, odzivnem času). Vseeno pa so bili sprejeti ukrepi za izboljšanje notranjih sistemov IT.
3.7Obravnavana priporočila iz prejšnjega obdobja poročanja
V dveletnem poročilu za obdobje 2018–2020 so bili nekateri ukrepi 46 opredeljeni kot prednostne naloge za trenutno obdobje poročanja. V tem oddelku je natančneje obrazloženo, v kolikšnem obsegu so bili obravnavani v obdobju 2020–2022, prav tako je na kratko opisan doseženi napredek.
|
Št. 1: Ponovni zagon mreže EURES Nacionalni uradi za usklajevanje so za zagon dejavnosti mreže EURES po odpravi omejitev zaradi zaprtja pomagali ozaveščati o mreži EURES in njenih dejavnostih s kampanjo s ključnikom #EURESmovingforward, ki jo je pripravil Evropski urad za usklajevanje. Namen kampanje, ki se je začela izvajati decembra 2020, je bil ozaveščati o obstoju mreže EURES in njenih dejavnostih. Št. 2: Širitev mreže Kot je navedeno v oddelku 3.3.1 , so vse države EURES razen dveh opravile potrebno delo za vzpostavitev sistema sprejema za nove člane in partnerje. Večina držav EURES si dejavno prizadeva za razširitev nacionalne mreže EURES. Nova komunikacijska strategija je prispevala k prizadevanjem za pospešitev širitve mreže EURES. Poleg tega je Evropski urad za usklajevanje dopolnil smernice za širitev mreže, da bi nacionalnim uradom za usklajevanje pomagal v njihovih prizadevanjih. Št. 3: Interoperabilnost in razvoj IT Ob koncu obdobja poročanja junija 2022 je bilo 22 držav EURES povezanih z enotnim usklajenim kanalom, še sedem držav EURES pa je vzpostavljalo potrebno povezavo (leta 2020 jih je bilo 11). Povedano drugače, 29 držav EURES je postopek že dokončalo ali so ga še izvajale 47 , v primerjavi s 23 v prejšnjem obdobju poročanja 48 . Večina držav EURES si je prizadevala za vzporeditev s klasifikacijo ESCO ali njeno sprejetje. V zadnjem dveletnem poročilu je bilo navedeno, da je bilo 16 držav EURES (razen Združenega kraljestva) skladnih z izvedbenim aktom iz člena 17(8) uredbe o EURES in da je bilo še pet držav EURES delno skladnih. Zdaj se je število skladnih držav EURES povečalo na 24. Kar zadeva izmenjavo življenjepisov in prostih delovnih mest prek enotnega usklajenega kanala, je število izmenjanih življenjepisov v nekaterih državah EURES še vedno majhno. Št. 4: Razvoj storitev mreže EURES Kot je navedeno v oddelku 3.6.1 , vsaka od držav EURES zbira informacije o razmerah na svojem trgu dela. Čeprav se raven podrobnosti in konkretni izmenjani podatki med državami razlikujejo, si vse več držav izmenjuje vse podrobnejše podatke, kar je prispevalo k izboljšanju dejavnosti in ciljev mreže EURES. |
4.Izvajanje Uredbe s strani Evropske komisije in Evropskega urada za usklajevanje
Ta oddelek vsebuje pregled trenutnega stanja uporabe uredbe o EURES na ravni EU, kot se zahteva z drugim pododstavkom člena 33 uredbe o EURES, pri čemer so uporabljene iste barvne oznake kot v oddelku 3.
4.1Zahteve iz Uredbe
|
Področja dejavnosti Evropskega urada za usklajevanje |
Stanje |
|
Zagotavljanje horizontalnih podpornih dejavnosti v korist mreže EURES |
V |
|
Priprave na uporabo uredbe o EURES |
V |
|
Lajšanje mreženja, vzajemno učenje in izmenjava najboljših praks (člen 8) |
V |
|
Dejavnosti obveščanja in komuniciranja o mreži EURES (členi 1–8) |
V |
|
Zagotovitev programa usposabljanja za nacionalne urade za usklajevanje in člane/partnerje mreže EURES (člen 8) |
V |
|
Podpora širitvi mreže in sistemom sprejema (členi 3–7–11) |
V |
|
Cikel priprave programov in izmenjava informacij o trgu dela, vključno s skupno analizo |
V |
|
Razvoj in delovanje portala EURES (vključno s službo za pomoč uporabnikom) in platforme za interoperabilnost |
V |
|
Merjenje uspešnosti in spremljanje napredka |
V |
|
Upravljanje in dialog na ravni EU |
V |
4.2Izvajanje
Poleg tega, da je bil Evropski urad za usklajevanje v obdobju poročanja prenesen s Komisije na ELA, je mreži EURES še naprej zagotavljal horizontalno podporo, kar je zajemalo zlasti:
·zagotavljanje potrebnih smernic za izvajanje organizacijam mreže EURES, npr. v zvezi z usposabljanjem, dogodki vzajemnega učenja, usklajevalnimi sestanki in delovnimi skupinami;
·podporo mreženju in učenju, vključno z organiziranjem dogodkov vzajemnega učenja o različnih temah ter podpiranjem mreženja in dvostranskih razprav na letnih delavnicah o ciklu priprave programov. Poleg tega je bil povsem posodobljen ekstranet mreže EURES, da bi se izboljšala razpoložljivost namenskih sredstev in olajšalo mreženje med nacionalnimi uradi za usklajevanje;
·zagotavljanje dejavnosti usposabljanja članom in partnerjem mreže EURES. Prispevek nacionalnih uradov za usklajevanje se je uporabil za oblikovanje prilagojenega usposabljanja o temah, o katerih so želeli pridobiti dodatne vpoglede;
·ozaveščanje o mreži EURES z dejavnostmi obveščanja in komuniciranja ter zagotavljanjem komunikacijske podpore državam EURES. Evropski urad za usklajevanje je vodil komunikacijska prizadevanja in je leta 2021 vzpostavil novo komunikacijsko strategijo za izboljšanje znamčenja mreže EURES ter povečanje njene notranje in zunanje prepoznavnosti (v skladu s priporočilom iz naknadne ocene);
·podporo širitvi mreže z dogodki vzajemnega učenja, usposabljanji, razpravami na sestankih evropske skupine za usklajevanje ter z ustanovitvijo delovne skupine za to temo, ki je pooblaščena za pripravo sklopa smernic in orodja za sistem sprejema, postopek sprejema, uvajanje novih članov in partnerjev ter delovanje kot razširjena mreža EURES;
·izboljšanje portala EURES s posodobitvami, katerih namen je povečati njegovo prijaznost do uporabnikov, varnost in prilagodljivost (z obravnavanjem priporočila iz naknadne ocene). Zaostajata pa uvedba samodejnega povezovanja življenjepisov in prostih delovnih mest ter vzpostavitev potrebne tehnične infrastrukture. To je treba vzpostaviti, da bi lahko člani in partnerji mreže EURES prek svojih platform neposredno dostopali do prostih delovnih mest in življenjepisov v mreži EURES 49 ;
·zagotavljanje smernic državam EURES, ki so na portal EURES prenesle ponudbe vajeništev in pripravništev.
4.3Izzivi
Postopni prenos pristojnosti Evropskega urada za usklajevanje s Komisije na ELA se je začel sočasno s prvim obdobjem omejitve gibanja marca 2020. Omejitev gibanja je skupinam preprečila izvedbo načrtovanega prenosa. Ker nobeden od članov osebja Komisije iz Evropskega urada za usklajevanje ni bil premeščen na ELA, je bilo bistveno poskrbeti za temeljit prenos znanja. Skupini sta načrtovali, da bi člani osebja ELA več mesecev osebno spremljali skupino, ki pri Komisiji dela za Evropski urad za usklajevanje, da bi zagotovili neprekinjeno poslovanje in se seznanili z nalogami, vendar to zaradi omejitev, povezanih s COVID-19, ni bilo mogoče. Uvajanje ELA sta morali organizirati prek spleta, ker pa so se zaradi pandemije in nezmožnosti fizičnega zbiranja stvari še dodatno zapletle, sta Komisija in ELA potrebovala veliko časa in virov 50 . Ob koncu obdobja poročanja je ELA izjavil, da bo naloge Evropskega urada za usklajevanje opravljal brez težav in da se lahko prenos šteje za uspešno dokončan.
4.4Obravnavana priporočila iz prejšnjega obdobja poročanja
V drugem dveletnem poročilu 2018–2020 so bili nekateri ukrepi opredeljeni kot prednostne naloge za Evropski urad za usklajevanje. V poročilu se je razlikovalo med ukrepi, ki jih morata sprejeti Komisija in ELA, in sicer glede na organizacijski sedež Evropskega urada za usklajevanje. Za Evropski urad za usklajevanje v okviru Komisije (pred prenosom) so bila v prejšnjem obdobju poročanja podana naslednja priporočila:
|
Št. 1: Prenos Evropskega urada za usklajevanje na ELA Kot je navedeno v oddelku o izvajanju, je bil prenos Evropskega urada za usklajevanje na ELA v obdobju poročanja kljub težavam, ki jih je povzročila pandemija, uspešno dokončan. Št. 2: Podpora pri ponovnem zagonu dejavnosti mreže EURES Evropski urad za usklajevanje je za zagon dejavnosti mreže EURES po odpravi omejitev zaradi zaprtja pripravil kampanjo Moving Forward. S kampanjo, ki je potekala med decembrom 2020 in februarjem 2021, se je ozaveščalo o obstoju mreže EURES in njenih dejavnostih. Ta komunikacijska kampanja je bila uspešna. Ključnik #EURESmovingforward je dosegel 12 milijonov ljudi, v kvizu Which European country is right for you? (Katera država EU ti je najbolj pisana na kožo?) pa je sodelovalo več kot 16 000 uporabnikov. Poleg tega je bilo o mreži EURES narejenih še pet novih videoposnetkov, na Instagramu pa je bil ustvarjen nov kanal 51 . |
|
Št. 3: Krepitev podpore delavcem, ki jih je pandemija najbolj prizadela Poleg splošne kampanje Moving Forward so bila specifičnim skupinam delavcev namenjena še bolj specifična komunikacijska prizadevanja. Mreža EURES je za zaščito sezonskih delavcev in zmanjšanje ovir, s katerimi se srečujejo, sodelovala v kampanji s ključnikom #Rights4AllSeasons. Izvajala se je v sodelovanju s Komisijo, evropsko platformo za ukrepanje proti neprijavljenemu delu, državami EU in socialnimi partnerji. Mreža EURES je s to kampanjo pripomogla k ozaveščanju o obstoječih pravicah, obveznostih in svetovalnih storitvah, s katerimi se zagotavljajo pravični pogoji za sezonsko zaposlovanje. Št. 4: Spodbujanje in podpiranje uporabe ESS+ za financiranje dejavnosti mreže EURES Komisija in Evropski urad za usklajevanje sta za financiranje dejavnosti mreže EURES v programskem obdobju 2021–2027 sklada ESS+ močno spodbujala uporabo tega sklada. Št. 5: Nadaljnji razvoj orodij za poročanje Komisija in Evropski urad za usklajevanje priznavata, da so zahteve glede poročanja breme za nacionalne urade za usklajevanje ter člane in partnerje. Vendar je poročanje o dejavnostih mreže EURES ključni sestavni del uredbe o EURES, ki se je zakonodajalcu zdel potreben. Da bi se nekaj tega bremena zmanjšalo, je bilo razvito novo orodje IT, ki je nacionalnim uradom za usklajevanje omogočilo, da vnašajo podatke na uporabnikom prijaznejši način. O tej temi potekajo tudi nadaljnji razmisleki (npr. o nadaljnjem usklajevanju/lajšanju dejavnosti sistema merjenja uspešnosti in cikla priprave programov). Št. 6: Razvoj obširne izmenjave vajeništev in pripravništev V obdobju poročanja ni bil izveden noben poseben ukrep na tem področju, saj je bil prenos Evropskega urada za usklajevanje določen za prednostno nalogo, vsa njegova sredstva pa so bila potrebna za zagotovitev neprekinjenega poslovanja. Zato v tem obdobju na tem področju ni bilo mogoče zagotoviti nobene dodatne naložbe. Št. 7: Dodatne izboljšave portala EURES Komisija in ELA sta (po prenosu Evropskega urada za usklajevanje) nadaljevala uvajanje sprememb na portalu EURES, da bi se izboljšala njegova prijaznost do uporabnikov. Ustanovljen je bil tudi usmerjevalni odbor za področje IT za lažje usklajevanje, načrtovanje in odločanje o zadevah, povezanih s portalom, da bi se dogovoril o prihodnjem razvoju portala EURES. |
Za Evropski urad za usklajevanje, ki ga upravlja Evropski organ za delo, so bila podana naslednja priporočila:
|
Št. 1: Popoln prenos Evropskega urada za usklajevanje Kot je navedeno v oddelku o izvajanju, je bil v obdobju poročanja uspešno dokončan prenos Evropskega urada za usklajevanje na ELA. Št. 2: Podpiranje pravične mobilnosti Osrednji cilj dejavnosti mreže EURES je povečati pravično mobilnost med državami EURES. Prenos funkcije operativne podpore Evropskega urada za usklajevanje s Komisije na ELA je bil korak k nadaljnji okrepitvi podpore, zagotovljene državam EURES, saj Evropski urad za usklajevanje tako lažje tesneje sodeluje z drugimi pomembnimi podpornimi storitvami za države in državljane, za katere je pristojen ELA. V obdobju poročanja so različni projekti in dogodki, ki so jih nacionalni uradi za usklajevanje organizirali v podporo pravični mobilnosti, po potrebi prejeli podporo Evropskega urada za usklajevanje. Ta je prav tako prispeval h ključnim komunikacijskim prizadevanjem, kot so kampanja Moving Forward in bolj specifične kampanje (npr. Rights for all seasons), in imel pri njih vodilno vlogo. Št. 3: Nadaljnja krepitev komuniciranja mreže EURES V obdobju poročanja je bila ena od ključnih točk razvoja krepitev komuniciranja mreže EURES. Razvita je bila nova komunikacijska strategija, ELA pa je zagotovil dodatna finančna sredstva za povečanje notranje in zunanje ozaveščenosti o znamki in dejavnostih mreže EURES. Št. 4: Dodelitev zadostnih sredstev za delovanje mreže EURES Ker je bil prenos pristojnosti na ELA postopen, se v prvih mesecih leta 2021 iz proračuna ELA še niso financirale vse dejavnosti. Zato je lahko ELA dejavnostim mreže EURES leta 2021 dodelil razmeroma manjši proračun v primerjavi z letom 2022. Leta 2021 je ELA v dejavnosti mreže EURES vložil 7,5 milijona EUR, kar se je leta 2022 povečalo na 9,9 milijona EUR. |
5.Sklepne ugotovitve in priporočila
5.1Sklepne ugotovitve
Da bi se izvedla reforma mreže EURES in zagotovila pravična mobilnost delovne sile znotraj EU, je bilo v uredbi o EURES iz leta 2016 določenih več zahtev za mrežo EURES. Poleg teh zahtev je bilo v členu 6 Uredbe (EU) 2019/1149 določeno, da bi bilo treba pred avgustom 2021 Evropski urad za usklajevanje prenesti s Komisije na ELA. Vsi ti cilji so bili izpolnjeni med pandemijo COVID-19, tj. obdobjem velike negotovosti glede na omejitve zaradi zaprtja, ki so med drugim vplivale na sodelovanje in čezmejna potovanja.
Prenos Evropskega urada za usklajevanje s Komisije na ELA je bil dokončan maja 2021 po intenzivnem sodelovanju obeh organov. Evropski urad za usklajevanje je v ELA po dokončanem prenosu postal sistemski lastnik portala EURES, Komisija pa je (z operativnega vidika) še naprej odgovorna za tehnično delovanje in razvoj portala EURES in povezanih storitev IT.
Nekatere izzive je treba še obravnavati, zlasti izzive, povezane s širitvijo mreže ter sprejemom več članov in partnerjev.
5.2 Priporočila državam EURES
Na podlagi ključnih ugotovitev o stanju izvajanja in preostalih izzivov, opredeljenih v tem poročilu, so glavne prednostne naloge za naslednje obdobje poročanja povzete, kot sledi:
|
Št. 1: Nadaljnje vlaganje v širitev mreže |
|
Širitev mreže je od začetka veljavnosti zadnje uredbe prednostna naloga mreže EURES. Ker je širitev počasnejša od pričakovane (premajhna privlačnost za potencialne člane in partnerje), bi morali nacionalni uradi za usklajevanje določiti jasne strategije o tem, kaj nova sestava mreže EURES pomeni za njihov model storitev in delovanja, h komu pristopiti ter kako zagotoviti, da bi se s širitvijo mreže izboljšale storitve za uporabnike mreže EURES. Št. 2: Jasna opredelitev komunikacijskih kanalov Komunikacija je ključna za večjo ozaveščenost o znamki EURES. Za čim večji učinek komuniciranja mreže EURES je pomembno vedeti, na katere kanale se osredotočiti pri razširjanju informacij. Nova komunikacijska strategija to že obravnava. Za pridobitev podrobnejših povratnih informacij o učinkovitosti različnih komunikacijskih kanalov bi se lahko v nacionalne ankete, ki se pošiljajo iskalcem zaposlitve in delodajalcem, vključilo vprašanje o tem, kako so izvedeli za delo in storitve mreže EURES. To bi pripomoglo ne le k izboljšanju prihodnjih komunikacijskih kanalov, pač pa tudi k osredotočanju na komuniciranje, ki temelji na ciljnem občinstvu. Št. 3: Dokončanje vzporejanja s klasifikacijo ESCO po celotni mreži V obdobju poročanja je bil dosežen napredek pri sprejemanju klasifikacije ESCO oziroma vzporejanju z njo. Vendar v nekaterih državah EURES zahtevano vzporejanje še ni bilo dokončano. Ker je vzporejanje pomembno za samodejno povezovanje življenjepisov in prostih delovnih mest, bi moralo biti v prihodnjih mesecih prednostna naloga. Št. 4: Uveljavitev uporabe sistema EU Login Sistem EU Login povečuje varnost portala EURES. Evropski urad za usklajevanje je januarja 2022 razposlal več opomnikov, ki jim je bil priložen videoposnetek z navodili, da bi vse uporabnike spodbudil k nadgraditvi računov, po tem ko je bil na portalu EURES tehnično uveden sistem EU Login. Zato bi morali vsi nacionalni uradi za usklajevanje člane in partnerje še naprej spodbujati k njegovi uporabi in na nacionalnih spletiščih objaviti videoposnetek z navodili. Št. 5: Zagotavljanje prenosa življenjepisov na portal EURES V skladu z uredbo o EURES morajo vsi člani in partnerji mreže EURES svoja javno dostopna prosta delovna mesta in življenjepise, za katere so delavci dali soglasje, prenesti na portal EURES prek enotnega usklajenega kanala. Nacionalni uradi za usklajevanje na portal nalagajo prosta delovna mesta, pri prenosu življenjepisov pa se zdi, da je napredek manjši. Prednostna naloga bi morala biti povečanje prenosa življenjepisov iz držav na portal EURES. Št. 6: Nadaljnji razvoj vsesplošne izmenjave vajeništev in pripravništev Dejavnosti, povezane z vajeništvi in pripravništvi, za katera se sklene delovno razmerje, bi bilo treba nadalje povečati z dejavnostmi svetovalcev mreže EURES in predložitvijo ponudb na portal EURES. |
5.2Priporočila za Evropski urad za usklajevanje, ki ga upravlja Evropski organ za delo
Ob upoštevanju navedenih izzivov bi moral ELA zagotoviti ustrezne finančne in človeške vire Evropskemu uradu za usklajevanje mreže EURES v ELA, podpirati dejavnosti tega urada in si prizadevati za sinergije s svojimi drugimi nalogami, hkrati pa v celoti spoštovati neodvisno upravljanje mreže EURES, kot je bila vzpostavljena z uredbo o EURES iz leta 2016. Evropski urad za usklajevanje in ELA bi morala dati prednost naslednjim vidikom:
|
Št. 1: Zagotavljanje skladnosti z uredbo o EURES Prva prednostna naloga Evropskega urada za usklajevanje bi morala biti še naprej popolna skladnost s pravno podlago mreže EURES, kar bi se moralo odražati v vseh njegovih dejavnostih in nalogah. Nadaljnji razvoj portala mora ostati skladen z uredbo o EURES, razvoj vmesnikov za aplikacijsko programiranje pa bo omogočil boljši dostop članov in partnerjev do življenjepisov in prostih delovnih mest, podporo nacionalnim uradom za usklajevanje pri vzporejanju s klasifikacijo ESCO, razvoj orodja za iskanje ujemanj na podlagi spretnosti in primere ukrepov, ki jih mora Evropski urad za usklajevanje v zvezi s tem prednostno razvrstiti. Št. 2: Prizadevanja za sinergije med mrežo EURES in Europassom S ciljem spodbujanja sinergij med mrežo EURES in Europassom, da bi se izboljšale storitve za uporabnike mreže EURES, bi bilo treba med njima vzpostaviti tesnejše vezi in povezave. Uporabniki portala EURES bi lahko kot del uporabniške izkušnje na tem portalu izkoristili dostop do orodja Europass; uporabniki Europassa pa bi morali imeti koristi od zaposlitvenih možnosti na portalu. Kjer je to mogoče, si je treba prizadevati za dodatne sinergije s portalom Your Europe. Št. 3: Nadaljnja podpora nacionalnim uradom za usklajevanje v njihovih prizadevanjih za širitev mreže Širitev mreže je glavna prednostna naloga mreže EURES vse od njene vzpostavitve. Izzivi, opredeljeni v prejšnjem dveletnem poročilu in naknadni oceni, ostajajo, saj imajo nacionalni uradi za usklajevanje še vedno težave pri jasni predstavitvi dodane vrednosti in glavnih prednosti članstva v mreži EURES za pritegnitev potencialnih članov in partnerjev v to mrežo. Evropski urad za usklajevanje bi moral zato nacionalne urade za usklajevanje še naprej podpirati pri določanju strategije za to, kako pristopiti k morebitnim novim članom in partnerjem, ter nadalje razvijati podporno gradivo ali dogodke vzajemnega učenja na temo sprejema. Št. 4: Preusmeritev poročila na pomanjkanje in presežke delovne sile ter zagotovitev sistematičnega prispevka mreže EURES k odpravljanju pomanjkanja delovne sile Pomanjkanje delovne sile se čedalje bolj uvršča med najpomembnejša vprašanja nacionalnih in evropskih politik zaposlovanja, pri čemer več organizacij redno poroča o najnovejših gibanjih. Evropski urad za usklajevanje bi moral poiskati sinergije s poročili in pobudami, ki so jih pripravile ali jih spodbujajo Komisija in druge agencije EU, da bi preprečil prekrivanja in prispeval svoje strokovno znanje. Načrtovanje programov za dejavnosti, na primer na področju Evropskih (spletnih) dni zaposlovanja, bi se lahko sistematično usmerjalo na odpravljanje pomanjkanja delovne sile. Št. 5: Zagotavljanje podrobnosti pri vzporejanju s klasifikacijo ESCO V zadnjih štirih letih so bili storjeni pomembni koraki k zagotovitvi uvedbe nadnacionalne klasifikacije ESCO. Vendar imajo države EURES še vedno težave z zagotavljanjem prave ravni podrobnosti pri vzporejanju. Ker se to vzporejanje uporablja za samodejno povezovanje življenjepisov in prostih delovnih mest na portalu EURES, mora vsebovati zadostno razlikovanje med spretnostmi in poklici. Zato mora Evropski urad za usklajevanje v sodelovanju s Komisijo zagotoviti, da vzporejanje izpolnjuje opredeljena merila kakovosti in da podatki, poslani mreži EURES, vključujejo zahtevano raven podrobnosti. Št. 6: Vlaganje v usposabljanje osebja mreže EURES Evropski urad za usklajevanje bi moral povečati ponudbo usposabljanj za osebje EURES, da bi zagotavljal njihovo stalno usposobljenost in nadaljnje učenje. Program usposabljanja bi bilo treba stalno spremljati za zagotovitev kakovosti, ga ocenjevati in razvijati, saj se potrebe mreže in trga dela prav tako stalno spreminjajo. Št. 7: Nadaljnja podpora za organizacijo Evropskih (spletnih) dni zaposlovanja Evropski (spletni) dnevi zaposlovanja so se tudi pred pandemijo COVID-19 že izvajali prek spleta ali v hibridnem načinu. Glede na uspeh, ki so ga ti dnevi zaposlovanja še naprej imeli za iskalce zaposlitve in delodajalce, je Evropski urad za zaposlovanje pozvan, naj te dogodke še naprej podpira in nadalje nadgrajuje njihov uspeh. Evropske (spletne) dneve zaposlovanja bi moral usmeriti v sektorje, v katerih primanjkuje delovne sile. Št. 8: Nadaljnja optimizacija postopkov poročanja Kljub pravnim omejitvam je ena od rešitev, ki jih nacionalni uradi za usklajevanje najbolj zahtevajo, povezovanje cikla priprave programov in sistema merjenja uspešnosti, in sicer zaradi upravnega bremena, ki ga pomenita zanje. Evropski urad za usklajevanje bi moral z razvojem novih orodij IT še naprej podpirati nacionalne urade za usklajevanje, kjer je to mogoče, in razvijati nove načine za poenostavitev poročanja. Št. 9: Povečanje prepoznavnosti portala in znamke EURES, nadaljnje preučevanje novih komunikacijskih kanalov, razvoj ciljno usmerjenih ključnih kazalnikov uspešnosti ter krepitev sodelovanja s Komisijo Komunikacijska strategija, ki jo je razvil Evropski urad za usklajevanje, prispeva k večji prepoznavnosti mreže in njenih dejavnosti. Vendar bi bilo mogoče razmisliti o dolgoročnejši komunikacijski strategiji, in sicer z večletno komunikacijsko kampanjo, da bi se izboljšali skladnost in učinkovitost prizadevanj za promocijo, pa tudi okrepila podoba mreže skozi čas in povečala prepoznavnost portala EURES. S kampanjo bi se prav tako lahko nadalje proučile koristi uporabe novih družbenih medijev, zlasti da bi dosegli mlade. Evropski urad za usklajevanje bi moral spodbujati opredelitev dobrih ključnih kazalnikov uspešnosti ter meriti doseg in delovanje komunikacije/kampanj v skladu z uradnimi kazalniki Komisije za komunikacijska omrežja. Ker Komisija načrtuje obsežnejšo večletno komunikacijsko kampanjo, bi lahko vanjo vključili mrežo EURES in ključna sporočila o njenih storitvah, da bi se povečala njena prepoznavnost na evropski ravni. V to kampanjo se na primer nameravajo vključiti informacije o sinergijah med mrežo EURES in Europassom. Evropski urad za usklajevanje bi moral zlasti dokončati svoj prispevek k zemljevidu mreže Komisije o informacijskih mrežah EU po Evropi in EGP 52 . Št. 10: Uveljavitev uporabe sistema EU Login Zaradi zmanjšanja števila registriranih iskalcev zaposlitve in delodajalcev so potrebni dodatni ukrepi, da se olajša dostop do portala EURES. |
5.3Ključne ugotovitve za Komisijo
Komisija bi lahko za obravnavanje nekaterih od opisanih izzivov upoštevala naslednja priporočila:
|
Št. 1: Sinergije med mrežo EURES in Europassom Komisija bi morala še naprej tesno sodelovati z Evropskim uradom za usklajevanje, da bi uporabnikom portala EURES poenostavila uporabniško izkušnjo in po možnosti nadalje izkoristila sinergije, opredeljene z Europassom (glej priporočilo št. 2 za Evropski urad za usklajevanje). Št. 2: Večletna komunikacijska kampanja Kot je navedeno v priporočilu št. 10 za Evropski urad za usklajevanje, bi bilo mogoče razmisliti o dolgoročni komunikacijski strategiji, in sicer z večletno komunikacijsko kampanjo, da bi se izboljšali skladnost in učinkovitost prizadevanj za promocijo mreže EURES, pa tudi okrepila ozaveščenost o mreži. Zlasti bi bilo treba mrežo EURES vključiti v celovito večletno komunikacijsko kampanjo, ki jo organizira Komisija, da bi se povečala prepoznavnost mreže in portala EURES ter spodbujale njene storitve na evropski ravni, kot Komisija predlaga v poročilu o nadaljnjem ukrepanju po Konferenci o prihodnosti Evrope 53 . Št. 3: Povečanje financiranja in prepoznavnosti ciljno usmerjenih programov mobilnosti in čezmejnih partnerstev Ciljno usmerjeni programi mobilnosti in čezmejna partnerstva so se izkazali za posebej pomembne, saj poleg obravnavanja posebnih potreb na trgu dela spodbujajo vključevanje in prosto gibanje delavcev po državah EURES. Zato bi zagotovitev prihodnjega financiranja za te programe mobilnosti omogočila nadaljnje koristi ter po možnosti izvajanje inovativnejših, ambicioznejših in daljnosežnejših projektov, ki bi lahko dodatno pomagali delavcem in delodajalcem, zlasti z odpravljanjem pomanjkanja delovne sile in ovir za čezmejno delo. |
Opozoriti je treba, da se ukrep 3 – Imenovanje javnih služb za zaposlovanje, pristojnih za dejavnosti v okviru mreže EURES, za članice mreže EURES (člen 10) – za Hrvaško in Švico šteje kot delno zaključen. Imenovali sta namreč svoji javni službi za zaposlovanje kot članici mreže EURES, nista pa še zaključili nekaterih podukrepov.
Kar zadeva Švico, sta delno zaključena podukrepa „Ali ste Evropski urad za usklajevanje uradno obvestili o opredeljeni javni službi za zaposlovanje in zagotovili pojasnila v primeru sprememb glede na položaj pred začetkom veljavnosti Uredbe?“ in „Ali ste v primeru sprememb glede na položaj pred začetkom veljavnosti Uredbe spremembe sporočili javni službi za zaposlovanje, ki ne sme več sodelovati, in jo opozorili na posledice?“.
Kar zadeva Hrvaško, se za podukrepa „Ali ste v primeru sprememb glede na položaj pred začetkom veljavnosti Uredbe spremembe sporočili javni službi za zaposlovanje, ki ne sme več sodelovati, in jo opozorili na posledice?“ in „Ali ste v primeru sprememb glede na položaj pred začetkom veljavnosti Uredbe službi za pomoč uporabnikom sporočili podrobnosti v zvezi z računi članov osebja na portalu EURES, ki jih je treba zapreti in od katerega datuma?“ poroča, da nista na voljo.