EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.11.2023

COM(2023) 690 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2023

{SWD(2023) 690 final} - {SWD(2023) 691 final} - {SWD(2023) 692 final} - {SWD(2023) 693 final} - {SWD(2023) 694 final} - {SWD(2023) 695 final} - {SWD(2023) 696 final} - {SWD(2023) 697 final} - {SWD(2023) 698 final} - {SWD(2023) 699 final}

Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2023

I. Uvod

Širitev EU je gonilna sila za dolgoročno stabilnost, mir in blaginjo po vsej celini. Članstvo v EU je geostrateška naložba v stabilno, močno in združeno Evropo, ki temelji na skupnih vrednotah. Je močno orodje za spodbujanje demokracije, pravne države in spoštovanja temeljnih pravic. Verodostojna možnost članstva v EU, ki temelji na dosežkih, je ključno gonilo preobrazbe in tako krepi našo kolektivno varnost in socialno-ekonomsko blaginjo. Je bistvenega pomena za spodbujanje sprave in stabilnosti na evropski celini. Geopolitični pomen širitve EU je bil dodatno poudarjen leta 2022, ko so Ukrajina, Republika Moldavija 1 in Gruzija zaprosile za članstvo v EU po neizzvani in neupravičeni vojni agresiji Rusije proti Ukrajini, pri čemer je Evropski svet 2 Ukrajini, Moldaviji in Gruziji priznal evropsko perspektivo ter Ukrajini in Moldaviji podelil status kandidatk. Podelitev statusa kandidatke Bosni in Hercegovini decembra 2022 je bila pomemben korak pri ohranjanju zagona širitvenega procesa.

Danes imajo Zahodni Balkan, Turčija 3 , Ukrajina, Moldavija in Gruzija zgodovinsko priložnost, da svojo prihodnost močno povežejo z Evropsko unijo. Pristop je in bo ostal proces, ki temelji na dosežkih, in je v celoti odvisen od objektivnega napredka, ki ga doseže vsaka partnerica v procesu širitve. Zato bodo morale države, ki se pripravljajo na pristop, odločno izvesti potrebne reforme ter doseči oprijemljiv in nepovraten napredek, in sicer najprej s temelji procesa pristopa k EU. Pravna država, zlasti neodvisnost in delovanje sodstva ter boj proti korupciji, temeljne pravice, gospodarstvo, delovanje demokratičnih institucij in reforma javne uprave so še naprej temelji širitvene politike.

Članstvo v EU je strateška izbira. Partnerice morajo odločno in nedvoumno sprejeti in spodbujati vrednote EU. Uskladitev s skupno zunanjo in varnostno politiko EU je pomembnejši znak skupnih vrednot in strateške usmeritve v novih geopolitičnih razmerah kot kdaj koli prej.

II. Ključni dogodki

Enoten odziv na rusko vojno agresijo

Zadnji dve leti je zaznamovala ruska vojna agresija proti Ukrajini. Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR) je v Ukrajini zabeležil več kot 27 000 civilnih žrtev, od tega 9 600 ubitih 4 , pri čemer naj bi bilo točno število smrtnih žrtev še mnogo večje. Humanitarne potrebe ostajajo velike: 17,6 milijona ljudi v Ukrajini, 49 % celotnega prebivalstva države 5 in 6,2 milijona v državah, ki gostijo begunce 6 , še naprej potrebuje večsektorsko humanitarno pomoč. Vojna je povzročila tudi opustošenje in uničenje proizvodnje in lastnine, motnje v trgovini, manj naložb, zmanjševanje človeškega kapitala in ogromno škodo za okolje.

Odziv EU na rusko vojno agresijo je bil brez primere, enoten, odločen in takojšen. 27 držav članic EU je skupaj s svojimi partnericami po vsem svetu obsodilo neizzvano in neupravičeno vojno agresijo. Države so hitro ukrepale, politično in gospodarsko osamile Rusijo, obsodile kršitve mednarodnega humanitarnega prava in podprle ukrepe za zagotovitev polne odgovornosti za vojne zločine in druge kršitve, storjene v povezavi z rusko vojno agresijo. EU je doslej sprejela 11 svežnjev daljnosežnih sankcij proti Rusiji in Belorusiji. EU z neomajno podporo Ukrajini še naprej zagotavlja obsežno humanitarno, finančno, gospodarsko in vojaško pomoč. EU, njene države članice in finančne institucije so s pristopom Ekipe Evropa doslej mobilizirale 82,6 milijarde EUR (september 2023; vključno s 25 milijardami EUR vojaške pomoči), vključno s sredstvi, ki so na voljo za sprejem beguncev v EU. Svet je podaljšal začasno zaščito za ljudi, ki so pobegnili pred vojno proti Ukrajini, do marca 2025, s čimer je omogočil gotovost za več kot 4 milijone Ukrajincev, ki trenutno živijo v EU. V odziv na rusko blokado ukrajinskih črnomorskih pristanišč od maja 2022 EU skupaj z Ukrajino in Moldavijo uvaja solidarnostne pasove med EU in Ukrajino, ki povezujejo Ukrajino in Moldavijo z Evropsko unijo ter olajšujejo njuno trgovino z EU in preostalim svetom, med drugim s kritičnimi proizvodi, kot je žito. Komisija podpira vrsto prizadevanj za spremljanje in evidentiranje okoljske škode. EU bo Ukrajino še naprej podpirala, dokler bo to potrebno.

Evropska komisija je skupaj z Ukrajino in partnericami iz skupine G7 januarja 2023 vzpostavila multilateralno platformo za usklajevanje med donatorji, da bi usklajevala podporo za takojšnje potrebe Ukrajine po financiranju ter prihodnje gospodarsko okrevanje in obnovo.

Evropska komisija je junija 2023 predlagala namenski srednjeročni instrument financiranja, ki bo Ukrajini zagotovil skladno, predvidljivo in prožno podporo za obdobje 2024–2027. Novi instrument za Ukrajino 7 bo podpiral prizadevanja za ohranjanje makrofinančne stabilnosti in spodbujal okrevanje. V skladu z načrtom naj bi se instrumentu dodelilo 50 milijard EUR nepovratnih sredstev in posojil za obdobje 2024–2027.

EU je zagotovila tudi dva celovita svežnja podpore Moldaviji 8 , zlasti za obravnavanje posledic, ki jih je imela za državo ruska vojna agresija proti Ukrajini. Moldavija se sooča z velikim pritokom beguncev iz Ukrajine, naraščajočo inflacijo, ogroženo oskrbo z energijo, kršitvami zračnega prostora in številnimi hibridnimi sovražnimi dejanji, kot so uprizorjeni protesti, obsežne dezinformacijske kampanje in kibernetski napadi.

Ruska vojna agresija proti Ukrajini vzbuja strah v širši regiji, tudi v Gruziji. V zvezi s tem so varnost in obramba ter preprečevanje hibridnih in kibernetskih groženj še naprej med prednostnimi področji sodelovanja med EU in Gruzijo. V okviru evropskega mirovnega instrumenta je bilo mobiliziranih skupno 62 milijonov EUR za podporo gruzijskim obrambnim silam.

Evropska komisija je decembra 2022 predložila sveženj za energetsko podporo v višini 1 milijarde EUR za Zahodni Balkan 9 . Zaradi takojšnjih, kratkoročnih in srednjeročnih potreb v regiji je obsežni sveženj za energetsko podporo partnericam z Zahodnega Balkana pomagal, da so začele zmanjševati svojo odvisnost od ruskih fosilnih goriv, pospešile razogljičenje in izboljšale energetsko varnost regije. EU je okrepila svojo podporo na področju kibernetske varnosti, tudi zaradi več kibernetskih napadov v državah Zahodnega Balkana. Evropska komisija je junija 2023 v Bruslju soorganizirala konferenco na visoki ravni o kibernetski varnosti.

Ruska vojna agresija proti Ukrajini je v državah, ki se pripravljajo na pristop, zlasti v Ukrajini kot žrtvi agresije, in v državah članicah EU povzročila velike gospodarske in socialne izzive. EU, ki se sooča z vse večjo tujo nestabilnostjo, strateško konkurenco in varnostnimi grožnjami, je prevzela večjo mednarodno odgovornost in sprejela nadaljnje odločne ukrepe za zmanjšanje odvisnosti in vzpostavitev trdnejše gospodarske osnove. Ti cilji so pomembni za vse države, ki se pripravljajo na pristop.

Novi zagon za širitev EU

Širitvena agenda je dobila nov zagon junija 2022, ko je Evropski svet potrdil priporočila Komisije, s čimer je priznal evropsko perspektivo Ukrajine, Moldavije in Gruzije ter Ukrajini in Moldaviji podelil status držav kandidatk. To je sledilo prošnjam za članstvo v EU, ki so jih zadevne tri države predložile spomladi 2022, in mnenjem 10 , ki jih je Evropska komisija predstavila junija istega leta. Evropska perspektiva je okrepila odločenost držav, da izvedejo potrebne reforme, ki jih zahteva proces pristopa k EU, zlasti korake / prednostne naloge, navedene v mnenjih Komisije. Komisija od zdaj poroča o izpolnjevanju teh korakov / prednostnih nalog v okviru svojega rednega širitvenega svežnja, v katerega so od letos vključene Ukrajina, Moldavija in Gruzija.

Na Zahodnem Balkanu sta julija 2022 potekali prvi medvladni konferenci z Albanijo in Severno Makedonijo o pristopnih pogajanjih, sledil pa jima je analitični pregled usklajenosti zakonodaje s pravnim redom EU, ki naj bi bil končan decembra 2023. Evropski svet je decembra 2022 Bosni in Hercegovini podelil status kandidatke za članstvo v EU pod pogojem, da država izvede ukrepe, določene v sporočilu Komisije o širitveni politiki iz oktobra 2022 11 . Decembra 2022 je za članstvo v EU zaprosilo tudi Kosovo 12*. EU se je spomladi 2023 dogovorila o liberalizaciji vizumskega režima za Kosovo, ki se začne uporabljati 1. januarja 2024.

Nadaljevalo se je sodelovanje na visoki ravni z državami, ki se pripravljajo na pristop. Komisija je na vrhu držav Zahodnega Balkana v okviru berlinskega procesa novembra 2022 napovedala obsežen sveženj za energetsko podporo v višini 1 milijarde EUR nepovratnih sredstev EU za pomoč Zahodnemu Balkanu pri odpravljanju neposrednih posledic energetske krize ter krepitvi odpornosti v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju. Decembra 2022 je v Tirani potekal vrh EU-Zahodni Balkan. Dejstvo, da je bil vrh prvič organiziran v regiji, je bilo jasen znak popolne in nedvoumne zavezanosti EU perspektivi članstva Zahodnega Balkana v Evropski uniji. EU je pozdravila pomemben napredek v pogajanjih o treh novih sporazumih o skupnem regionalnem trgu, ki olajšujejo prosto gibanje in zaposlovanje v celotni regiji. Ob robu vrha je bil sprejet načrt za znižanje stroškov gostovanja med EU in Zahodnim Balkanom.

Voditelji EU so 6. oktobra 2023 na neformalnem srečanju voditeljev držav ali vlad v Granadi ponovno potrdili širitev kot geostrateško naložbo v mir, varnost, stabilnost in blaginjo 13 . Poudarili so, da morajo države kandidatke okrepiti svoja prizadevanja za reforme, zlasti na področju pravne države, v skladu z naravo pristopnega procesa, ki temelji na dosežkih, in s pomočjo EU. Hkrati mora Unija postaviti potrebne notranje temelje in reforme za nadaljnjo širitev, da bi dopolnila Evropsko unijo. Kot konkreten izraz podpore EU partnericam v procesu širitve je ključnega pomena, da se uporabijo ustrezna sredstva, tudi v okviru vmesnega pregleda sedanjega večletnega finančnega okvira 14 .

Na vrhu berlinskega procesa 16. oktobra 2023, ki je prvič potekal v regiji, in sicer v Tirani, je bil dosežen napredek na skupnem regionalnem trgu s podpisom sporazuma o priznavanju poklicnih kvalifikacij babic, veterinarjev, medicinskih sester in farmacevtov ter več skupnih izjav v zvezi z regionalnim sodelovanjem. To je bila tudi priložnost za razpravo o načrtu EU za rast za Zahodni Balkan z voditelji te regije in za odprtje predstavništva Evropske akademije v Tirani, vključno z začetkom vpisa študentov za študijsko leto 2024/25.

Pristopna pogajanja s Turčijo so od leta 2018 v skladu s sklepom Sveta ustavljena. Turčija ostaja ključna partnerica Evropske unije in država kandidatka ter poudarja pristop k EU kot svoj strateški cilj. Vendar se Turčija še naprej oddaljuje od EU, zlasti zaradi stalnega nazadovanja na področjih temeljnih pravic in pravne države, vključno z neodvisnostjo sodstva, ter pomanjkanja reform pri nekaterih sektorskih vprašanjih.

Izjava EU in Turčije iz leta 2016 je kljub stalnim izzivom pri njenem izvajanju ostala ključni okvir za sodelovanje na področju migracij in še naprej prinašala rezultate. Turčija še naprej gosti 3,6 milijona beguncev. Poleg tega je imela država še naprej ključno vlogo pri obravnavanju migracij na vzhodnosredozemski poti. Komisija pričakuje, da bo Turčija spoštovala svoje zaveze iz izjave EU in Turčije v skladu s sklepi Evropskega sveta iz oktobra 2021, vključno s preprečevanjem nedovoljenih migracij s kopenskih in morskih poti ter ponovnim vračanjem.

Komisija je v skladu s sklepi Evropskega sveta iz leta 2021 15 o pozitivni agendi s Turčijo vzpostavila dialog na visoki ravni s turškimi organi o kmetijstvu in razvoju podeželja, podnebnih spremembah ter raziskavah in inovacijah ter vzpostavila novo naložbeno platformo za Turčijo. Naslednji dialog na visoki ravni med EU in Turčijo o migracijah in varnosti naj bi potekal 23. novembra 2023. EU ima strateški interes za stabilno in varno okolje v vzhodnem Sredozemlju ter za razvoj obojestransko koristnega sodelovanja s Turčijo. Evropski svet je junija 2023 pozval visokega predstavnika in Komisijo, naj mu na podlagi instrumentov in možnosti, ki jih je opredelil, predložita poročilo o stanju odnosov med EU in Turčijo, da bi lahko nadaljevali na strateški in v prihodnost usmerjen način 16 .

Odnosi EU z Ukrajino so od začetka ruske agresije proti Ukrajini dosegli doslej najvišjo raven. Februarja 2023 sta v Kijevu potekala 24. vrh EU-Ukrajina ter srečanje kolegija komisarjev in ukrajinske vlade. Na prvem neformalnem srečanju zunanjih ministrov in ministric EU in Ukrajine v Kijevu so se 2. oktobra 2023 zbrali predstavniki Ukrajine, EU in 27 držav članic. EU je ponovno poudarila svojo neomajno podporo in zavezanost neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter njeni poti v EU.

Moldavija je 1. junija 2023 gostila drugo srečanje Evropske politične skupnosti, katerega se je udeležilo 45 evropskih voditeljev in voditeljic, da bi razpravljali o skupnih prizadevanjih za mir in varnost ter energetsko odpornost, povezljivost in mobilnost v Evropi.

Ruska vojna agresija proti Ukrajini je dodatno poudarila potrebo po enotnosti in solidarnosti med EU in njenimi najbližjimi partnericami ter s tem pomembnost usklajevanja s skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) v širitvenem procesu. Nadaljnje dosledno usklajevanje Albanije, Črne gore in Severne Makedonije je odločen znak njihove strateške odločitve za pristop k EU. Splošno sodelovanje Ukrajine in njeno usklajevanje s SZVP EU sta se okrepili. Znatno povečanje usklajenosti Moldavije in Bosne in Hercegovine s SZVP ter nadaljnje enostransko usklajevanje Kosova prav tako pomembno potrjujeta njuno strateško usmeritev k EU, čeprav je izvajanje sankcij v Bosni in Hercegovini še vedno izziv. Srbija je v obdobju poročanja ohranila svoj vzorec usklajevanja in pričakuje se, da bo prednostno izpolnila svojo zavezo in se postopoma uskladila s SZVP EU, tudi z omejevalnimi ukrepi EU, v skladu s svojim pogajalskim okvirom, ter se izognila dejanjem in izjavam, ki so v nasprotju s stališči EU o zunanji politiki. Usklajenost Gruzije s SZVP ostaja nizka in pričakuje se, da bo država ta trend obrnila. Turčija v obdobju poročanja ni dosegla napredka pri usklajevanju s SZVP, saj to ostaja na zelo nizki ravni. Država se še vedno ni uskladila z omejevalnimi ukrepi EU proti Rusiji. Njena retorika v podporo teroristični skupini Hamas po napadih na Izrael 7. oktobra 2023 je v popolnem neskladju s pristopom EU. Hkrati je Turčija skupaj z ZN olajšala izvoz ukrajinskega žita prek Črnega morja v okviru črnomorske pobude za žito do enostranske prekinitve mehanizma s strani Rusije. Partnerice so nadaljevale dragocene prispevke k misijam in operacijam skupne varnostne in obrambne politike.

Države Zahodnega Balkana, Turčija, Ukrajina, Moldavija in Gruzija so se pri glasovanju o večini ustreznih resolucij Generalne skupščine ZN, povezanih z rusko vojno agresijo proti Ukrajini, še naprej usklajevale z EU. Albanija je kot nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov še naprej dejavno sodelovala pri spodbujanju in zagovarjanju mednarodnega prava, Ustanovne listine ZN in na pravilih temelječega mednarodnega reda.

Albanija, Bosna in Hercegovina, Moldavija in Ukrajina so se pridružile mehanizmu Unije na področju civilne zaščite. Dosegle so znaten napredek na področju civilne zaščite, saj so povečale svoje upravne in operativne zmogljivosti za izkazovanje solidarnosti EU. Sodelujoče države mehanizma Unije na področju civilne zaščite imajo enake pravice in obveznosti kot države članice EU v okviru mehanizma.

Komisija spodbuja vse države, ki se pripravljajo na pristop, naj bodo ambicioznejše in okrepijo svoje usklajeno ukrepanje na področju zelenega prehoda, zlasti z dajanjem prednosti vključevanju evropskega zelenega dogovora v vsa področja politike. Države, ki so pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Energetske skupnosti, bi morale izvajati zaveze iz časovnega načrta Energetske skupnosti za razogljičenje in se pripraviti na sistem trgovanja z emisijami v skladu s priporočilom Energetske skupnosti.

III. Države, ki se pripravljajo na pristop, na poti v EU

Črna gora ima za pogajanja odprta vsa poglavja, od katerih so tri začasno zaprta. Naslednji mejnik je izpolnitev vmesnih meril pri poglavjih o pravni državi. Srbija ima odprtih 22 od 35 pogajalskih poglavij, od katerih sta dve začasno zaprti. Pot k odprtju dodatnih sklopov bo odvisna od napredka države, zlasti od hitrosti reform na področju pravne države in normalizacije odnosov s Kosovom.

Komisija v skladu z revidirano metodologijo 17 v sklepih in priporočilih iz tega sporočila ocenjuje splošno ravnovesje v pristopnih pogajanjih s Črno goro in Srbijo ter predlaga nadaljnje korake za vsako od njiju. Naslednje medvladne konference bi lahko potekale po objavi tega letnega svežnja poročil.

Po prvih medvladnih konferencah z Albanijo in Severno Makedonijo 19. julija 2022 je Komisija nemudoma začela postopek pregleda usklajenosti zakonodaje. Organizirane so bile vse seje v zvezi s sklopom 1 (temeljne prvine), sklopom 2 (notranji trg), sklopom 3 (konkurenčnost in vključujoča rast) ter sklopom 4 (zelena agenda in trajnostna povezljivost). Obrazložitvena in dvostranska srečanja za preostala dva sklopa potekajo ali so načrtovana do decembra 2023. Poročila o pregledu za sklop temeljnih prvin so bila Svetu predstavljena julija 2023. Organi so dosledno poudarjali, da so politično zavezani strateškemu cilju vključevanja v EU in da si prizadevajo za napredek pri pristopnih pogajanjih na podlagi stalnega napredka pri reformah.

Po splošnih volitvah v Bosni in Hercegovini oktobra 2022 je konec januarja nastopil mandat novi svet ministrov na državni ravni, v začetku maja 2023 pa je mandat nastopila nova vlada entitete Federacije BiH. Po dodelitvi statusa kandidatke decembra 2022 je nova vladajoča koalicija razglasila napredek na poti pristopa k EU za glavno prednostno nalogo svoje koalicijske pogodbe in se zavezala, da bo obravnavala 14 ključnih prednostnih nalog iz mnenja Komisije o prošnji Bosne in Hercegovine za članstvo v EU, Svet ministrov Bosne in Hercegovine pa je sprejel več strategij (o terorizmu, organiziranem kriminalu, pranju denarja in migracijah) in osnutkov zakonov. Parlament je sprejel več zakonov v zvezi s 14 ključnimi prednostnimi nalogami in koraki, določenimi v priporočilu Komisije za status kandidatke. Ustavno sodišče je razveljavilo več pravnih in političnih aktov, ki jih je sprejela entiteta Republika Srbska, ker so v nasprotju z ustavnim in pravnim redom. Ponovna uvedba kazenskih sankcij za obrekovanje v entiteti Republika Srbska julija 2023 močno vpliva na okolje za civilno družbo in pomeni velik korak nazaj na področju varstva temeljnih pravic. Skupščina te entitete je v prvi obravnavi sprejela osnutek zakona, usmerjenega proti skupinam civilne družbe kot „tujim agentom“; če bi bil zakon v celoti sprejet, bi to pomenilo še en obžalovanja vreden in neizpodbiten velik korak nazaj. Junija 2023 je entiteta Republika Srbska sprejela dva zakona o neizvrševanju sodb ustavnega sodišča in odločitev visokega predstavnika, s čimer je kršila ustavni in pravni red države.

Svet EU in Evropski parlament sta spomladi 2023 sprejela sklep o liberalizaciji vizumskega režima za Kosovo. Kosovo je decembra 2022 zaprosilo za članstvo v EU. Razmere na severu Kosova je v obdobju poročanja zaznamovalo več različno intenzivnih kriz, povezanih s številnimi težavami, pri čemer je bil nasilni napad na kosovsko policijo 24. septembra 2023 najhujši incident v zadnjih letih. Do drugih kriz so privedle težave glede registrskih tablic, zaradi katerih je novembra 2022 prišlo do kolektivnega odstopa kosovskih Srbov iz kosovskih institucij.

Kosovo in Srbija sta februarja 2023 sklenila sporazum o poti k normalizaciji odnosov, marca pa njegovo prilogo o izvajanju. Svojih obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma in so zavezujoče za obe strani ter so del njune evropske poti, še nista začela izvajati.

EU in Turčija sta še naprej sodelovali v skladu s sklepi Evropskega sveta iz leta 2021. Turčija je država kandidatka in ključna partnerica EU na bistvenih področjih skupnega interesa, kot so trgovina, migracije, boj proti terorizmu, javno zdravje, podnebje, energija, promet in regionalna vprašanja. Pristopna pogajanja so še vedno ustavljena, saj Turčija ni obrnila negativnega trenda odmika od Evropske unije in je resno nazadovala na več ključnih področjih. Kar zadeva energijo, je Turčija še naprej pomembna in zanesljiva tranzitna država za EU. EU se je na potrese, ki so februarja 2023 prizadeli jugovzhod Turčije, nemudoma solidarno odzvala z reševalnimi ekipami in podporo v naravi v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite ter prispevala k mobilizaciji skupne zaveze mednarodne skupnosti v višini 6 milijard EUR. Obe strani uspešno sodelujeta pri izvajanju pomoči v višini 1 milijarde EUR, ki jo je prispevala EU. Carinska unija med EU in Turčijo je še naprej koristila obema stranema. Zagotoviti bi bilo treba popolno spoštovanje omejevalnih ukrepov EU, zlasti ob upoštevanju prostega pretoka proizvodov znotraj carinske unije EU-Turčija.

Komisija je v mnenju o prošnji Ukrajine za članstvo v EU opredelila sedem korakov, s katerimi mora Ukrajina nadaljevati pot pristopa k EU. Evropski svet je Ukrajini podelil status kandidatke in pozval Komisijo, naj poroča o izvajanju sedmih korakov kot sestavnega dela tega svežnja.

Komisija je v mnenju o prošnji Moldavije za članstvo v EU opredelila devet korakov, s katerimi mora Moldavija nadaljevati pot pristopa k EU. Evropski svet je Moldaviji podelil status kandidatke in pozval Komisijo, naj poroča o izvajanju devetih korakov kot sestavnega dela tega svežnja.

Komisija je v mnenju o prošnji Gruzije za članstvo v EU opredelila dvanajst prednostnih nalog, s katerimi mora Gruzija nadaljevati pot pristopa k EU. Evropski svet je izrazil pripravljenost, da Gruziji podeli status države kandidatke, ko bodo te prednostne naloge obravnavane. Evropski svet je pozval Komisijo, naj poroča o izvajanju teh prednostnih nalog kot sestavnega dela tega svežnja.

IV. Temeljne prvine procesa pristopa k EU

Pravna država, temeljne pravice, delovanje demokratičnih institucij, reforma javne uprave in gospodarska merila so jedro t. i. temeljnih prvin procesa pristopa k EU. Kakovost institucij in upravljanja je osnova za povečanje konkurenčnosti, splošne in družbene blaginje ter podlaga za vsesplošno skladnost s pravnim redom EU. Verodostojne in nepovratne reforme temeljnih prvin so ključnega pomena, da države, ki se pripravljajo na pristop, dosežejo napredek na poti pristopa k EU. V preteklem letu je bil napredek pri programih reform, povezanih s temeljnimi prvinami, opažen zlasti v Ukrajini in Moldaviji kot odziv na priporočila iz mnenj Komisije.

Za utrditev pravne države je potreben neodvisen, nepristranski, odgovoren in profesionalen pravosodni sistem, ki deluje učinkovito in z ustreznimi viri, brez neupravičenega zunanjega vmešavanja ter v katerem se odločitve izvršujejo učinkovito in pravočasno. V nekaterih primerih je bil dosežen napredek pri reformah pravosodja, na primer v Albaniji, Moldaviji, Srbiji in Ukrajini. Vendar so pravosodni organi v večini držav, ki se pripravljajo na pristop, še vedno izpostavljeni številnim izzivom in ranljivostim. Poskusi politikov v več državah, da bi javno izpostavili sodnike in nanje izvajali pritisk, zlasti v občutljivih primerih, so še vedno zaskrbljujoča praksa. Institucionalni dogovori, ki negativno vplivajo na neodvisnost sodnikov in tožilcev, so ostali v veljavi, kar je posledično vplivalo na ravnovesje in delitev oblasti. Zato je verodostojnost sodstva na splošno ostala na precej nizki ravni, vključno z razširjenim javnim mnenjem o nekaznovanosti. V več državah so reforme pravosodja razkrile omejene zmogljivosti za izvajanje, tudi če obstaja politična volja. Učinkovitost preiskovalnih in pravosodnih organov, ki zagotavlja verodostojne rezultate, je bistvena za nadaljnji napredek v procesu pristopa k EU.

Boj proti korupciji ostaja prednostna naloga vlad v državah, ki se pripravljajo na pristop. Korupcija, med drugim tudi na visoki ravni, je še vedno zelo razširjena v državah, ki se pripravljajo na pristop, prepletanje javnih in zasebnih interesov pa je še vedno zaskrbljujoče. Sprejeti so bili nekateri ukrepi za okrepitev boja proti korupciji. Vključevanje protikorupcijskih ukrepov v najranljivejše sektorje ostaja pomembna prednostna naloga, organi kazenskega pregona in pravosodni organi pa potrebujejo večja pooblastila in neodvisnost. Elementi ugrabitve države so še vedno prisotni, pri čemer so poleg poskusov vdora organiziranih kriminalnih mrež v gospodarske in politične sisteme, uprave in medije opažene tudi grožnje demokratični stabilnosti, korupcija na visoki ravni in neprimerno vplivanje oligarhov. Te izzive je treba nujno obravnavati s sistemskimi in celovitimi pristopi. Ključni kazalnik uspeha bodo verodostojni rezultati proaktivnih preiskav, pregona in pravnomočnih obsodb, povezanih s korupcijo, organiziranim kriminalom in pranjem denarja. Da bi bili vsi akterji v verigi pravne države verodostojni, bi morali doseči zanesljive rezultate pri proaktivnih preiskavah, pregonu in pravnomočnih obsodbah, povezanih s korupcijo, organiziranim kriminalom in pranjem denarja.

Stabilne in utrjene demokratične institucije in procesi so osrednji steber procesa pristopa k EU. Komisija je začela okrepljeno in racionalizirano sodelovanje z državami, ki se pripravljajo na pristop, v zvezi s splošnim okvirom za demokracijo, med drugim vključno z volilnim procesom, delovanjem parlamenta (vključno z njegovo nadzorno vlogo na področju dela in oblikovanja politik vlade ter še vedno preveliko uporabo pospešenih postopkov v številnih primerih) in vlogo civilne družbe.

V večini držav so še naprej prisotni izrazita politična polarizacija, pomanjkanje medstrankarskega sodelovanja in krčenje prostora za civilno družbo. Pomanjkanje učinkovitega medstrankarskega dialoga je privedlo do dolgotrajnega političnega zastoja in stagnacije reform. V nekaterih primerih so parlamentarne razprave zaznamovale napetosti, žaljivke in občasni nasilni incidenti.

V več državah, ki se pripravljajo na pristop, je bil dosežen določen napredek na področju temeljnih pravic, vključno z boljšim razumevanjem pomembnosti zagotavljanja teh pravic in svoboščin. Hkrati so se nadaljevali nekateri negativni trendi, kot je splošna razširjenost nasilja na podlagi spola, svobodo medijev pa so še naprej ovirali politični in gospodarski interesi, kar slabi nadzor nad javnimi organi, odpira prostor za tuje vmešavanje in spodkopava komunikacijo o EU. V nekaterih državah se uvajajo pozitivne pobude o pravicah otrok in invalidov. Vendar v praksi na varstvo temeljnih pravic negativno vplivata nezadostno izvajanje zakonov in politik ter splošna neučinkovitost mehanizmov pravnih sredstev. Izzivi ostajajo pri zagotavljanju učinkovite zaščite pred vsemi oblikami sovraštva in diskriminacije, vključno s tistimi, ki so usmerjene v manjšine.

Sodelovanje na področju pravosodja, svobode in varnosti, kazenskega pregona in pravosodnega sodelovanja med EU in državami, ki se pripravljajo na pristop, se je še naprej pozitivno razvijalo, vendar izzivi ostajajo. Zahodni Balkan še naprej deluje kot vozlišče za kriminalne dejavnosti in združbe, ki delujejo v EU, saj je pomembna tranzitna točka za žrtve trgovine z ljudmi, tihotapljenje migrantov in nedovoljeno blago, zlasti za droge, ki vstopajo v EU. Storilci kaznivih dejanj in kriminalne mreže z Zahodnega Balkana znatno vplivajo tudi na huda kazniva dejanja in organizirani kriminal v drugih delih sveta. Turčija ostaja ključna tranzitna država za heroin, ki se preprodaja v EU. Organizirane kriminalne združbe iz Moldavije in Gruzije so dejavne na področju tihotapljenja migrantov, organiziranega premoženjskega kriminala, trgovine z ljudmi, kibernetsko pogojenih kaznivih dejanj, goljufij v zvezi z negotovinskimi plačili, goljufij na področju trošarin in drugih vrst kaznivih dejanj, kot je ponarejanje dokumentov. Ukrajina je z geografskega vidika na križišču tihotapljenja nezakonitega blaga v EU ter je tudi izvorna in namembna država trgovine z ljudmi. Kljub izzivom, povezanim z vojno, vključno z obremenjenimi institucionalnimi zmogljivostmi zaradi znatne izgube sredstev za boj proti organiziranemu kriminalu, so zadevne ukrajinske institucije pokazale izjemno odpornost in operativne zmogljivosti.

Ratifikacija in pravilno izvajanje mednarodnih konvencij na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, zlasti tistih, ki jih je razvila Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu, sta izjemno pomembna za prihodnji pristop teh držav k EU.

Sodelovanje na področju boja proti terorizmu in preprečevanja radikalizacije je pomembno za vse države, ki se pripravljajo na pristop. Terorizem in nasilni ekstremizem sta še naprej predstavljala izziv in varnostno grožnjo. Hibridne grožnje, vključno z dezinformacijami, tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem ter kibernetskimi napadi, zlasti na kritično infrastrukturo, ostajajo politični in varnostni izziv za države, ki se pripravljajo na pristop. Po lanskem strmem povečanju po začetku ruske vojne agresije proti Ukrajini te grožnje še naprej predstavljajo znatno tveganje za EU in države, ki se pripravljajo na pristop. Skupni akcijski načrt za boj proti terorizmu za Zahodni Balkan je od leta 2018 glavni okvir za sodelovanje na tem področju.

Poleg splošnega povečanja tokov nedovoljenih migracij je zaradi spreminjajočih se vzorcev na zahodnobalkanskih poteh potrebna stalna pozornost, zlasti glede nezakonitih dejavnosti mrež, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem migrantov in trgovino z ljudmi. V regiji Zahodnega Balkana je bil dosežen napredek na področju zmogljivosti za upravljanje migracij. Komisija je decembra 2022 predstavila akcijski načrt EU za Zahodni Balkan, da bi obravnavala vse večje tokove nedovoljenih prihodov v EU po zahodnobalkanski poti. Izvajanje tega akcijskega načrta je prineslo prve rezultate z zmanjšanjem migracijskega pritiska na zahodnobalkanski poti v letu 2023, zlasti zaradi večjega političnega, finančnega in operativnega sodelovanja med EU in partnericami z Zahodnega Balkana na področju migracij ter boljše usklajenosti z vizumsko politiko EU. Uskladitev vizumske politike z EU ostaja ključnega pomena za dobro delovanje brezvizumskega režima teh partneric z EU. Potrebna so nadaljnja prizadevanja za napredek na vseh področjih akcijskega načrta.

Da bi Komisija pomagala pri reševanju trenutnih izzivov na vzhodnosredozemski poti, je oktobra 2023 predstavila akcijski načrt EU za vzhodnosredozemsko pot. V njem so opisani operativni ukrepi za preprečevanje nedovoljenih odhodov, boj proti tihotapljenju, zagotavljanje zakonitih poti, izboljšanje upravljanja meja, podporo sodelovanju na področju vračanja in ponovnega sprejema ter zadostne sprejemne zmogljivosti.

Zaradi ruske vojne proti Ukrajini se je povečalo število ukrajinskih beguncev. Moldavija, ki gosti največje število ukrajinskih beguncev na prebivalca med državami, ki se pripravljajo na pristop, pa tudi države, kot so Črna gora, Srbija, Albanija in Severna Makedonija, so imele ključno vlogo pri sprejemu teh beguncev.

Kakovost javne uprave in regulativnega okvira je ključna za dolgoročno konkurenčnost EU 18 . Na splošno so države, ki se pripravljajo na pristop, v najboljšem primeru zmerno pripravljene v smislu kakovosti svoje javne uprave. V obdobju poročanja je bil napredek pri reformah na splošno zelo omejen. Večina priporočil iz prejšnjih let še vedno velja. Tipičen vzorec je, da je formalna pravna in institucionalna podlaga za strokovno upravo vsaj delno vzpostavljena, vendar se ne uporablja sistematično.

Od začetka ruske vojne agresije proti Ukrajini februarja 2022 se večina od desetih gospodarstev, ki se pripravljajo na pristop, sooča z velikimi gospodarskimi in socialnimi izzivi. V Ukrajini se je BDP v letu 2022 zmanjšal za 29,1 %, saj je na celotno državo močno vplivala ruska vojna agresija, ki je povzročila znaten pritisk na makroekonomsko stabilnost. Rast BDP se je v regiji Zahodnega Balkana v letu 2022 upočasnila na 3,2 % v primerjavi s 7,7-odstotnim okrevanjem po posledicah pandemije COVID-19 v letu 2021, vendar se je resnost upočasnitve med gospodarstvi razlikovala, pri čemer se je realna rast BDP v Črni gori upočasnila na 6,1 %, v Albaniji na 4,8 %, v Bosni in Hercegovini na 4 %, na Kosovu na 3,5 %, v Srbiji na 2,3 % in v Severni Makedoniji na 2,1 %. V Turčiji se je rast BDP upočasnila na 5,6 %. V Moldaviji se je BDP močno zmanjšal, in sicer za 5,9 %, medtem ko se je BDP v Gruziji še naprej povečeval in dosegel dvomestno število, in sicer 10,1 %. Do razlik v gospodarski rasti med državami je prihajalo predvsem zaradi neposrednih in posrednih posledic vojne proti Ukrajini, vključno z njenim vplivom na trgovinske povezave, energijo, cene hrane in begunske tokove. Gospodarske obete za deset gospodarstev še vedno spremlja velika negotovost glede morebitnih nadaljnjih posledic vojne za rast, zaposlovanje in socialno kohezijo.

Vse bolj pomembno je, da vseh deset gospodarstev, ki se pripravljajo na pristop, pospeši strukturne reforme, da se omogoči trajnostno srednjeročno okrevanje in pospeši napredek pri izpolnjevanju gospodarskih meril za članstvo v EU. To vključuje zagotavljanje delovanja tržnih gospodarstev in dokazovanje sposobnosti za soočanje s konkurenčnimi pritiski in tržnimi silami v EU.

Podrobnejši pregled stanja glede temeljnih prvin procesa pristopa k EU v državah, ki se pripravljajo na pristop, je v Prilogi 1.

V. Pospeševati je treba gospodarsko zbliževanje na Zahodnem Balkanu

Leta 2023 se je gospodarska proizvodnja v regiji Zahodnega Balkana po šestih zaporednih četrtletjih upočasnjevanja rasti v prvem četrtletju leta 2023 povečala hitreje kot v predhodnih treh mesecih. Rast BDP v regiji se je z 1,6 % v predhodnem četrtletju medletno rahlo povečala na 1,7 %, saj se je rast proizvodnje v večini držav razen Albanije ter Bosne in Hercegovine povečala. Na rast sta na splošno vplivala neto izvoz in okrevanje naložb. Zasebna potrošnja je bila neenotna, saj se je v večini držav upočasnila in v nekaterih primerih celo postala negativna, v Črni gori pa se je še naprej zanesljivo povečevala.

Gospodarstva Zahodnega Balkana so se že pred pandemijo COVID-19 soočala z velikimi izzivi, zaradi katerih niso mogla v celoti izkoristiti svojega gospodarskega potenciala. Države so zaostajale pri reformah svojih gospodarskih struktur in izboljšanju konkurenčnosti ter se soočale z visoko stopnjo brezposelnosti (zlasti med mladimi), velikim neskladjem med ponudbo spretnosti in povpraševanjem po njih, vztrajno neformalno ekonomijo, neprijaznim poslovnim okoljem in nizko ravnjo inovacij.

Za naložbeno okolje na Zahodnem Balkanu so značilni šibka pravna država, pomanjkanje ustreznega izvajanja nadzora državnih pomoči, zakoreninjena siva ekonomija, slab dostop do financiranja ter nizka raven regionalnega povezovanja in povezljivosti. Vmešavanje države v gospodarstvo se nadaljuje, kar povečuje tveganje za korupcijo zaradi slabega upravljanja javnih financ ter pogostih sprememb regulativnega okolja in davkov. Obstaja velika potreba po nadgradnji infrastrukture; naložbe bi morale biti usmerjene prek enotnih projektnih struktur in skladne s prednostnimi nalogami, dogovorjenimi z EU.

Gospodarsko zbliževanje je v središču koristi članstva v EU. Na Zahodnem Balkanu je zbliževanje nizko, saj znaša med 30 in 50 % povprečja EU (v smislu paritete kupne moči), in ne napreduje dovolj hitro. Izkušnje iz petega kroga širitve EU kažejo, da članstvo na enotnem trgu EU skupaj s strukturnimi skladi pozitivno vpliva na gospodarsko zbliževanje.

Vir: Eurostat, Svetovna banka.

Za nadaljnjo pospešitev reform, večje socialno-ekonomsko zbliževanje Zahodnega Balkana z Evropsko unijo ter za pomoč državam pri izpolnjevanju zahtev članstva v EU Evropska komisija predlaga novi načrt za rast za Zahodni Balkan 19 , ki bi že pred pristopom prinesel nekatere prednosti in nadaljnje spodbude za reforme, povezane s članstvom v EU.

VI. Regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi

Na Zahodnem Balkanu so dobri sosedski odnosi in regionalno sodelovanje bistvene prvine stabilizacijsko-pridružitvenega in širitvenega procesa.

Po uspešni uvedbi „gostovanja kot doma“ v šestih gospodarstvih Zahodnega Balkana 1. julija 2021 so bili sprejeti nadaljnji pripravljalni ukrepi za znižanje stroškov gostovanja med Zahodnim Balkanom in EU. Ob robu vrha EU-Zahodni Balkan v Tirani decembra 2022 je bil sprejet časovni načrt za znižanje stroškov gostovanja med EU in Zahodnim Balkanom. Prvo postopno zniževanje stroškov se je začelo oktobra 2023. Končni cilj tega postopka je do leta 2027 znižati cene gostovanja z EU na raven, ki je blizu domačim cenam. Telekomunikacijski operaterji iz EU in Moldavije so se 31. maja 2023 dogovorili o prostovoljnem znižanju tarif gostovanja od januarja 2024, s čimer se je Moldavija približala območju „gostovanja kot doma“.

Opravljeno je bilo obsežno tehnično delo na vseh področjih, ki jih zajema pobuda za skupni regionalni trg. Cilj tega dela pod okriljem Sveta za regionalno sodelovanje, Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA) in naložbenega foruma šestih zahodnobalkanskih zbornic je omogočiti prosto gibanje ljudi, zlasti strokovnjakov, in zagotavljanje elektronskih storitev, olajšati zaposlovanje in trgovino ter poenostaviti carinske postopke v regiji. Voditelji naložbenega foruma šestih zahodnobalkanskih zbornic so na vrhu berlinskega procesa novembra 2022 odobrili več „sporazumov o mobilnosti“, ki zajemajo potovanja znotraj regije na podlagi osebnih izkaznic, priznavanje visokošolskih kvalifikacij in priznavanje poklicnih kvalifikacij. Ko se bodo ti sporazumi začeli izvajati, bodo omogočali potovanje, študij in delo po vsej regiji. Z aktivno podporo prometne skupnosti in CEFTA so bili med Italijo, Črno goro in Albanijo ter med Hrvaško, Črno goro in Bosno in Hercegovino vzpostavljeni dodatni zeleni vozni pasovi in modre poti. Na splošno je imela prometna skupnost pomembno vlogo pri podpiranju Zahodnega Balkana v širitvenem procesu z izvajanjem ustreznega pravnega reda EU na področju prometa, enako pa bo storila tudi za Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo po njihovi tesnejši povezavi s prometno skupnostjo. Vendar so nesoglasja med Srbijo in Kosovom o vprašanjih statusa še naprej preprečevala uradno sprejetje vedno večjega števila gospodarsko pomembnih osnutkov sklepov, ki so bili tehnično dogovorjeni v okviru CEFTA. Regija mora pokazati politično vizijo in dokončati to delo ter sprejeti pravno zavezujoče sporazume ali odločitve med vsemi partnericami z Zahodnega Balkana v korist svojih prebivalcev in podjetij. To zahteva skupno osredotočanje na vzpostavitev skupnega regionalnega trga na podlagi pravil in standardov EU, poleg tega pa je treba preprečiti, da bi to delo ogrozili enostranski ukrepi.

Celovita normalizacija odnosov med Kosovom in Srbijo v okviru dialoga pod okriljem EU ostaja ključna za njuno evropsko prihodnost in stabilnost celotne regije.

Vse strani morajo v dobri veri izvajati obstoječe dvostranske sporazume, vključno s Prespanskim sporazumom med Grčijo in Severno Makedonijo ter Pogodbo o prijateljstvu, dobrih sosedskih odnosih in sodelovanju med Bolgarijo in Severno Makedonijo.

Na Zahodnem Balkanu ostajata ključnega pomena preseganje zapuščine preteklosti in reševanje sporov, ki izhajajo iz konfliktov v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Še vedno je treba rešiti pomembna odprta dvostranska vprašanja, vključno z vprašanji meja in zagotavljanjem pravice žrtvam vojnih zločinov, identifikacijo preostalih pogrešanih oseb in vzpostavitvijo natančne evidence grozodejstev iz preteklosti na regionalni ravni. V EU ni prostora za podžigajočo retoriko ali poveličevanje vojnih zločincev na kateri koli strani.

Odnosi med Turčijo in Grčijo so se do začetka leta 2023 slabšali, nato pa so se občutno izboljšali zaradi solidarnosti, ki so jo pokazali grški državljani in vlada po potresih februarja 2023. Sledile so izmenjave na visoki ravni, vključno s srečanji voditeljev držav.

Turčija v obdobju poročanja ni izvajala nobenih nedovoljenih dejavnosti vrtanja v vzhodnem Sredozemlju.

Nadaljevanje dialoga v dobri veri in odrekanje enostranskim dejanjem, ki so v nasprotju z interesi EU ter kršijo mednarodno pravo in suverene pravice držav članic EU, sta bistveni zahtevi za zagotovitev stabilnega in varnega okolja v vzhodnem Sredozemlju ter za razvoj obojestransko koristnega sodelovanja med EU in Turčijo. Od Turčije se pričakuje, da se bo nedvoumno zavezala dobrim sosedskim odnosom, mednarodnim sporazumom in mirnemu reševanju sporov v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov ter se po potrebi obrnila na Meddržavno sodišče.

EU je še naprej zavezana zaščiti svojih interesov in interesov svojih držav članic ter ohranjanju regionalne stabilnosti.

Izjemno pomembno je, da se Turčija zaveže in dejavno prispeva k pogajanjem za pravično, celovito in izvedljivo rešitev ciprskega vprašanja v okviru ZN na podlagi federacije dveh skupnosti in dveh območij s politično enakostjo ter v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta ZN, pravnim redom EU in načeli, na katerih temelji EU. Ne smejo se sprejemati enostranski ukrepi, ki bi lahko povzročili napetosti na otoku in ogrozili nadaljevanje pogovorov. Turčija mora nemudoma razveljaviti vse ukrepe, sprejete od oktobra 2020 v zvezi z Varošo, ki so v nasprotju z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta ZN. Poleg tega mora takoj izpolniti svojo obveznost glede celovitega izvajanja dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu med EU in Turčijo ter doseči napredek pri normalizaciji odnosov z Republiko Ciper. Turčija se je v nasprotju z resolucijami Varnostnega sveta ZN še naprej zavzemala za rešitev z dvema državama.

Vojna agresija Rusije proti Ukrajini vpliva na odnose z njenimi dvostranskimi partnericami in sosednjimi državami. Ukrajinski organi so si prizadevali za ohranitev in nadaljnjo krepitev sodelovanja in diplomatskih vezi z evropskimi državami.

Odnosi Ukrajine z državami Zahodnega Balkana so se na splošno izboljšali, kljub različnim stališčem Srbije in entitete Republike Srbske v Bosni in Hercegovini glede odnosov z Rusijo. Odnosi z Gruzijo so postali nekoliko napeti, zlasti ker Gruzija ni uvedla sankcij proti Rusiji. Turčija ostaja strateški partner Ukrajine s pomembnimi dvostranskimi gospodarskimi in medosebnimi vezmi, kar dokazujeta dvostranski brezvizumski režim in sporazum o prosti trgovini, podpisan februarja 2022. Turčija je tudi pomembna udeleženka ukrajinske mednarodne krimske platforme.

Po ruski vojni agresiji proti Ukrajini je Moldavija okrepila sodelovanje z Ukrajino in Romunijo na področju humanitarne podpore ukrajinskim beguncem, energetske varnosti, prometa in povezljivosti. Evropska komisija je od začetka ruske vojne agresije proti Ukrajini Moldaviji zagotovila več kot 48 milijonov EUR humanitarne pomoči za podporo ukrajinskim beguncem, ki živijo v državi, in moldavskim družinam, ki jih gostijo.

Dvostransko sodelovanje z Ukrajino se je v obdobju poročanja še naprej izboljševalo. Moldavija je od začetka ruske vojne izkazala solidarnost z Ukrajino, glasovala za ustrezne resolucije Generalne skupščine ZN in se uskladila s številnimi političnimi izjavami v mednarodnih organizacijah, ki obsojajo vojaško agresijo. Država je gostila in podpirala večje število beguncev, pri čemer se je močno zanašala na mednarodne humanitarne donatorje, ter dejavno podpirala razvoj novih trgovinskih poti v okviru pobude o solidarnostnih koridorjih. Po uničenju jezu Kahovka je Moldavija Ukrajini ponudila dvostransko pomoč pri spopadanju s humanitarnimi posledicami nesreče.

Gruzija ima diplomatske odnose z vsemi sosedami, razen z Rusko federacijo od vojne leta 2008. Obe strani sodelujeta v mednarodni razpravi v Ženevi, ki ji sopredsedujejo EU, ZN in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Gruzija ima strateško partnerstvo s Turčijo. Država še naprej podpira ozemeljsko nedotakljivost in suverenost Ukrajine, tudi s sopredlaganjem resolucij ZN v podporo Ukrajini, vendar se ni uskladila z omejevalnimi ukrepi EU proti Rusiji. Ponovna vzpostavitev letov med Rusijo in Gruzijo ter zdravstvene razmere v zaporu nekdanjega gruzijskega predsednika in ukrajinskega državljana Sakašvilija so povzročile dodatne diplomatske napetosti.

Ukrajina, Moldavija in Gruzija prav tako še naprej dejavno sodelujejo v vzhodnem partnerstvu.

Teritorialno sodelovanje državam, ki se pripravljajo na pristop, omogoča medsebojno sodelovanje in sodelovanje s sosednjimi državami članicami v ključnih socialnih in gospodarskih sektorjih. Natančneje, programi čezmejnega sodelovanja ustvarjajo priložnosti za dialog in sodelovanje na ravni lokalne uprave, ki vključuje skupnosti, zasebni sektor in organizacije civilne družbe. Strategija EU za jadransko-jonsko regijo in strategija EU za Podonavje še naprej prispevata k sodelovanju med državami članicami in državami kandidatkami, in sicer tako, da spodbujata upravne zmogljivosti na področju različnih politik EU, vključno s kohezijsko politiko, ter ponujata platformo za sodelovanje.

VII. Sklepne ugotovitve in priporočila

1.V hitro spreminjajočem se geopolitičnem okolju je EU pokazala, da je pripravljena na okrepitev svojega položaja na svetovnem prizorišču. Širitev EU v skladu s ciljem Unije, da spodbuja mir, svoje vrednote in blaginjo svojih narodov, ostaja močno orodje za spodbujanje demokracije, pravne države in spoštovanja temeljnih pravic. Verodostojna pristopna perspektiva, ki temelji na dosežkih, je ključno gonilo preobrazbe in tako krepi našo kolektivno varnost in socialno-ekonomsko blaginjo. Je bistvenega pomena za spodbujanje sprave in stabilnosti na evropski celini. V odziv na klic zgodovine si moramo zdaj prizadevati za pospešitev širitve EU in dopolnitev Unije.

2.Širitvena politika EU je že dobila nov zagon. Resna možnost članstva v EU za države Zahodnega Balkana, Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo je v političnem, varnostnem in gospodarskem interesu EU ter bistvenega pomena v sedanjih geopolitičnih razmerah.

Voditelji EU v izjavi iz Granade 20 opozarjajo, da je širitev „dejavnik, ki prispeva k izboljšanju gospodarskih in socialnih razmer evropskih državljanov in državljank ter zmanjšanju razlik med državami, spodbujati pa mora tudi vrednote, na katerih temelji Unija“. Ugotavljajo tudi, da morajo biti EU in prihodnje države članice pripravljene na nadaljnjo širitev Unije. V ta namen mora Unija vzpostaviti potrebne notranje temelje in reforme. Hkrati je bistveno, da države kandidatke okrepijo svoja prizadevanja za reforme, zlasti na področju pravne države, v skladu z naravo pristopnega procesa, ki temelji na dosežkih, in s pomočjo EU.

3.V preteklem letu je bil dosežen pomemben napredek v zvezi s širitveno agendo EU.

Evropski svet je priznal evropsko perspektivo Ukrajine, Moldavije in Gruzije. Voditelji EU so se odločili, da Ukrajini in Republiki Moldaviji podelijo status držav kandidatk, Gruziji pa šele, ko bodo obravnavane prednostne naloge, določene v mnenju Komisije o prošnji Gruzije za članstvo.

Na Zahodnem Balkanu sta julija 2022 potekali prvi medvladni konferenci z Albanijo in Severno Makedonijo o pristopnih pogajanjih, sledil pa jima je analitični pregled pravnega reda EU (pregled usklajenosti zakonodaje). Evropski svet je decembra 2022 Bosni in Hercegovini podelil status kandidatke za članstvo v EU pod pogojem, da država izvede ukrepe, določene v sporočilu Komisije o širitveni politiki iz oktobra 2022. Decembra 2022 je za članstvo EU zaprosilo tudi Kosovo. EU se je spomladi 2023 dogovorila o liberalizaciji vizumskega režima za Kosovo, ki bo začela veljati 1. januarja 2024.

4.Vse države, ki se pripravljajo na pristop, imajo zdaj zgodovinsko priložnost, da svojo prihodnost tesno povežejo z Evropsko unijo. Komisija je pripravljena pospešiti njihove pristopne procese in zagotoviti, da bo naslednja širitev spodbudila napredek. Pristop je in bo ostal proces, ki temelji na dosežkih, in je v celoti odvisen od objektivnega napredka, ki ga doseže vsaka država. Pravna država, gospodarstvo, delovanje demokratičnih institucij in reforma javne uprave so še naprej temelji širitvene politike. Države bodo morale odločneje ukrepati, da bi izvedle potrebne reforme ter dosegle oprijemljiv in nepovraten napredek na področju temeljnih prvin ter s tem v celoti izkoristile novi zagon.

5.Poleg tega je gospodarska rast v številnih državah prepočasna, zato zbliževanje z EU ne poteka dovolj hitro. Potrebne so ciljno usmerjene strukturne reforme, zlasti za sprostitev potenciala rasti v regiji Zahodnega Balkana. Izboljšanje pravne države in poslovnega okolja je ključnega pomena za privabljanje ravni naložb in okrepitev trgovinskega povezovanja, ki sta potrebna za spodbujanje rasti in približevanje regije EU. Komisija zato hkrati predlaga novi načrt za rast za Zahodni Balkan 21 . Načrt tvorijo štirje stebri, ki se bodo vzajemno krepili: (i) večje povezovanje z enotnim trgom EU, ki ga mora spremljati (ii) odpiranje trgov vsem sosednjim državam Zahodnega Balkana in oblikovanje skupnega regionalnega trga; (iii) za poglobitev sedanjih reform bodo prednostne naložbe in reforme opredeljene v programih reform za posamezne države, ki bodo temeljile na programih gospodarskih reform; (iv) od uresničevanja teh reform bo odvisno povečanje finančne pomoči.

Dvostranska vprašanja, zlasti na Zahodnem Balkanu, ne zavirajo le regionalnega gospodarskega povezovanja, temveč tudi upočasnjujejo posamezne države na poti pristopa k EU. Nerešena vprašanja povzročajo tveganje nestabilnosti in celo zaostrovanje, kar dokazuje nasilni napad na kosovsko policijo 24. septembra v Banjski na severu Kosova. Zato je bistveno, da se obravnavajo odprta vprašanja in da zadevni strani najdeta obojestransko sprejemljive rešitve. V zvezi s tem sta Kosovo in Srbija pozvana, naj se brez nadaljnjega odlašanja ali predpogojev bolj konstruktivno vključita v dialog pod okriljem EU o izvajanju sporazuma o poti k normalizaciji odnosov in njegove priloge o izvajanju ter drugih sporazumov, doseženih v dialogu pod okriljem EU. To vključuje ustanovitev združenja/skupnosti občin s srbsko večino. Normalizacija odnosov je bistven pogoj na evropski poti obeh strani. Obe tvegata izgubo pomembnih priložnosti, če ne bosta dosegli napredka.

6.Turčija ostaja ključna partnerica Evropske unije na ključnih področjih skupnega interesa. EU ima strateški interes za stabilno in varno okolje v vzhodnem Sredozemlju ter za razvoj obojestransko koristnega partnerstva s Turčijo.

Svet je decembra 2022 ponovil, da se Turčija še naprej oddaljuje od Evropske unije ter da so se pristopna pogajanja s Turčijo dejansko ustavila in da trenutno ni mogoče razmišljati o odprtju ali zaprtju novih poglavij. Dejstva, ki so bila podlaga za to oceno, še vedno držijo. Evropski svet je junija 2023 pozval visokega predstavnika in Komisijo, naj mu na podlagi instrumentov in možnosti, ki jih je opredelil, predložita poročilo o stanju odnosov med EU in Turčijo, da bi lahko nadaljevali na strateški in v prihodnost usmerjen način. To poročilo bo predloženo novembra 2023. Komisija in visoki predstavnik bosta Evropski svet do konca leta 2024 seznanila s trenutnim stanjem v zvezi z navedenimi ukrepi.

II.

7.V Črni gori je politična zavezanost organov procesu pristopa države k EU ključna prednostna naloga države in se na splošno odraža v političnih odločitvah. To vključuje stalno 100-odstotno stopnjo usklajenosti s SZVP EU, vključno s sankcijami. Črna gora je s sodelovanjem pri izvajanju akcijskega načrta EU za Zahodni Balkan prispevala k upravljanju mešanih migracijskih tokov proti EU. Vendar so v zadnjih dveh letih zaradi politične nestabilnosti, napetosti, slabega delovanja demokratičnih in pravosodnih institucij ter odsotnosti polnopravne vlade postopki odločanja in izvajanje reform zastali, kar je povzročilo občutno upočasnitev pogajanj. Po ocenah Komisije je v skladu s pogajalskim okvirom trenutno zagotovljena splošna uravnoteženost med napredkom pri poglavjih o pravni državi na eni strani in napredkom v pristopnih pogajanjih o vseh poglavjih na drugi strani.

Prednostna naloga v zvezi z nadaljnjim splošnim napredkom v pristopnih pogajanjih (in pred začasnim zaprtjem drugih poglavij ali sklopov) je še vedno izpolnitev vmesnih meril glede pravne države iz poglavij 23 in 24. Da bi Črna gora dosegla ta mejnik, mora okrepiti prizadevanja za reševanje odprtih vprašanj, tudi na kritičnih področjih svobode izražanja in svobode medijev ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ter pospešiti in poglobiti reforme na področju neodvisnosti, strokovnosti in odgovornosti sodstva, vključno z imenovanji sodnikov. Konec oktobra 2023 sta bila oblikovana nov parlament in nova vlada. Slednja se mora osredotočiti na izvajanje ključnih nerešenih reform, povezanih z EU, pri čemer je ključnega pomena dobro delujoč parlament. Delo mora biti usmerjeno v doseganje širokega političnega soglasja o ključnih reformah in povečanje osredotočenosti na ključne rezultate za napredek agende za vključevanje v EU v praksi.

8.V Srbiji se je hitrost reform po oblikovanju nove vlade konec oktobra 2022 povečala, čeprav je politični razvoj dogodkov po dveh tragičnih množičnih streljanjih maja 2023 povzročil začasno upočasnitev. Na področju pravne države je Srbija sprejela ukrepe za okrepitev neodvisnosti in odgovornosti sodstva s pravočasnim sprejetjem zakonodaje, s katero bodo v praksi uveljavljene ustavne spremembe iz leta 2022. Država je pripravila in sprejela tudi novo medijsko zakonodajo, katere izvajanje lahko znatno izboljša regulativno okolje. Izboljšala je usklajenost z vizumsko politiko EU in razveljavila zakon o posebnih postopkih javnega naročanja za linearne infrastrukturne projekte. Za sprejetje in izvajanje potrebnih reform na področju pravne države sta potrebna nadaljnje delo in dolgotrajna politična zavezanost. Vzpostavljen je bil pravni okvir, ki bo omogočil ločevanje lastništva v plinskem sektorju, vendar so zamude precejšnje. Srbija je sklenila sporazum o prosti trgovini s Kitajsko, kar vzbuja resne pomisleke. Država mora prednostno izboljšati usklajenost s SZVP EU, vključno z omejevalnimi ukrepi in izjavami o Rusiji, ter se mora vzdržati dejanj in izjav, ki so v nasprotju s stališči EU o zunanji politiki in drugih strateških zadevah. Komisija ocenjuje, da bi bilo v skladu s pogajalskim okvirom v pristopnih pogajanjih mogoče doseči veliko večji napredek. Stalno pozornost je treba nameniti ohranjanju splošnega ravnovesja med napredkom pri poglavjih o pravni državi in normalizaciji odnosov s Kosovom na eni strani ter napredkom pri pristopnih pogajanjih o vseh poglavjih na drugi strani. Normalizacija odnosov je bistven pogoj na evropski poti Srbije in Kosova, obe državi pa lahko zamudita pomembne priložnosti, če ne bosta dosegli napredka.

Komisija potrjuje oceno, da je Srbija tehnično izpolnila merila za odprtje sklopa 3 (konkurenčnost in vključujoča rast).

Napredek Srbije na področju pravne države in normalizacije odnosov s Kosovom bo še naprej določal splošno hitrost pristopnih pogajanj. Pričakuje se, da bo Srbija v prihodnjem letu nedvoumno pokazala svojo odločenost, da pospeši pristopni proces s hitrejšim izvajanjem reform, povezanih s pristopom k EU, na vseh področjih. Na področju pravne države mora Srbija odpraviti pomanjkljivosti, zlasti na ključnih področjih sodstva, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, svobode medijev ter obravnave vojnih zločinov na nacionalni ravni. Prav tako si mora verodostojno prizadevati za zaustavitev dezinformacij, tujega vmešavanja in manipuliranja z informacijami, zmanjšanje odvisnosti energetskega sektorja od Rusije, okrepitev sodelovanja z EU na področju migracij ter prevzemanje odgovornosti za proaktivno in objektivno komuniciranje o EU. Srbija je s sodelovanjem pri izvajanju akcijskega načrta EU za Zahodni Balkan prispevala k upravljanju mešanih migracijskih tokov proti EU.

Srbija je še naprej vključena v dialog o normalizaciji odnosov s Kosovom pod okriljem EU, vendar mora pokazati resnejšo zavezanost, vložiti več prizadevanj in doseči kompromise za napredek v procesu normalizacije odnosov s Kosovom. Država mora spoštovati svoje zaveze o dialogu in se zavezati doslednemu izvajanju vseh preteklih sporazumov o dialogu ter sporazuma o poti k normalizaciji in njegove priloge o izvajanju. Pričakuje se, da bo bolj konstruktivno sodelovala in tako omogočila pogajanja o celovitem pravno zavezujočem sporazumu o normalizaciji. Pričakuje se tudi, da bo v celoti sodelovala pri preiskavah nasilnega napada na kosovsko policijo 24. septembra 2023 in napadov na KFOR 29. maja. Storilce napada je treba prijeti in hitro privesti pred sodišče, Srbija pa mora v zvezi s tem v celoti sodelovati in sprejeti vse potrebne ukrepe.

9.V Severni Makedoniji so organi dosledno trdili, da pristop k EU ostaja njihov strateški cilj. Severna Makedonija mora kot država, s katero potekajo pogajanja, izvesti reforme, povezane z EU, tudi na področjih iz sklopa temeljnih prvin, zlasti pravosodja ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, reformo javne uprave, vključno z upravljanjem javnih financ, in reformo javnega naročanja. Nekatere spremembe kazenskega zakonika, ki vplivajo na veliko število primerov korupcije na visoki ravni, so vzbudile resne pomisleke. Ključnega pomena sta krepitev zaupanja v pravosodni sistem in vztrajen boj proti korupciji, tudi z zanesljivimi rezultati pri preiskovanju, pregonu in pravnomočnih obsodbah v primerih korupcije na visoki ravni. Država je po ruski vojni agresiji proti Ukrajini ohranjala popolno usklajenost z vsemi odločitvami EU na področju SZVP. Severna Makedonija je s sodelovanjem pri izvajanju akcijskega načrta EU za Zahodni Balkan prispevala k upravljanju mešanih migracijskih tokov proti EU.

Severna Makedonija se je zavezala, da bo prednostno sprožila in dosegla ustrezne ustavne spremembe, da bi v ustavo vključila državljane drugih narodov, ki živijo znotraj državnih meja. Severna Makedonija je dober primer večetnične družbe. Po prvi medvladni konferenci o procesu pogajanj za pristop k EU s Severno Makedonijo julija 2022 je analitični pregled usklajenosti zakonodaje s pravnim redom EU potekal nemoteno. Severna Makedonija je v postopku pregleda usklajenosti zakonodaje dejavno sodelovala in pokazala visoko raven zavezanosti. Poročilo o pregledu za „Sklop 1 – temeljne prvine“ je bilo Svetu predstavljeno julija 2023.

Glede na sklepe Sveta iz julija 2022 se Komisija veseli hitrega in odločnega nadaljnjega ukrepanja na podlagi poročila o pregledu za „Sklop 1 – temeljne prvine“, tudi kar zadeva časovne načrte države v skladu s pogajalskim okvirom, da bi lahko prvi sklop odprli do konca tega leta.

10.V Albaniji so organi dosledno trdili, da je strateški cilj pristopa k EU ključna prednostna naloga države. Albanija je še naprej napredovala pri reformah v okviru sklopa temeljnih prvin, vključno z nadaljnjim izvajanjem celovite reforme pravosodja. Dodatne konkretne rezultate je dosegla specializirana struktura za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (SPAK). Nadaljevalo se je dobro sodelovanje z državami članicami EU in agencijami EU na področju boja proti organiziranemu kriminalu. Albanija je s sodelovanjem pri izvajanju akcijskega načrta EU za Zahodni Balkan prispevala k upravljanju mešanih migracijskih tokov proti EU.

Albanija je kot nestalna članica dejavno vključena v Varnostni svet ZN, tudi kot sopredlagateljica resolucij, ki obsojajo rusko vojno agresijo proti Ukrajini. Popolna usklajenost Albanije s SZVP EU je močan znak strateške odločitve za pristop k EU in njene vloge kot zanesljive partnerice.

Po prvi medvladni konferenci o procesu pogajanj za pristop k EU z Albanijo julija 2022 je analitični pregled usklajenosti zakonodaje s pravnim redom EU potekal nemoteno. Albanija je v postopku pregleda usklajenosti zakonodaje dejavno sodelovala in pokazala visoko raven zavezanosti. Poročilo o pregledu za „Sklop 1 – temeljne prvine“ je bilo Svetu predstavljeno julija 2023.

11.Komisija pozdravlja prizadevanja za reforme Bosne in Hercegovine od zasedanja Evropskega sveta decembra 2022, na katerem ji je bil podeljen status države kandidatke. Komisija pozdravlja tudi hiter začetek mandata novega sveta ministrov januarja 2023. Javna zavezanost političnih strank strateškemu cilju evropskega povezovanja je prinesla pozitivne rezultate.

Sprejeti so bili ukrepi in zaveze za izpolnitev ključnih prednostnih nalog in za obravnavo korakov, določenih v priporočilu Komisije za status kandidatke. Svet ministrov je sprejel strategije za boj proti organiziranemu kriminalu, pripravil posodobljeno oceno tveganja in spremljajoči akcijski načrt za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, sprejel strategije in akcijske načrte s področja migracij in terorizma ter imenoval nadzorni organ za izvajanje nacionalne strategije za obravnavo vojnih zločinov. Bosna in Hercegovina je s sodelovanjem pri izvajanju akcijskega načrta EU za Zahodni Balkan prispevala k upravljanju mešanih migracijskih tokov proti EU. Kontaktna točka z Europolom je začela delovati junija 2023. Država je sprejela zakone, zlasti o integriteti sodstva s spremembami visokega sodnega in tožilskega sveta, preprečevanju mučenja (z imenovanjem varuha človekovih pravic za državni preventivni mehanizem) tujcih in prostem dostopu do informacij ter sprejela akcijski načrt za enakost spolov. Usklajevanje s SZVP EU se je v obdobju poročanja znatno izboljšalo, vendar je treba v zvezi z izvajanjem omejevalnih ukrepov storiti še več.

Javna zavezanost koalicijskih strank strateškemu cilju evropskega povezovanja je od podelitve statusa kandidatke prinesla pozitivne rezultate. Hkrati je prišlo do negativnega razvoja v entiteti Republika Srbska. Slednja je pozvala ustavne sodnike k odstopu in sprejela zakon, ki določa, da se odločbe ustavnega sodišča ne bodo izvajale, kar je v nasprotju z ustavnim in pravnim redom države. Poleg tega je ponovno uvedla kazenske sankcije za obrekovanje in s tem omejila svobodo izražanja in svobodo medijev. Na sprejetje čaka tudi osnutek zakona, usmerjenega proti skupinam civilne družbe kot „tujim agentom“; če bo sprejet, bo to še en velik korak nazaj na področju temeljnih pravic. Separatistična dejanja, ki spodkopavajo enotnost, suverenost, ozemeljsko celovitost, ustavni red in mednarodno osebnost države, spodkopavajo napredek pri pristopu k EU.

Več odločb ustavnega sodišča še ni bilo v celoti izvršenih, zlasti v zvezi z državno lastnino. Skupščini obeh entitet bi morali hitro imenovati sodnike, da se zagotovi polna sestava ustavnega sodišča. Država mora nujno zaključiti še nedokončano ustavno in volilno reformo. Še vedno so potrebne reforme za uskladitev ustave z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah v skladu s sodno prakso v zadevi Sejdić-Finci.

Na splošno si mora Bosna in Hercegovina še naprej prizadevati za izpolnitev 14 ključnih prednostnih nalog, določenih v mnenju Komisije o njeni prošnji za članstvo v EU, in korakov, navedenih v priporočilu Komisije za status kandidatke. Stanje izvajanja 14 ključnih prednostnih nalog je opredeljeno v poročilu o državi. Komisija priporoča, da se pogajanja za pristop Bosne in Hercegovine EU začnejo, ko bo dosežena potrebna stopnja izpolnjevanja meril za članstvo.

Komisija bo poročilo o napredku predložila Svetu najpozneje marca 2024.

12.Potem ko je Kosovo decembra 2022 zaprosilo za članstvo v EU, je njegova vlada nadaljevala izvajanje programa reform EU. Kosovo je doseglo napredek pri obravnavanju dolgoletnih priporočil EU glede volilne reforme, kar je privedlo do sprejetja dveh pomembnih volilnih zakonov. Država mora okrepiti prizadevanja za krepitev pravne države in javne uprave ter krepitev energetske odpornosti. S sodelovanjem pri izvajanju akcijskega načrta EU za Zahodni Balkan je prispevala k upravljanju mešanih migracijskih tokov proti EU. Liberalizacija vizumskega režima za državljane Kosova naj bi začela veljati 1. januarja 2024. Na razmere na severu Kosova je vplivalo več kriz različne intenzivnosti. Kosovski Srbi so novembra 2022 skupinsko odstopili iz kosovskih institucij. Po njihovem umiku so bile aprila 2023 v štirih občinah na severu Kosova izvedene lokalne nadomestne volitve. Zelo nizka volilna udeležba, zlasti v skupnosti kosovskih Srbov, je pokazala, da te volitve ne ponujajo dolgoročne politične rešitve. Nujna je ponovna vzpostavitev razmer, v katerih bodo kosovski Srbi aktivno udeleženi v lokalni upravi, policiji in sodstvu na severu Kosova. V vseh štirih občinah je treba čim prej izvesti predčasne lokalne volitve, organizirane na popolnoma vključujoč način in ob brezpogojni udeležbi kosovskih Srbov. Kosovo mora umiriti razmere na severu države z zmanjšanjem stalne prisotnosti kosovskih specialnih enot policije ter ustaviti razlastitve zemljišč in prisilne izselitve na severu države.

Kosovo je še naprej vključeno v dialog o normalizaciji odnosov s Srbijo pod okriljem EU, vendar mora pokazati resnejšo zavezanost, vložiti več prizadevanj in doseči kompromise za napredek v procesu normalizacije odnosov s Srbijo. Spoštovati mora svoje zaveze o dialogu in se zavezati doslednemu izvajanju vseh preteklih sporazumov o dialogu ter sporazuma o poti k normalizaciji in njegove priloge o izvajanju. Pričakuje se, da bo država bolj konstruktivno sodelovala in tako omogočila pogajanja o celovitem pravno zavezujočem sporazumu o normalizaciji. Normalizacija odnosov je bistven pogoj na evropski poti Srbije in Kosova, obe državi pa lahko zamudita pomembne priložnosti, če ne bosta dosegli napredka.

13.Turčija je država kandidatka in ključna partnerica EU. Njena pristopna pogajanja so od junija 2018 v skladu s sklepi Evropskega sveta še vedno ustavljena, saj se država še naprej oddaljuje od EU. Dialog o pravni državi in temeljnih pravicah ostaja sestavni del odnosov med EU in Turčijo. Zavrnitev izvršitve nekaterih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice še vedno vzbuja skrb. Turčija je pomemben regionalni akter na področju zunanje politike, ki je pomemben element v okviru odnosov med EU in Turčijo, čeprav se njuna stališča o nekaterih zunanjepolitičnih vprašanjih še vedno razlikujejo. Država je ohranila zelo nizko stopnjo usklajenosti (10 %) s SZVP EU. Turčija je obsodila rusko vojno agresijo proti Ukrajini ter je politično in diplomatsko ukrepala, tudi z omogočanjem neposrednih pogovorov, prizadevanji za umiritev napetosti in premirje, olajšanjem izvoza ukrajinskega žita, izmenjavo zapornikov ter zagotavljanjem ključne in močne vojaške pomoči Ukrajini. Kljub temu se še vedno ni uskladila z omejevalnimi ukrepi EU proti Rusiji. Njena retorika v podporo teroristični skupini Hamas po napadih na Izrael 7. oktobra 2023 je v popolnem neskladju s pristopom EU.

Od Turčije se pričakuje, da bo dejavno podpirala pogajanja o pravični, celoviti in izvedljivi rešitvi ciprskega vprašanja v okviru ZN v skladu z ustreznimi resolucijami Varnostnega sveta ZN in načeli, na katerih temelji EU. Pomembno je, da država ponovno potrdi svojo zavezanost pogovorom za rešitev ciprskega vprašanja pod vodstvom ZN v skladu z ustreznimi resolucijami VSZN, vključno z njihovimi zunanjimi vidiki. Turčija mora prav tako nujno izpolniti svojo obveznost, da zagotavlja celovito in nediskriminatorno izvajanje dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu med EU in Turčijo.

Nadaljevalo se je sodelovanje s Turčijo na bistvenih področjih skupnega interesa, kot so boj proti terorizmu, gospodarstvo, energetika, prehranska varnost, migracije in promet. EU ima strateški interes za stabilno in varno okolje v vzhodnem Sredozemlju ter za razvoj obojestransko koristnega sodelovanja s Turčijo. Komisija in visoki predstavnik bosta novembra 2023 Evropskemu svetu predložila poročilo, v katerem bosta predstavila nadaljnje možnosti za razvoj tega odnosa.

14.Komisija pozdravlja znatna prizadevanja za reforme Ukrajine od zasedanja Evropskega sveta junija 2022 kljub ruski vojni agresiji. Komisija meni, da je Ukrajina dosegla pomemben napredek pri sedmih korakih, določenih v njenem mnenju iz junija 2022, ter sprejela dodatne ukrepe za dopolnitev in ohranitev teh dosežkov.

Ukrajina je vzpostavila pregleden predizbirni sistem za sodnike ustavnega sodišča, ki temelji na dosežkih, in dokončala na integriteto osredotočeno reformo organov pravosodnega upravljanja. Država bi morala še naprej izvajati sprejete zakone za izbiro in imenovanje sodnikov na splošnih sodiščih in ustavnem sodišču. Ukrajina je okrepila boj proti korupciji s stalnim doseganjem verodostojnih rezultatov pri preiskavah in obsodbah primerov korupcije ter zagotavljanjem preglednih imenovanj vodij ključnih protikorupcijskih agencij. Sprejela je dodatne sistemske ukrepe za zagotovitev trajnosti svojih prizadevanj za boj proti korupciji, tudi s ponovno vzpostavitvijo elektronskega sistema prijave premoženja, čeprav z nekaterimi pomanjkljivostmi, in izvajanjem državnega protikorupcijskega programa.

Ukrajina je okrepila svoj okvir za preprečevanje pranja denarja, vključno z uskladitvijo svoje zakonodaje, zlasti opredelitve politično izpostavljenih oseb, s standardi FATF, ter sprejela celovit strateški načrt in akcijski načrt za reformo sektorja kazenskega pregona. Okrepila je tudi sistemske ukrepe proti oligarhom na področjih, kot sta konkurenca in financiranje političnih strank, hkrati pa odložila uporabo zakona proti oligarhom. Svojo medijsko zakonodajo je uskladila s pravom EU. Še naprej je krepila varstvo narodnih manjšin, zlasti s spremembo zakonov o manjšinah in izobraževanju, medtem ko mora še izvesti nadaljnje reforme v skladu z navedbo Beneške komisije. Ti reformni procesi morajo biti vključujoči, in sicer tako, da so predstavniki narodnih manjšin v celoti vključeni v vse potrebne korake.

Čeprav je razglasitev vojnega stanja privedla do odstopanja od nekaterih temeljnih pravic, so sprejeti ukrepi začasni in na splošno sorazmerni z razmerami v državi.

Glede na rezultate, dosežene od junija 2022 na podlagi političnih meril, v okviru sedmih korakov in širše Komisija meni, da Ukrajina v zadostni meri izpolnjuje merila v zvezi s stabilnostjo institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in varstvo manjšin, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu leta 1993, če bo nadaljevala prizadevanja za reforme in obravnavala preostale zahteve v okviru sedmih korakov. Na podlagi tega Komisija Svetu priporoča, naj začne pristopna pogajanja z Ukrajino. Poleg tega Komisija priporoča, da Svet sprejme pogajalski okvir, ko bo Ukrajina:

— sprejela zakon, ki ga je predlagala vlada, s katerim se zvišuje zgornja meja števila zaposlenih v ukrajinskem nacionalnem protikorupcijskem uradu;

— iz zakona o preprečevanju korupcije črtala določbe, ki omejujejo pooblastila nacionalne agencije za preprečevanje korupcije na nadaljnje preverjanje premoženja, ki je že bilo predmet postopka preverjanja, in njena pooblastila za preverjanje premoženja, ki so ga prijavitelji pridobili pred vstopom v javno službo, brez poseganja v pravila, ki se uporabljajo za nacionalno varnost v času vojne;

— sprejela zakon, ki ureja lobiranje v skladu z evropskimi standardi v okviru akcijskega načrta za boj proti oligarhom;

— sprejela zakon, ki obravnava preostala priporočila Beneške komisije iz junija 2023 in oktobra 2023 v zvezi z zakonom o narodnih manjšinah ter priporočila Beneške komisije, povezana z zakoni o državnem jeziku, medijih in izobraževanju.

Ukrajina se mora še naprej boriti proti korupciji z doseganjem nadaljnjih rezultatov pri preiskavah in obsodbah primerov korupcije.

Komisija bo stalno spremljala napredek in skladnost na vseh področjih, povezanih z začetkom pogajanj, in Svetu predložila poročilo o tem do marca 2024. Komisija je pripravljena na začetek pripravljalnega dela, zlasti analitičnega pregleda pravnega reda EU (pregled usklajenosti zakonodaje), in priprave pogajalskega okvira.

15.Komisija pozdravlja znatna prizadevanja za reforme Moldavije od zasedanja Evropskega sveta junija 2022 kljub resnim posledicam ruske vojne agresije proti Ukrajini za Moldavijo. Komisija meni, da je Moldavija dosegla pomemben napredek pri devetih korakih, določenih v njenem mnenju iz junija 2022, ter sprejela dodatne ukrepe za dopolnitev in ohranitev teh dosežkov.

Moldavija je vzpostavila ambiciozen postopek preverjanja za pravosodne organe in organe pregona, ki je temelj njene celovite reforme pravosodja. Država je reformirala svoje vrhovno sodišče in zagotovila delovanje vrhovnega sodnega sveta s preverjenimi člani. Institucionalni in zakonodajni protikorupcijski okvir sta bila prenovljena. Država je sprejela novo zakonodajo o odvzemu premoženjske koristi, boju proti finančnemu kriminalu in pranju denarja. Preiskava proti oligarhom je dobro napredovala, obsodbe v nenavzočnosti pa so omogočile sojenje in obsežne zasege premoženja oligarhom, vpletenim v primer goljufije, ki je močno izčrpala moldavska javna sredstva.

Število preiskovanih primerov, povezanih s korupcijo in organiziranim kriminalom, se je povečalo. Povečalo se je tudi število zasegov sredstev politično izpostavljenih oseb. Moldavija je vzpostavila sistemski pristop k odpravi oligarhičnih struktur z ambicioznim akcijskim načrtom. Nova volilna, kazenska, medijska in konkurenčna zakonodaja krepi zmogljivost države za boj proti neupravičenim osebnim interesom. Moldavija je dejavno okrepila mednarodno sodelovanje z državami članicami in agencijami EU prek podpornega vozlišča EU za notranjo varnost in upravljanje meja.

Država je sprejela strategije za reformo javne uprave, okrepila upravljanje javnih financ in določila medinstitucionalne procese, ki so nujni za izvajanje reform. Kljub težkim gospodarskim razmeram je povišala plače, da bi zadržala in privabila javne uslužbence. Regulirala je svoj okvir javnih naložb, dodatno digitalizirala svoje javne storitve in napredovala pri prostovoljnem združevanju lokalnih oblasti.

Moldavija obravnava priporočila ODIHR in Beneške komisije ter vključuje civilno družbo v postopke odločanja, tudi prek platforme za dialog in državljansko udeležbo v parlamentu. Okrepila je tudi varstvo človekovih pravic, tudi s popolnim prenosom Istanbulske konvencije v nacionalno zakonodajo.

Glede na rezultate, dosežene od junija 2022 na podlagi političnih meril, v okviru devetih korakov in širše Komisija meni, da Moldavija v zadostni meri izpolnjuje merila v zvezi s stabilnostjo institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in varstvo manjšin, ki jih je določil Evropski svet v Københavnu leta 1993, če bo nadaljevala prizadevanja za reforme in obravnavala preostale zahteve v okviru devetih korakov. Na podlagi tega Komisija Svetu priporoča, naj začne pristopna pogajanja z Moldavijo. Poleg tega Komisija priporoča, da Svet sprejme pogajalski okvir, ko bo Moldavija:

̶še naprej dosegala znaten napredek pri imenovanju preverjenih sodnikov vrhovnega sodišča in članov pravosodnih in tožilskih samoupravnih organov ter imenovanju novega generalnega državnega tožilca v preglednem postopku, ki temelji na dosežkih;

̶dodelila ustrezna sredstva in strukture moldavskemu protikorupcijskemu tožilstvu;

̶sprejela nadaljnje ukrepe za odpravo oligarhičnih struktur, tudi z ustreznimi predpisi, na primer o gotovinskih plačilih in finančnih tokovih.

Moldavija se mora še naprej boriti proti korupciji z doseganjem nadaljnjih rezultatov pri preiskavah in obsodbah primerov korupcije.

16. Komisija pozdravlja prizadevanja za reforme Gruzije v skladu z njeno ustavo, v kateri je vključitev države v EU predvidena kot njena prednostna naloga. Velika večina gruzijskih državljanov podpira proces pristopa države k EU. V državi sta potrebna politična depolarizacija in pozitivnejše sodelovanje vladajoče stranke z opozicijskimi strankami in civilno družbo za doseganje soglasja o vprašanjih nacionalnega interesa.

Gruzija mora okrepiti ukrepe za boj proti dezinformacijam in tujemu manipuliranju z informacijami ter vmešavanju v vrednote EU ter izboljšati stopnjo usklajenosti s SZVP EU.

Kar zadeva 12 prednostnih nalog, opredeljenih v mnenju Evropske komisije iz junija 2022, je Gruzija sprejela zakonodajne akte in ukrepe politike na področju enakosti spolov in boja proti nasilju nad ženskami, upoštevanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v razpravah Sodišča in organiziranega kriminala. Imenovala je novega varuha človekovih pravic.

Parlament je sprejel nekatere postopkovne ukrepe za povečanje nadzora, ki ga izvaja opozicija. Za reševanje problema polarizacije in pospešitev napredka na evropski poti Gruzije bi bila koristna vzpostavitev močnega medstrankarskega političnega soglasja. Sprejete so bile spremembe zakonodaje in poslovnika parlamenta v zvezi z delovanjem in odgovornostjo državnih institucij ter volilnim okvirom. V reformo pravosodja so bili vključeni ukrepi za dostopnost sodnih odločb, obrazložitev za imenovanje sodnikov, disciplinski ukrepi za sodnike in izbor kandidatov za vrhovno sodišče, še vedno pa je potrebna celostna reforma visokega sodnega sveta. Gruzija je to zakonodajo in več drugih temeljnih pravnih aktov o volilnem zakoniku, protikorupcijskem uradu, posebnih preiskovalnih službah, službi za varstvo osebnih podatkov ter akcijskem načrtu za odpravo oligarhičnih struktur predložila Beneški komisiji v mnenje. Poleg tega je pomembno, da se v sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki vzpostavi sistem izrednih preverjanj integritete za vse vodilne položaje v sodstvu in da se vzpostavi sistem učinkovitih prijav premoženja.

Sprejet je bil akcijski načrt za odpravo oligarhičnih struktur v skladu s sistemskim pristopom, „personalizirani“ pristop pa je bil umaknjen. Ustanovljen je bil protikorupcijski urad. Gruzija je okrepila mednarodno sodelovanje v boju proti organiziranemu kriminalu. Kar zadeva pluralnost medijev, je bil po predsedniški pomilostitvi iz zapora izpuščen opozicijski medijski direktor, parlament pa je sprejel spremembe zakona o radiodifuziji, da bi ga uskladil z zakonodajo EU. Država je sprejela strategijo za varstvo človekovih pravic in pripravila akcijski načrt. Sklenjen je bil memorandum o sodelovanju med parlamentom in nekaterimi predstavniki civilne družbe, da bi določili sodelovanje organizacij civilne družbe v procesih oblikovanja politik.

Glede na rezultate, dosežene od junija 2022, Komisija v okviru 12 prednostnih nalog in širše priporoča, naj Svet Gruziji podeli status države kandidatke pod pogojem, da država sprejme ukrepe za:

̶boj proti dezinformacijam in tujemu manipuliranju z informacijami ter vmešavanju v EU in njene vrednote;

̶izboljšanje usklajenosti Gruzije s SZVP EU;

̶nadaljnjo obravnavo vprašanja politične polarizacije, tudi z bolj vključujočim zakonodajnim delom z opozicijskimi strankami v parlamentu, zlasti v zvezi z zakonodajo, povezano z evropskim povezovanjem Gruzije;

̶zagotavljanje svobodnega, poštenega in konkurenčnega volilnega procesa, zlasti leta 2024, ter popolnega upoštevanja priporočil OVSE/ODIHR; dokončanje volilnih reform, vključno z zagotavljanjem ustrezne zastopanosti volivcev, dovolj zgodaj pred dnevom volitev;

̶nadaljnje izboljšanje izvajanja parlamentarnega nadzora, zlasti nad varnostnimi službami; zagotavljanje institucionalne neodvisnosti in nepristranskosti ključnih institucij, zlasti volilne uprave, narodne banke in komisije za komunikacije;

̶dokončanje in izvedbo celostne in učinkovite reforme pravosodja, vključno s celovito reformo visokega sodnega sveta in tožilstva, ob polnem izvajanju priporočil Beneške komisije ter z uporabo preglednega in vključujočega procesa;

̶nadaljnjo obravnavo učinkovitosti in zagotavljanje institucionalne neodvisnosti in nepristranskosti protikorupcijskega urada, posebne preiskovalne službe in službe za varstvo osebnih podatkov; obravnavo priporočil Beneške komisije v zvezi s temi organi v vključujočem procesu; doseganje dobrih rezultatov pri preiskovanju primerov korupcije in organiziranega kriminala;

̶izboljšanje sedanjega akcijskega načrta za izvajanje večsektorskega in sistemskega pristopa k odpravi oligarhičnih struktur v skladu s priporočili Beneške komisije ter po preglednem in vključujočem postopku z vključitvijo opozicijskih strank in civilne družbe;

̶izboljšanje varstva človekovih pravic, tudi z izvajanjem ambiciozne strategije na področju človekovih pravic in zagotavljanjem svobode zbiranja in izražanja; začetek nepristranskih, učinkovitih in pravočasnih preiskav v primerih ogrožanja varnosti ranljivih skupin, medijskih delavcev in aktivistov civilne družbe ter privedbo organizatorjev in storilcev nasilja pred sodišče; posvetovanje in sodelovanje s civilno družbo, da se omogoči njena smiselna vključenost v zakonodajne postopke in postopke oblikovanja politik ter zagotovi njeno svobodno delovanje.

VIII. Priloge

1.Temelji pristopnega procesa

2.Ključni dosežki gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan

3.Ključni dosežki gospodarskega in naložbenega načrta – pregled za Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo

4.Kazalniki tretjih strani o stanju demokracije, dobrega upravljanja in pravne države v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah

5.Statistični podatki

(1)

V nadaljnjem besedilu: Moldavija.

(2)

Dokument EUCO 24/22.

(3)

V skladu z zahtevo Republike Turčije glede uporabe novega uradnega imena države v angleščini (Republic of Türkiye) se v angleški različici tega dokumenta namesto imena „Turkey“ uporablja „Türkiye“. Ta upravna sprememba je omejena na nomenklaturo, ki se uporablja v dokumentih EU, nima retroaktivnega učinka in nima pravnih posledic. Ta pristop ne vpliva na nomenklaturo, ki jo uporabljajo države članice.

(4)

Podatki ob koncu avgusta 2023.

(5)

Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih aktivnosti, avgust 2023.

(6)

Visoki komisar Združenih narodov za begunce, september 2023.

(7)

2023/0200 (COD).

(8)

Evropska unija bo Republiki Moldaviji odobrila dodatnih 250 milijonov EUR; Podporni sveženj za Republiko Moldavijo.

(9)

https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/AC_23_3196

(10)

COM(2022) 405 final , COM(2022) 406 final , COM(2022) 407 final .

(11)

COM(2022) 528 final .

(12)

* To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

(13)

https://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2023/10/06/granada-declaration/

(14)

(15)

(16)

(17)

(18)

COM(2023) 168 final .

(19)

COM (2023) 691.

(20)

Izjava iz Granade .

(21)

COM (2023) 691; COM (2023) 692.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.11.2023

COM(2023) 690 final

PRILOGE

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2023

Priloga 1: Temelji pristopnega procesa

Pravna država, temeljne pravice, delovanje demokratičnih institucij, reforma javne uprave in gospodarska merila so jedro tako imenovanih temeljev procesa pristopa k EU. Kakovost institucij in upravljanja je osnova za izboljšanje konkurenčnosti ter splošne in družbene blaginje ter podlaga za splošno skladnost s pravnim redom EU. Verodostojne in nepovratne reforme temeljev so zato ključnega pomena za države, ki se pripravljajo na pristop, da si zagotovijo napredek na svoji poti pristopa k EU.

V več državah, ki se pripravljajo na pristop, je bil zabeležen določen napredek pri reformi pravosodja, temeljnih pravicah in delovanju javne uprave, vključno z upravljanjem javnih financ. Zlasti v Moldaviji in Ukrajini je bilo opaziti, da se delo v zvezi z njunima programoma reform nenehno krepi. Napredek pri izpolnjevanju gospodarskih meril za pristop je bil na splošno še vedno prepočasen, da bi znatno zmanjšal gospodarsko vrzel v primerjavi z EU.

V državah, ki se pripravljajo na pristop, obstajajo dobri primeri programov reform, ki so zaradi priložnosti pristopa k EU usmerjeni v preoblikovanje institucij in družb. Vendar še vedno obstajajo številne ovire. Na splošno obstaja negativen in zaskrbljujoč vzorec razpršenega političnega in institucionalnega odpora do sprememb, zlasti pri krepitvi boja proti korupciji, čeprav ta ni enak v vseh državah. Stalna zavezanost preprečevanju korupcije in ohranjanju kulture integritete ostaja pomembna prednostna naloga, tudi v okviru vključevanja protikorupcijskih ukrepov v najranljivejše sektorje. Organi kazenskega pregona in pravosodni organi potrebujejo večja pooblastila in neodvisnost, da se zagotovi smiseln in nepristranski boj proti korupciji. Zaskrbljujoče je, da še vedno obstajajo elementi ugrabitve države, pri čemer je še vedno opaziti grožnje demokratični stabilnosti, korupcijo na visoki ravni in neprimeren vpliv oligarhov skupaj s poskusi organiziranih kriminalnih mrež, da bi posegale v gospodarstva, politične sisteme, uprave in medijska okolja držav. Vse te izzive je treba nujno obravnavati s sistemskimi in celovitimi pristopi.

Ključni kazalnik, da se ti izzivi obravnavajo, bodo verodostojni rezultati proaktivnih preiskav, kazenskih pregonov in pravnomočnih obsodb v zvezi s korupcijo, organiziranim kriminalom in pranjem denarja. Bistveno je, da države, ki se pripravljajo na pristop, dokažejo učinkovitost svojih preiskovalnih agencij, državnih tožilstev in kazenskih sodišč. Da bi vsi akterji v verigi pravne države izkazali verodostojnost, bi morali s ciljno usmerjenimi finančnimi preiskavami doseči zanesljive rezultate, ki bi privedli do sistematične zaplembe premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.

Kar zadeva temeljne pravice, je bil v nekaterih državah, ki se pripravljajo na pristop, dosežen določen napredek pri boljšem razumevanju pomena zagotavljanja teh pravic in svoboščin. Hkrati so se nekateri negativni trendi iz zadnjih nekaj let nadaljevali, pri čemer še naprej prevladuje nasilje na podlagi spola, svobodo medijev pa še vedno ovirajo politični in gospodarski interesi, kar slabi nadzor nad javnimi organi, odpira možnosti za tuje vmešavanje in ogroža komunikacijo o EU. V nekaterih državah se izvajajo nekatere pozitivne pobude v zvezi z otrokovimi pravicami in pravicami invalidov. Vendar v praksi na varstvo temeljnih pravic negativno vplivata nezadostno izvajanje zakonov in politik ter splošna neučinkovitost mehanizmov pravnega varstva. Pri zagotavljanju učinkovite zaščite pred vsemi oblikami sovraštva in diskriminacije, vključno s tistimi, ki so usmerjene v manjšine, ostajajo izzivi.

Delovanje demokratičnih institucij

Stabilni in utrjeni demokratični procesi so osrednji steber procesa pristopa k EU. Komisija je z državami, ki se pripravljajo na pristop, začela okrepljeno in racionalizirano sodelovati na področju splošnega okvira za demokracijo, kar lahko vključuje volilni proces, delovanje parlamenta (vključno z njegovo nadzorno vlogo pri uspešnosti vlade in oblikovanju politik ter še vedno prevelikim zanašanjem na pospešene postopke v številnih zadevah) ali vlogo civilne družbe. Na večino držav so še naprej vplivali izrazita politična polarizacija, pomanjkanje medstrankarskega sodelovanja in krčenje prostora za civilno družbo.

V obdobju poročanja je v državah, ki se pripravljajo na pristop, potekalo več volitev, med drugim v Albaniji, Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Moldaviji, Črni gori in Turčiji. V večini držav še vedno potekajo reforme za obravnavo neuresničenih priporočil Urada za demokratične institucije in človekove pravice pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE/ODIHR). V Severni Makedoniji ter Bosni in Hercegovini je prav tako še vedno treba obravnavati standarde Skupine držav proti korupciji (GRECO) v zvezi s financiranjem političnih strank.

Kar zadeva parlamentarno delo, je polarizacija še vedno pogosta. Zaradi neučinkovitega medstrankarskega dialoga je prišlo do dolgotrajnega političnega zastoja in stagnacije reform. To je bilo na primer opaženo v Črni gori, Albaniji, Severni Makedoniji in Gruziji. V nekaterih primerih so razprave na plenarnem zasedanju zaznamovale napetosti, žaljiv jezik in občasni nasilni incidenti, kot je bilo opaziti v Gruziji in na Kosovu. V Ukrajini je parlament kljub izrednim razmeram pokazal odpornost in močno politično voljo, zlasti na področjih, ki so bistvena za vključevanje Ukrajine v EU. Zakonodajne naloge so se izvajale sistematično, s čimer se je zagotovil neprekinjen demokratični postopek odločanja.

Sodstvo in temeljne pravice

Za utrditev pravne države so potrebne stabilne in dobro delujoče institucije. Za to je potreben neodvisen, nepristranski, odgovoren in visokokakovosten sodni sistem, ki deluje učinkovito in z ustreznimi viri, brez neprimernega zunanjega vmešavanja, ter katerega odločitve se izvršujejo učinkovito in pravočasno. V nekaterih primerih, na primer v Albaniji, Moldaviji, Srbiji in Ukrajini, je bil dosežen napredek pri izvajanju reform sodstva. Vendar so pravosodni organi v večini držav, ki se pripravljajo na pristop, še vedno izpostavljeni številnim izzivom in ranljivostim. Poskusi politikov, da bi javno vplivali na sodnike ali jih napadali, zlasti kadar obravnavajo občutljive zadeve, so bili v več državah še vedno nevarna ponavljajoča se praksa. Institucionalne ureditve, ki negativno vplivajo na neodvisnost sodnikov in tožilcev, so ostale v veljavi, kar je posledično vplivalo na ravnotežje in ločenost vej državne oblasti. Zato je verodostojnost sodstva na splošno ostala precej majhna, javnost pa na splošno opozarja na nekaznovanost storilcev. Zmogljivost za izvajanje pravosodnih reform je v več državah omejena, tudi kadar obstaja politična volja. Učinkovitost preiskovalnih in pravosodnih organov, ki vodi k verodostojnim rezultatom, je bistvenega pomena za nadaljnji napredek pri pristopu. Za gruzijski pravni okvir za delovanje sodstva je treba izvesti nadaljnje reforme in se izogibati negativnim ukrepom. Turčija je še naprej resno nazadovala, strukturne pomanjkljivosti, zlasti v zvezi z neodvisnostjo sodstva ter pomanjkanjem sistema zavor in ravnovesij v predsedniškem sistemu, pa so še vedno prisotne.

Boj proti korupciji ostaja prednostna naloga vlad v državah, ki se pripravljajo na pristop. Korupcija, vključno s korupcijo na visoki ravni, je še vedno zelo razširjena, prepletanje javnih in zasebnih interesov pa ostaja zaskrbljujoče. V nekaterih primerih lahko koruptivne prakse in vpliv oligarhov povzročijo tveganje ugrabitve države. Napredek pri učinkovitem preprečevanju korupcije in boju proti njej je počasen, zanj pa so potrebni trajen sistemski pristop in posebni ukrepi v ključnih sektorjih, izpostavljenih korupciji. Treba je začeti izvajati protikorupcijske ukrepe ali jih še naprej vključevati v ključne sektorje, izvesti ciljno usmerjene ocene tveganja, ki bodo podlaga za oblikovanje politik, in uvesti učinkovite načrte reform. Še vedno so potrebni močnejša politična volja in jasna prizadevanja na področju reform, da se izboljšata preglednost in kultura integritete ter nadalje razvijejo prepričljivi rezultati preiskav, kazenskega pregona in pravnomočnih obsodb, tudi na visoki ravni. Vzpostavljene so protikorupcijske strategije in akcijski načrti, ki jih je treba sistematično in strukturirano posodabljati in izvajati, tudi z ustreznimi proračunskimi sredstvi in posebnim spremljanjem, da se zagotovi njihovo učinkovito izvajanje. Javno naročanje, financiranje političnih strank, upravljanje javnih financ, energetika, promet, zdravje, voda, infrastruktura, naravni viri in izobraževanje ostajajo področja, ki so še posebno izpostavljena korupciji ter za katera so potrebni odločnejši in ambicioznejši ukrepi. Kar zadeva zatiranje korupcije, se zaradi na splošno slabih rezultatov pojavljajo pomisleki glede učinkovitosti preiskav in nadaljnjega pravosodnega ukrepanja.

V vseh državah, ki se pripravljajo na pristop, so temeljne pravice na splošno določene in zaščitene z zakonom, vendar izzivi pri zagotavljanju njihovega učinkovitega izvajanja ostajajo. Zakonodajni okvir in okvir politike se postopoma dopolnjujeta zaradi pristopa držav k evropskim instrumentom za človekove pravice in njihovega usklajevanja s pravnim redom EU. To velja zlasti za reforme varstva podatkov. Vendar je izvajanje še vedno počasno, pri financiranju politik, sprejetih za krepitev varstva človekovih pravic, pa ostajajo sistemske vrzeli, zaradi česar so številni sektorji odvisni od donatorjev. Na podlagi izkušenj Albanije, Severne Makedonije in Srbije bo pristop drugih držav kandidatk kot opazovalk k Agenciji Evropske unije za temeljne pravice prispeval k razvoju celovitega sistema spremljanja in zbiranja podatkov, ki bo zagotavljal učinkovitejše izvajanje zakonodaje, politik in strategij na področju človekovih pravic.

V večjem delu regije imajo institucije varuha človekovih pravic ter drugi neodvisni in regulativni organi, kot so organi za enakost, ključno vlogo pri spremljanju ukrepov držav za spoštovanje, varstvo in uveljavljanje človekovih pravic v skladu z njihovimi mednarodnimi obveznostmi. Vendar so njihova dejanska neodvisnost, viri in zmogljivosti, pa tudi nadaljnje ukrepanje na podlagi njihovih priporočil, še vedno nezadostni. Vlade v regiji morajo dosledno obravnavati vsa priporočila mednarodnih in regionalnih organov za spremljanje človekovih pravic, tudi glede razmer v zaporih ter preprečevanja mučenja in grdega ravnanja. To velja zlasti za države, kot so Severna Makedonija, Moldavija in Srbija, kjer priporočila Evropskega odbora za preprečevanje mučenja niso bila sistematično obravnavana. Civilna družba še naprej dopolnjuje ali celo nadomešča vladne ukrepe pri zagotavljanju storitev osebam v ranljivem položaju, na primer z upravljanjem zatočišč za žrtve spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola ali trgovine z ljudmi v Albaniji in Srbiji. Na Zahodnem Balkanu pomisleki in priporočila iz poročil iz prejšnjih let ostajajo večinoma veljavni in jih je treba nujno obravnavati. V Turčiji so se razmere na področju človekovih pravic še naprej slabšale in so še vedno zelo zaskrbljujoče, tudi kar zadeva neizvršitev nekaterih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, zlasti v zadevi Kavala.

Svoboda izražanja ter svoboda in pluralnost medijev so ključni stebri demokratične družbe in jih je treba spoštovati. V regiji Zahodnega Balkana je bil napredek pri obravnavanju preteklih priporočil omejen ali pa ga sploh ni bilo oziroma je prišlo do nazadovanja. Medijsko krajino v več državah zaznamuje globoka politična polarizacija. Pluralizem, neodvisnost in razvoj kakovostnega strokovnega novinarstva so zaradi koncentracije medijev in političnega vpliva na medije v številnih državah ogroženi. Novinarji se še vedno spopadajo s slabimi delovnimi pogoji, kar lahko privede do samocenzure. Primeri groženj, ustrahovanja in nasilja nad novinarji ter žaljive pripombe javnih uslužbencev še naprej vzbujajo veliko zaskrbljenost po vsej regiji. V nekaterih državah si prizadevajo za odpravo tega pojava, vendar morajo vse države zagotoviti sistematično nadaljnje pravosodno ukrepanje v vseh zadevah. Nezadostna zaščita novinarjev in neučinkovito nadaljnje ukrepanje v zadevah lahko negativno vplivata na uveljavljanje svobode medijev.

Neodvisnost javnih radiotelevizijskih hiš na splošno ogrožata nezadostno financiranje in politični vpliv. Zagotoviti je treba neodvisnost medijskih regulatorjev, tudi z imenovanji v upravljavske strukture, ki temeljijo na dosežkih. V nasprotnem primeru, na primer v Srbiji, morajo regulatorji delovati nepristransko in v celoti izvajati svoje pristojnosti. Nadalje je treba podpreti tudi učinkovito delovanje neodvisnih samoregulativnih organov. Vse države morajo povečati preglednost financiranja medijev. Prizadevanja za boj proti ruskim dezinformacijam so privedla do začasnega odvzema licenc za radiodifuzijo v Moldaviji in blokiranja spletnih virov v Ukrajini. V Turčiji se je nadaljevalo resno nazadovanje na področju svobode izražanja. Novinarji, zagovorniki človekovih pravic, odvetniki, pisatelji, opozicijski politiki, študenti in uporabniki družbenih medijev so se še naprej sistematično soočali s kazenskimi obtožbami in obsodbami.

V večini držav si organi prizadevajo za vzpostavitev pravnega in institucionalnega okvira za izvajanje zavez na področju enakosti spolov in boja proti nasilju na podlagi spola, zlasti za prenos določb Istanbulske konvencije. Konvencijo so ratificirale vse partnerice v procesu širitve, razen Kosova, ki je ni ratificiral zaradi vprašanj glede statusa, in Turčije, katere odstop je njen državni svet potrdil kot dokončnega. Vendar so potrebna dodatna prizadevanja za uresničitev enakosti spolov in zagotovitev vzdržnosti politik. Nasilje na podlagi spola je v večjem delu regije še vedno prisotno. Vse države morajo okrepiti pomoč žrtvam vseh oblik nasilja. Trend vse pogostejše uporabe žaljivk ali sovražnega govora proti političarkam, novinarkam in zagovornicam človekovih pravic v javnem diskurzu vzbuja zaskrbljenost, zlasti v Turčiji, Črni gori, Srbiji in Severni Makedoniji. Obstajajo tudi primeri sovražnega govora in nasilja nad lezbijkami, geji, biseksualnimi, transspolnimi, interspolnimi in queer (LGBTIQ) osebami, katerih temeljne pravice so v več državah pogosto ogrožene.

Zakoni in politike o nediskriminaciji ter boju proti kaznivim dejanjem iz sovraštva in sovražnemu govoru so na splošno vzpostavljeni, vendar je treba odpraviti preostale vrzeli in pomanjkljivosti v zakonodaji, tudi v zvezi z razlogi za zaščito. Organom za enakost in drugim institucijam, zadolženim za spodbujanje enakega obravnavanja ter izvajanje in spremljanje politik nediskriminacije, je treba zagotoviti zadostna sredstva za izpolnjevanje njihovih pristojnosti, vključno s pomočjo žrtvam, izvajanjem raziskav ter objavljanjem poročil in priporočil.

Čeprav so mehanizmi za okrepitev otrokovih pravic na splošno vzpostavljeni, je treba bistveno izboljšati medinstitucionalno usklajevanje po vsej regiji, zlasti na Kosovu in v Severni Makedoniji, da se zagotovi učinkovitost sistemov za zaščito otrok v skladu z otrokovo koristjo. Zagotavljanje učinkovitega dostopa do izobraževanja za otroke v Ukrajini in razseljene ukrajinske otroke ostaja izziv. Nadalje je treba razviti otrokom prijazne pravosodne sisteme ter zagotoviti in bolj sistematično uporabljati alternative pridržanju, pri čemer je treba slednje uporabljati le kot skrajni ukrep in za najkrajše ustrezno obdobje. Nasilje nad otroki in zgodnje poroke še vedno vzbujajo resno zaskrbljenost. Zanesljivih in primerljivih podatkov, razčlenjenih po starosti in spolu, v večini primerov ni, za odpravo nasilja nad otroki pa so bistvenega pomena. Nadaljnja institucionalizacija otrok brez starševske oskrbe ter invalidnih otrok in invalidov vzbuja zaskrbljenost v številnih državah, zlasti v Gruziji, Moldaviji, Ukrajini ter Bosni in Hercegovini. Samo Severna Makedonija je dosegla popolno deinstitucionalizacijo otrok iz velikih ustanov. Čeprav potekajo prizadevanja za okrepitev mehanizmov za uveljavljanje pravic invalidov, bodo potrebne veliko večje naložbe, da se zagotovi popolna skladnost s Konvencijo ZN o pravicah invalidov, zlasti kar zadeva prehod na oskrbo v skupnosti, samostojno življenje, dostopnost in vključevanje.

Pravice pripadnikov manjšin še vedno niso enakomerno zaščitene po vsej regiji. V Albaniji, Gruziji, Moldaviji in Ukrajini je še vedno treba dokončati pravne okvire in izvedbene mehanizme, Srbija in Severna Makedonija pa morata obravnavati priporočila svetovalnega odbora Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin. Romi so še vedno najbolj prikrajšana skupnost in so pogosto žrtve diskriminacije, incidentov iz sovraštva ter socialne in ekonomske izključenosti.

Pravosodje, svoboda in varnost

Zahodni Balkan in Turčija sta še vedno žariščni točki kriminalnih dejavnosti in organiziranih kriminalnih združb, ki so dejavne v EU, saj sta pomembna tranzitna točka za tihotapljenje migrantov, žrtve trgovine z ljudmi in nezakonito blago, ki v EU vstopa po različnih delih balkanske poti. Storilci kaznivih dejanj in kriminalne mreže iz regije pomembno vplivajo tudi na huda kazniva dejanja in organizirani kriminal v drugih delih sveta, tudi v Latinski in Južni Ameriki, kjer imajo pomembno vlogo v svetovni trgovini s kokainom in pri tranzitu heroina v EU ter lajšajo vstop žrtev trgovine z ljudmi, migrantov brez urejenega statusa in nezakonitega blaga v države EU. Kriminalna infrastruktura, razvita za trgovino s heroinom in sintetičnimi drogami, se uporablja za trgovino s kokainom po balkanskih poteh v obe smeri in do črnomorskih pristanišč.

Organizirane kriminalne združbe iz Moldavije in Gruzije so dejavne na področjih tihotapljenja migrantov, organiziranih kaznivih dejanj zoper premoženje, trgovine z ljudmi, kibernetsko pogojenih kaznivih dejanj, goljufij z negotovinskimi plačilnimi sredstvi, goljufij na področju trošarin, trgovine s strelnim orožjem in drugih podobnih kaznivih dejanj, kot je ponarejanje dokumentov. Številne od teh skupin se ukvarjajo z več kriminalnimi dejavnostmi, kar pomeni, da trgujejo z več kot enim nezakonitim blagom. Ukrajina leži na stičišču tihotapljenja nezakonitega blaga v EU ter je tudi izvorna, tranzitna in namembna država za trgovino z ljudmi. Kljub izzivom, povezanim z vojno, vključno s preobremenjenimi institucionalnimi zmogljivostmi zaradi znatnih izgub osebne opreme in zmanjšanim financiranjem za boj proti organiziranemu kriminalu, so ustrezne ukrajinske institucije pokazale izjemno odpornost in operativne zmogljivosti.

Od februarja 2022 je ruska vojna agresija proti Ukrajini znatno vplivala na stanje kriminala v regiji, vključno s sodelovanjem med močnimi regionalnimi kriminalnimi združbami, ki se je večinoma ustavilo. Kljub temu so nastale nove okoliščine, ki jih kriminalne združbe v regiji izkoriščajo.

Sodelovanje na področju kazenskega pregona (tudi na operativni ravni) med EU in državami, ki se pripravljajo na pristop, se je še naprej pozitivno razvijalo. Vse države Zahodnega Balkana so ratificirale operativne sporazume z Europolom (razen Kosova, s katerim je vzpostavljen delovni dogovor) in imajo dostop do Europolove mrežne aplikacije za varno izmenjavo informacij (SIENA). Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija so v Europol v Haagu napotile uradnike za zvezo. Sodelovanje med Europolom in Turčijo temelji na strateškem sporazumu o sodelovanju, ki izključuje možnost izmenjave osebnih podatkov, vendar olajšuje sodelovanje na številnih področjih. V Europol je napoten turški uradnik za zvezo, Turčija pa je tudi povezana z aplikacijo SIENA. Ukrajina, Moldavija in Gruzija so prav tako sklenile sporazume o operativnem sodelovanju z Europolom, se povezale z aplikacijo SIENA in odprle urade za zvezo pri Europolu. Raven sodelovanja držav, ki se pripravljajo na pristop, na Evropski večdisciplinarni platformi proti grožnjam kriminala (EMPACT), ki jo vodijo države članice, se je na splošno še naprej zviševala, vendar je ostala neenakomerna. Poleg tega operativne ukrepe vse pogosteje vodijo ali sovodijo države, ki se pripravljajo na pristop, kar je zelo dobrodošla sprememba. Vse države Zahodnega Balkana so skupaj z Moldavijo in Ukrajino sodelovale na več dnevih skupnega ukrepanja, pri čemer so bili doseženi takojšnji rezultati v smislu aretacij storilcev kaznivih dejanj in koruptivnih uradnikov, zasegov in začetka novih preiskav.

Promet s prepovedanimi drogami je v državah, ki se pripravljajo na pristop, še vedno donosen kriminalni trg. Medtem ko se dolgoročnejši trend zasegov konoplje na Zahodnem Balkanu zmanjšuje, se število zasegov kokaina (zlasti v morskih pristaniščih) povečuje, obseg zasegov heroina pa je ostal večinoma stabilen. Vse države Zahodnega Balkana razen Albanije imajo ali so do nedavnega imele nacionalno strategijo na področju drog, ki jo je v nekaterih primerih spremljal akcijski načrt. Informacije o izvajanju načrtov (kakovosti izvajanja) niso na voljo, saj se ocenjevanje v veliki večini primerov ne izvaja. Letos se iztečeta nacionalna strategija in akcijski načrt Turčije. Moldavija in Gruzija sta sprejeli novi strategiji in akcijska načrta na področju drog, medtem ko Ukrajina na tem področju nima posebne strategije ali akcijskega načrta. V regiji so potrebna resna prizadevanja za vzpostavitev nacionalnih observatorijev za področje drog in nacionalnih sistemov zgodnjega opozarjanja na nove psihoaktivne snovi. Samo Srbija ima vzpostavljen in delujoč nacionalni observatorij za področje drog, čeprav je ta ključnega pomena za usklajevanje informacijskega sistema za droge in je pogoj za pridružitev mreži EU Reitox (Evropska informacijska mreža na področju drog in odvisnosti od drog). Z izjemo Srbije v regiji ni bil vzpostavljen noben drug uradni in/ali operativni nacionalni sistem zgodnjega opozarjanja na nove psihoaktivne snovi, kar bi bilo treba nujno obravnavati. Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami zagotavlja dolgoročno podporo ali deluje na podlagi delovnega dogovora oziroma dvostranskih sporazumov z državami, ki se pripravljajo na pristop.

Časovni načrt za celovit nadzor nad osebnim in lahkim orožjem na Zahodnem Balkanu do leta 2024 se še naprej izvaja. Maja 2023 je bil ob podpori Centra jugovzhodne in vzhodne Evrope za nadzor nad osebnim in lahkim orožjem (SEESAC) dosežen politični dogovor o nadaljevanju časovnega načrta po letu 2024. Glede na veliko in vse večje število osebnega in lahkega orožja po obsežni invaziji Rusije je EU skupaj z Ukrajino že sprejela več preventivnih ukrepov za boj proti tveganju trgovine z orožjem, Ukrajina pa bi morala za odpravo teh tveganj še naprej sodelovati z mednarodno skupnostjo organov kazenskega pregona. To vključuje podporo, ki jo zagotavljata Europol in Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex), sodelovanje Ukrajine na platformi EMPACT na področju strelnega orožja ter delo svetovalne misije Evropske unije v Ukrajini.

Napredek pri odpravi trgovine z ljudmi v državah, ki se pripravljajo na pristop, se je nadaljeval, čeprav neenakomerno. Potrebna so stalna prizadevanja za uskladitev in učinkovito izvajanje zadevnega pravnega reda EU, vključno s preventivnimi ukrepi, zgodnjim odkrivanjem, zaščito žrtev in pomočjo žrtvam, učinkovitimi preiskavami primerov trgovine z ljudmi, kazenskimi pregoni in obsodbami storilcev.

Čeprav je napredek neenakomeren, so rezultati posameznih držav, ki se pripravljajo na pristop, na področju proaktivnih preiskav, kazenskega pregona in pravnomočnih obsodb v primerih organiziranega kriminala in korupcije, zlasti na visoki ravni, še vedno na splošno nezadostni, zanje pa so potrebna trajna prizadevanja. Pranje denarja bi bilo treba vse pogosteje preiskovati in preganjati kot samostojno kaznivo dejanje. Okrepiti bi bilo treba uporabo finančnih preiskav in jih uporabljati bolj sistematično, da se razbijejo organizirane kriminalne združbe ter zaseže in zapleni premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem. Nedavni primeri so znova razkrili tveganje infiltracije organiziranih kriminalnih združb na vseh ravneh verige kazenskega pravosodja. Prizadevanja v nekaterih državah za okrepitev operativnih zmogljivosti in izkoreninjenje korupcije v pravosodnih organih je treba pretvoriti v konkretne rezultate. Doseganje in utrjevanje verodostojnih rezultatov sta bistvenega pomena za odvračilni učinek na kriminalne dejavnosti in povrnitev zaupanja državljanov v organe kazenskega pregona in sodstvo. V Ukrajini, Moldaviji in Gruziji bi se bilo treba še naprej boriti proti posebnemu pojavu „tatov, ki spoštujejo kriminalni kodeks“.

Albanija mora dodatno okrepiti svoja prizadevanja za boj proti trgovini z ljudmi, pranju denarja, korupciji na visoki ravni in kibernetski kriminaliteti (vključno z inkriminacijo spolne zlorabe otrok na spletu). Čeprav se je število zaplemb premoženja znatno povečalo, je še vedno zelo omejeno v primerjavi s številom zasegov (ki pa se je zmanjšalo). Država še vedno nima urada za odvzem premoženjske koristi. Znatno se je zmanjšala tudi količina zaseženih drog. Specializirane strukture za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (SPAK) so dosegle nadaljnje rezultate in bi morale še naprej dosegati rezultate pri preiskavah in obsodbah na visoki ravni. Vztrajno pomanjkanje napredka pri boju proti organiziranemu kriminalu v Bosni in Hercegovini vzbuja resne pomisleke. Kosovo je doseglo omejen napredek pri splošnih rezultatih na področju boja proti organiziranemu kriminalu in bi moralo okrepiti prizadevanja na področju proaktivnih preiskav, obsodb in zaplemb sredstev, pridobljenih s kaznivimi dejanji, ki jih je še vedno zelo malo. V Severni Makedoniji obstajajo resni pomisleki glede neprimernega zunanjega vpliva na delo sodnega sveta in sodstva. Nekatere spremembe kazenskega zakonika, sprejete po hitrem parlamentarnem postopku, vplivajo na številne primere korupcije na visoki ravni, ki so se zaradi njih prekinili ali celo ustavili. Organi morajo okrepiti tudi svoja prizadevanja v boju proti pranju denarja in finančnemu kriminalu. Črna gora je pokazala spodbuden napredek pri boju proti organiziranemu kriminalu, saj je aretirala najvišje člane organiziranih kriminalnih združb in visoke uradnike v organih kazenskega pregona. To kaže na pomen doslednega in odločnega boja proti infiltraciji organiziranega kriminala v policijo in sodstvo. Vendar pomanjkanje obsodb na področjih tihotapljenja tobaka, pranja denarja, trgovine z ljudmi in kibernetske kriminalitete ter zelo nizka raven zaplemb premoženja vzbujata zaskrbljenost. Čeprav se je število obsodb za finančna kazniva dejanja v letu 2022 povečalo, so te temeljile izključno na sporazumih o priznanju krivde. Rezultati Srbije na področju organiziranega kriminala so mešani, saj se je povečalo število preiskav in obtožnic (tudi v zvezi s tihotapljenjem ljudi), vendar se je število prvostopenjskih in pravnomočnih obsodb zmanjšalo, raven zaplemb pa je zelo nizka. Čeprav je Turčija okrepila sodelovanje v skupnih operacijah z državami članicami EU in sosednjimi državami, mora izboljšati boj proti pranju denarja in finančnemu kriminalu, tudi z uporabo zaplembe sredstev, pridobljenih s kaznivim dejanjem. Moldavija je izvedla več finančnih preiskav in nekaj zasegov sredstev (in nekoliko manj zaplemb) ter je dosegla prve rezultate na področju pravnomočnih obsodb, ki bi jih bilo treba utrditi. V Gruziji se je znatno povečalo število pravnomočnih obsodb „tatov, ki spoštujejo kriminalni kodeks“, obsodbe pa so bile izrečene tudi v primerih pranja denarja. Ukrajina je začela dosegati prve rezultate, vendar so potrebna nadaljnja prizadevanja za boj proti hudim oblikam organiziranega kriminala, pranju denarja in drugim finančnim kaznivim dejanjem.

Čeprav je sodelovanje na področju boja proti terorizmu in preprečevanja radikalizacije pomembno za vse države, ki se pripravljajo na pristop, to ostaja posebna prednostna naloga sodelovanja EU z Zahodnim Balkanom. Terorizem in nasilni ekstremizem v vseh oblikah in ne glede na izvor še naprej predstavljata izziv in varnostno grožnjo. Sporočeni so bili primeri aretacij nasilnih ekstremistov in preprečenih napadov. Na ministrskem forumu EU-Zahodni Balkan o pravosodju in notranjih zadevah, ki je potekal novembra 2022, je bil ponovno poudarjen pomen okrepitve ukrepov, sprejetih za prepoznavanje spreminjajočih se groženj, ki izhajajo iz ruske vojne agresije proti Ukrajini, in boj proti njim. Skupni akcijski načrt za boj proti terorizmu za Zahodni Balkan ostaja glavni okvir za sodelovanje z regijo, saj politično zavezanost združuje s podporo in rednim spremljanjem. Napredek je bil dosežen v celotni regiji, pri čemer sta Albanija in Severna Makedonija izvedli večino ukrepov. Poleg tega sta dve državi decembra 2022 na ministrski ravni podpisali posodobljene izvedbene dogovore, osredotočene na še ne dosežene cilje. Preostale države Zahodnega Balkana so v prvem četrtletju 2023 predložile peti sklop poročil o izvajanju akcijskega načrta. Črna gora je prav tako dosegla znaten napredek, z Evropsko komisijo pa potekajo razprave o posodobitvi dvostranskega dogovora. Na splošno so potrebna večja prizadevanja za preprečevanje vseh oblik radikalizacije, tudi v zaporih, za nadaljnje ukrepanje po predčasnem pogojnem odpustu storilcev nasilnih ekstremističnih kaznivih dejanj iz zapora ter za učinkovito odpravo terorističnih in ekstremističnih spletnih vsebin. Kot je navedeno v poročilu Europola o terorizmu in trendih za leto 2023, novačenje še naprej poteka na spletu, v okviru srečanj v neformalnih verskih stavbah in v popravnih domovih. V Srbiji in Albaniji poteka revizija nacionalnih strategij in akcijskih načrtov, v Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Severni Makedoniji in Črni gori pa je že končana. V Gruziji, Moldaviji in Ukrajini je nevarnost terorizma še vedno majhna, njihova protiteroristična zakonodaja pa je na splošno v skladu z mednarodnimi standardi. V njihovih strateških varnostnih okvirih je terorizem priznan kot grožnja, vzpostavljene pa so tudi specializirane službe. Operativno sodelovanje z evropskimi agencijami pri boju proti terorizmu je dobro uveljavljeno.

Usklajevanje z zakonodajo o preprečevanju financiranja terorizma in pranja denarja ter njeno učinkovito izvajanje je še vedno neenakomerno. Za Severno Makedonijo se poroča o napredku na področju zakonodaje, strategij in izvajanja, medtem ko zakonodaja v Bosni in Hercegovini še vedno čaka na odobritev v parlamentu, prav tako je treba doseči rezultate pri preiskavah, kazenskih pregonih in pravnomočnih sodnih odločbah. Albanija, ki je pod nadzorom Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF), je v zadnjih šestih mesecih obravnavala vse točke akcijskega načrta. Skupina FATF je junija 2023 predlagala obisk na kraju samem, na podlagi katerega je bila Albanija oktobra 2023 črtana s „sivega seznama“. Vendar bo skupina FATF še naprej spremljala, ali so morebitni albanski prostovoljni programi izpolnjevanja davčnih obveznosti (vključno z morebitnimi kazenskimi amnestijami), če sploh obstajajo, v skladu z načeli in dobrimi praksami skupine FATF. Pravni okvir Turčije bi bilo treba uskladiti s točkami njenega akcijskega načrta skupine FATF, da bi bila država črtana s „sivega seznama“ skupine FATF. Ukrajina, Moldavija in Gruzija imajo zakonodajo, v kateri je financiranje terorizma opredeljeno kot kaznivo dejanje, vendar je treba nekatera področja še vedno uskladiti s priporočili odbora Moneyval in ustrezno zakonodajo EU.

Šest partneric z Zahodnega Balkana se vse bolj zaveda pomena trdnega okvira za zaščito kritične infrastrukture. Kosovo, Črna gora in Srbija so oblikovali ustrezno zakonodajo na tem področju, medtem ko v Bosni in Hercegovini taka zakonodaja obstaja le delno.

Večina partneric z Zahodnega Balkana je izvedla repatriacijo tujih terorističnih bojevnikov in njihovih družinskih članov iz severovzhodne Sirije. Bosna in Hercegovina je izrazila pripravljenost za repatriacijo vseh tujih terorističnih bojevnikov. Čeprav obstajajo pravne določbe, v okviru katerih se jih lahko ob vrnitvi kazensko preganja, je bil učinkovit kazenski pregon v regiji neenakomeren. Bosna in Hercegovina je kazensko preganjala sedem vrnjenih tujih terorističnih bojevnikov, šest spremljevalk pa je bilo obsojenih na pogojne kazni. Albanija preiskuje devet primerov državljanov, ki so še vedno v severovzhodni Siriji, pri čemer za 37 žensk in otrok, ki so se do zdaj vrnili v domovino, ni izdala obtožnic ali izvedla kazenskega pregona. Črna gora je kazensko preganjala enega državljana, ki se je vrnil z ruske invazije na Ukrajino leta 2014. Za te sodbe so značilne mile kazni, kar je zaskrbljujoče. Kar zadeva odhode zaradi sodelovanja v ruski vojni proti Ukrajini, razen Albanije, ki je poročala, da je eden od njenih državljanov odpotoval v boj v Ukrajini, nobena od drugih držav Zahodnega Balkana ni poročala, da so njihovi državljani v zadnjem času odpotovali na tuja bojišča. Vendar pa so odprti viri poročali o odhodih iz regije v Ukrajino.

Zaradi vztrajnih groženj različnih terorističnih skupin je Turčija še naprej prednostno obravnavala boj proti Kurdski delavski stranki (PKK) in razbitje gibanja Gülen. PKK v EU ostaja na seznamu oseb, skupin in subjektov, vpletenih v teroristična dejanja. Turčija je kot članica svetovne koalicije za boj proti ISIS, Globalnega foruma za boj proti terorizmu in odbora strokovnjakov Sveta Evrope za področje terorizma prav tako še naprej dejavno sodelovala z mednarodno skupnostjo na področju boja proti terorizmu. Kot sopredsednica delovne skupine koalicije za boj proti ISIS za tuje teroristične bojevnike je zagotovila tudi dostop do svojega zračnega prostora in objektov za protiteroristične operacije koalicije v Iraku in Siriji. Hkrati bi morali turški organi zagotoviti, da sta protiteroristična zakonodaja države in njena uporaba v skladu z načelom pravne države ter da spoštujeta temeljne pravice in svoboščine. Turčija bi morala svojo protiteroristično zakonodajo uskladiti s standardi EU in upoštevati mnenje Beneške komisije o zakonu o preprečevanju financiranja širjenja orožja za množično uničevanje.

Hibridne grožnje

Hibridne grožnje, vključno z dezinformacijami, tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem ter kibernetskimi napadi, zlasti na kritično infrastrukturo, ostajajo politični in varnostni izziv za države, ki se pripravljajo na pristop. Te grožnje po lanskoletnem hitrem povečanju zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini še naprej predstavljajo znatno tveganje za EU in države, ki se pripravljajo na pristop. V odziv na nedavno podelitev statusa kandidatke Ukrajini in Moldaviji ter priznanje evropske perspektive Gruzije različni akterji, zlasti tisti, ki jih podpira Rusija, še naprej izpodbijajo verodostojnost EU in spodkopavajo zaupanje javnosti v demokratične institucije. Ti akterji so še naprej neposredno ali prek posrednikov manipulirali z informacijami in se vmešavali, pri čemer so svoje delovanje pogosto usklajevali z namernimi motnjami v različnih sektorjih in izkoriščali ranljivosti.

Dezinformacije ter tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje so se od lanskega leta znatno okrepili. Z razvojem obsežne ruske invazije v Ukrajini so se v državah, ki se pripravljajo na pristop, razširili tudi različni kremeljski diskurzi, kar je prineslo različne rezultate. Ti diskurzi so zlasti učinkoviti v Srbiji, kjer del lokalnih medijev in nekatere glavne politične sile razširjajo proruski diskurz, tudi po vsej regiji Zahodnega Balkana. Kljub znatnim prizadevanjem je odpornost proti tem grožnjam še vedno šibka zaradi nizke medijske pismenosti, nizkega zaupanja v institucije, omejenega neodvisnega in poklicnega novinarstva ter nizke ravni svobode medijev. Podobno so bile po odločitvi, da se Ukrajini, Moldaviji in Gruziji prizna evropska perspektiva ter da se Moldaviji in Ukrajini podeli status kandidatke, te tri države tarča novega vala kampanj tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja, katerih glavni cilj je diskreditirati prizadevanja za pridružitev EU in kriviti Zahod za sedanje razmere v regiji. V Gruziji se je s posebnim sklopom dezinformacij poskušalo prikazati, da si Zahod prizadeva odpreti „drugo fronto“ proti Rusiji iz Gruzije. Organi bi morali dejavneje razkrivati take dezinformacije.

Kibernetska varnost in kibernetska odpornost ostajata ključni prednostni nalogi v vseh državah, ki se pripravljajo na pristop. Nekaj držav je med letom poročalo o kibernetskih napadih, ki so močno vplivali na javno upravo in javne storitve. Napredek pri usklajevanju s pravnim redom EU na področju kibernetske varnosti je bil dosežen v Albaniji, Severni Makedoniji, Črni gori, Ukrajini in Moldaviji. Junija 2023 je v Bruslju potekala konferenca na visoki ravni o kibernetski varnosti – Towards a resilient cyberspace in the Western Balkans (Za odporen kibernetski prostor na Zahodnem Balkanu). Septembra 2022 je v fizični obliki potekal drugi dialog o kibernetski varnosti med EU in Ukrajino.

V obdobju poročanja so v Albaniji, Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Moldaviji, Črni gori in Turčiji potekale volitve. V prihodnjem obdobju bodo volitve organizirane v Severni Makedoniji, Ukrajini, Moldaviji in Gruziji. Potrebni so nadaljnji ukrepi za preprečevanje in odpravo vseh poskusov vmešavanja tretjih držav in nedržavnih akterjev.

V vseh državah, razen v Ukrajini, so se povečale tudi neposredne tuje naložbe. V večini držav, ki se pripravljajo na pristop, še vedno ni trdnih okvirov za nadzor neposrednih tujih naložb v skladu z uredbo EU o pregledu neposrednih tujih naložb, razen v Moldaviji, ki ima vzpostavljen tak sistem.

Migracije

Ruska vojna agresija proti Ukrajini je povzročila porast števila ukrajinskih beguncev, države, kot je Moldavija, pa tudi Črna gora, Srbija, Albanija in Severna Makedonija, pa so imele ključno vlogo kot države gostiteljice.

Nedovoljene migracije ostajajo velik izziv za Zahodni Balkan in Turčijo, zlasti pri boju proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi. Po podatkih Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex) je bilo leta 2022 na zunanjih mejah EU skupno približno 144 100 nezakonitih prehodov meje z Zahodnega Balkana. V primerjavi z letom 2021 (61 600) se je število povečalo za 134 %. Vendar se je od začetka leta do 31. julija 2023 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2022 skupno število nedovoljenih prihodov z Zahodnega Balkana v EU zmanjšalo. V prvih sedmih mesecih leta 2023 je bilo na zahodnobalkanski poti odkritih približno 52 200 nezakonitih prehodov meje, kar je 26 % manj kot v istem obdobju v prejšnjem letu. Leta 2022 in v prvih sedmih mesecih leta 2023 je bilo največ prihodov iz Sirije, Afganistana in Turčije.

Glavni dejavniki, ki vplivajo na veliko število ljudi, ki z letalskim prevozom prihajajo iz Turčije in Srbije, so: (i) brezvizumski režimi; (ii) kratek čas, potreben za prečkanje regije, tj. povprečno osem dni v letu 2022 v primerjavi s 53 dnevi v letu 2021 po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM); (iii) razmeroma nizke cene, ki jih ponujajo tihotapske mreže za prečkanje regije, in (iv) težavnejši vstop v EU po drugih poteh (npr. prek zahodnega Sredozemlja).

Cilj politike Evropske komisije je podpreti države Zahodnega Balkana, ki se soočajo z migracijskim pritiskom v regiji, kot potencialne prihodnje države članice EU. V skladu z akcijskim načrtom EU za Zahodni Balkan je ta podpora celovito usmerjena v krepitev upravljanja meja, azilnih postopkov in sprejemne zmogljivosti, boj proti tihotapljenju migrantov, krepitev sodelovanja pri ponovnem sprejemu in vračanju migrantov brez urejenega statusa, ki nimajo pravice do prebivanja, v države izvora, krepitev azilnih sistemov in sistemov zaščite in sprejemnih zmogljivosti ter doseganje uskladitve vizumske politike. Po podatkih agencije Frontex so države članice EU leta 2022 na Zahodni Balkan vrnile 5 962 državljanov tretjih držav, kar je 22 % več kot leta 2021. Albanija je bila glavna namembna država za te vrnitve, sledili pa sta ji Srbija in Severna Makedonija. Poleg tega je bilo po podatkih IOM do 8. junija 2023 v sprejemnih centrih v regiji približno 3 657 migrantov in beguncev, zunaj sprejemnih objektov pa približno 700. Za primerjavo, skupna sprejemna zmogljivost je znašala približno 12 172 mest. Zahodni Balkan sodeluje v regionalnem operativnem partnerstvu za boj proti tihotapljenju, ki se je začelo izvajati novembra 2022, da bi se podprla sodelovanje na področju kazenskega pregona in pravosodno sodelovanje v boju proti tihotapskim mrežam ter povečale zmogljivosti za upravljanje meja.

Do septembra 2023 je iz Turčije v EU prispelo 22 421 migrantov brez urejenega statusa (med drugim v Grčijo, Italijo in Bolgarijo) v primerjavi z 22 821 prihodi v istem obdobju leta 2022. Število prihodov v Grčijo se je povečalo za 123 %, medtem ko so se prihodi po morski poti v Italijo znatno zmanjšali (za 55 %). Število prihodov na Ciper prek zelene črte se je znatno zmanjšalo, in sicer za 42 %.

Izjava EU in Turčije iz leta 2016 je kljub nenehnim izzivom pri njenem izvajanju ostala ključni okvir za sodelovanje na področju migracij in je še naprej prinašala rezultate. Turčija je prav tako še naprej imela ključno vlogo pri obravnavanju migracij vzdolž vzhodnosredozemske poti. Turčija je nadaljevala obsežna prizadevanja za sprejem 3,6 milijona beguncev iz Sirije in drugih držav, EU pa jo je še naprej močno podpirala. V okviru instrumenta EU za begunce v Turčiji je bilo mobiliziranih 6 milijard EUR, do septembra 2023 pa je bilo izplačanih 5,1 milijarde EUR. Komisija je po premostitvenem financiranju v višini 535 milijonov EUR v letu 2020 nadaljevala izvajanje svežnja v višini 3 milijard EUR, ki ga je zahteval Svet.

Liberalizacija vizumskega režima je še naprej močno orodje za lajšanje medosebnih stikov in podporo reformam na Zahodnem Balkanu ter v Ukrajini, Moldaviji in Gruziji na področju pravosodja, varnosti in temeljnih svoboščin. Kot je potrjeno v poročilu za leto 2023 v okviru mehanizma za zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti 1 , morajo Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Severna Makedonija 2 , Srbija, Gruzija, Moldavija in Ukrajina zagotoviti nadaljnje usklajevanje vizumske politike s seznami EU s tretjimi državami, katerih državljani potrebujejo vizum, zlasti s tistimi tretjimi državami, ki predstavljajo tveganje za nedovoljene migracije ali varnostno tveganje za EU. Usklajevanje vizumske politike z EU ostaja ključnega pomena za dobro delovanje brezvizumskih režimov teh partneric z EU. Turčija v obdobju poročanja ni dosegla napredka pri izpolnjevanju še neizpolnjenih meril iz načrta za liberalizacijo vizumskega režima.

Reforma javne uprave

Kakovost javne uprave in regulativnega okvira je ključna za dolgoročno konkurenčnost EU 3 . Evropska komisija že vrsto let sistematično usmerja in podpira prihodnje države članice EU pri oblikovanju stabilnih in dobro delujočih javnih uprav, ki temeljijo na petih načelih dobrega oblikovanja politik, upravljanja javne uprave, učinkovite organizacije države in jasne porazdelitve odgovornosti, nemotenega in k državljanom usmerjenega zagotavljanja storitev ter dobrega upravljanja javnih financ. Čeprav države, ki se pripravljajo na pristop, dejavno sodelujejo pri tej podpori, jih večina še vedno nima potrebne politične zavezanosti in vodstva za obravnavo občutljivejših reform, ki bi vplivale predvsem na kulturo klientelizma ter vzpostavile stabilnejše in strokovnejše strukture in sisteme. Za zdaj je večina reform bolj površinskih kot vsebinskih. Če države ne bodo začele spreminjati prevladujoče upravne kulture, bodo njihove javne uprave še naprej težko privabile in zadržale nadarjene posameznike za usklajevanje in izvajanje politik, storitev in naložb, potrebnih za vzpostavitev dolgoročne splošne in družbene blaginje.

Na splošno države, ki se pripravljajo na pristop, v najboljšem primeru ostajajo le zmerno pripravljene v smislu kakovosti svoje javne uprave. Napredek pri reformah je bil v obdobju poročanja na splošno zelo omejen. Večina priporočil iz prejšnjih let še vedno velja. Značilno je, da je formalna pravna in institucionalna podlaga za strokovno upravo vsaj delno vzpostavljena, vendar se ne uporablja sistematično. Večina držav ima strategije za reformo javne uprave (razen Turčije) ali pa jih posodablja. Vendar je njihovo izvajanje neenakomerno in pogosto ne vodi v trajnostne reforme ali nima trajnega vpliva na oblikovanje boljše javne uprave.

V Ukrajini je bil dosežen napredek, vendar izzivi ostajajo tudi zaradi vojnih okoliščin. Gruzija in Moldavija sta po sprejetju reforme javne uprave in s tem povezanih akcijskih načrtov dosegli določen napredek pri krepitvi svojih javnih uprav.

Dobro usklajevanje politik in razvoj ostajata temelj reform javne uprave. Države, ki se pripravljajo na pristop, morajo politike in zakonodajo sistematično pripraviti na podlagi podatkov in dokazov, jih oblikovati na vključujoč in posvetovalen način ter oceniti njihov morebitni učinek. Z dobrim načrtovanjem in ustreznim postopkom programa politike bi se ustvarili zaupanje, odpornost in predvidljivejše regulativno okolje za javnost in podjetja.

Kar zadeva upravljanje človeških virov in javne uprave, ima večina držav še vedno težave pri razvoju in sistematičnem izvajanju preglednega, skladnega in pravičnega plačnega sistema ter sistema zaposlovanja, napredovanja in odpuščanja, ki temelji na dosežkih. Te reforme so potrebne za privabljanje in zadržanje motiviranega in usposobljenega osebja ter za oblikovanje strokovne in dobro delujoče javne uprave. Vendar je upravljanje takih reform običajno zelo občutljivo. Razumevanje različnih interesov in pomislekov deležnikov ter zagotavljanje široke podpore sta ključnega pomena za doseganje napredka.

Učinkovito organizacijo države in odgovornost še vedno ovira pomanjkanje napredka pri racionalizaciji državnih struktur in določitvi jasne porazdelitve odgovornosti med ministrstvi in podrejenimi organi (v Bosni in Hercegovini, Albaniji, na Kosovu, v Severni Makedoniji, Srbiji in Moldaviji). Zmogljivost upravnih sodišč in kakovost odločb ne zadostujeta za zagotavljanje pravic posameznikov do upravnega sodstva (v Srbiji, Severni Makedoniji, Albaniji, Bosni in Hercegovini ter Moldaviji). Kakovost nadzornih organov je različna, priporočila pa se ne izvajajo sistematično, kar omejuje učinkovit sistem zavor in ravnovesij ter možnosti za sistemsko izboljšanje. Za izboljšanje upravljanja na več ravneh so potrebni boljše sodelovanje in usklajevanje med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, zagotavljanje kakovosti storitev na vseh ravneh ter usklajevanje upravnih odgovornosti z viri in zmogljivostmi. Glede na pomen zagotavljanja ustreznega ravnotežja med centralno, regionalno in lokalno upravo ter skladne uporabe pravil, postopkov in standardov na vseh ravneh javne uprave so potrebna večja prizadevanja v vseh državah.

Zagotavljanje digitalnih upravnih storitev je še vedno najnaprednejše področje programa reform javne uprave, zlasti v Albaniji, Srbiji in Ukrajini. Medtem ko jih morajo druge države še vedno dohiteti, morajo vse še naprej zagotavljati, da so javne storitve enako dostopne ljudem z nezadostnimi digitalnimi sredstvi ali spretnostmi. Obstajajo tudi možnosti za nadaljnjo racionalizacijo upravnih postopkov in zmanjšanje regulativnega bremena za javnost in podjetja.

Pomanjkanje učinkovitosti in integritete sistema upravljanja javnih financ v večini držav, ki se pripravljajo na pristop, zmanjšuje zaupanje ter vpliva na ustvarjanje javnih prihodkov in upravljanje odhodkov. Proračunska preglednost in učinkovitost javnih odhodkov sta ključni vprašanji, zlasti v času vse večjih fiskalnih omejitev. Sistemi javnega naročanja imajo še vedno preveč vrzeli, da bi zagotovili učinkovito dodeljevanje davkoplačevalskega denarja. Kultura vodstvene odgovornosti ter notranjih in zunanjih revizij bi zagotovila vzdržnost financ države, vendar to še ni pravilo. Kakovost upravljanja sredstev in naložb je treba precej izboljšati, da bodo lahko države, ki se pripravljajo na pristop, zapolnile infrastrukturno vrzel z državami članicami EU in izkoristile prednosti prihodnjega članstva v EU, vključno s financiranjem naložb.

Civilna družba

Svobodna in opolnomočena civilna družba je ključni element vsakega demokratičnega sistema. Države, ki se pripravljajo na pristop, imajo dejavno in živahno civilno družbo, ki spremlja vladne ukrepe in prispeva k oblikovanju politik. Organizacije civilne družbe prav tako še naprej zagotavljajo storitve, zlasti pomoč ljudem v ranljivem položaju, in sodelujejo v humanitarnem odzivu na rusko vojno agresijo proti Ukrajini.

Svoboda združevanja in zbiranja je zapisana v pravnih okvirih in se na splošno uveljavlja. Vendar so za polno uporabo mednarodnih standardov še vedno potrebne reforme, izvajanje pa mora biti veliko doslednejše. Civilna družba se sooča z nenehnim pritiskom, njen prostor za svobodno delovanje pa se še naprej zmanjšuje, saj se omejujejo njene dejavnosti in dejavnosti zagovornikov človekovih pravic. Uporaba strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, tudi pri javnih uslužbencih, se v Srbiji ter Bosni in Hercegovini zaskrbljujoče povečuje, pojavlja pa se tudi v drugih državah, kot je Albanija. Prav tako je bistveno, da se varnostni ukrepi ne zlorabljajo, npr. za napad na politične nasprotnike ali kritike z uporabo protiteroristične zakonodaje v Turčiji, prostega dostopa do informacij v Črni gori ter še ne razveljavljenih pretiranih predpisov o nadzoru in poročanju za preprečevanje pranja denarja na Kosovu. Najbolj zaskrbljujoči dogodki pa so povezani z oblikovanjem „zakonov o tujih agentih“, ki vodijo v stigmatizacijo in zatiranje organizacij civilne družbe. Ti so bili predloženi v entiteti Republiki Srbski v Bosni in Hercegovini ter Gruziji (vendar so bili v Gruziji zaradi mednarodnega in lokalnega pritiska pozneje umaknjeni).

Potreben je znaten napredek – na primer v Gruziji, Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter na Kosovu – za izboljšanje razpoložljivosti in preglednosti javnega financiranja, ki bi ga bilo treba razdeliti na podlagi objektivnih meril. Medtem ko je bil pravni okvir za človekoljubje in donacije v Moldaviji izboljšan, v Albaniji in Črni gori zakoni o prostovoljstvu še vedno niso sprejeti. Izboljšati je treba postopke za registracijo organizacij civilne družbe, med drugim v Albaniji, Severni Makedoniji in Črni gori.

Čeprav v Albaniji, na Kosovu, v Severni Makedoniji ali Ukrajini obstajajo politike za krepitev ugodnega okolja za civilno družbo ali vladno sodelovanje s civilno družbo, je njihovo izvajanje nezadostno in je pogosto odvisno od donatorskih sredstev. Večina držav pri oblikovanju politik priznava dragocen prispevek civilne družbe. Obstajajo tudi mehanizmi za odprta javna posvetovanja, vendar je treba izboljšati način njihove uporabe. Institucionalizirani mehanizmi za sodelovanje med civilno družbo in vlado so še vedno pomanjkljivi. Bistveno je, da vlade zagotovijo pogoje za smiselno in vključujoče sodelovanje organizacij civilne družbe pri oblikovanju politik.

Gospodarstvo

Po obsežni invaziji Rusije na Ukrajino februarja 2022 so se gospodarstva v desetih državah, ki se pripravljajo na pristop, spopadala z velikimi gospodarskimi in socialnimi izzivi. V Ukrajini se je BDP v letu 2022 zmanjšal za 29,1 %, saj je ruska vojna agresija močno prizadela celotno državo, kar je povzročilo znaten pritisk na makroekonomsko stabilnost. Rast BDP v regiji Zahodnega Balkana se je leta 2022 s 7,7-odstotnega okrevanja po recesiji zaradi COVID-19 v letu 2021 zmanjšala na 3,2 %. Vendar se je raven upočasnitve med gospodarstvi razlikovala, pri čemer se je realna rast BDP v Črni gori zmanjšala na 6,1 %, v Turčiji na 5,6 %, v Albaniji na 4,8 %, v Bosni in Hercegovini na 4 %, na Kosovu na 3,5 %, v Srbiji na 2,3 %, v Severni Makedoniji pa na 2,1 %. V Moldaviji se je BDP močno zmanjšal, in sicer za 5,9 %, v Gruziji pa se je še naprej povečeval z dvomestnimi vrednostmi (10,1 %). Razlike v gospodarski rasti v državah so bile predvsem posledica neposrednih in posrednih posledic ruske vojne v Ukrajini, vključno z njenim vplivom na trgovinske povezave, energijo, cene hrane in migracije. Gospodarske obete za teh deset gospodarstev še vedno spremlja velika negotovost glede nadaljnjega vpliva vojne na rast, zaposlovanje in socialno kohezijo.

Države so leta 2022 sprejele fiskalne ukrepe za ublažitev gospodarskih posledic vojne ter naraščajočih cen energije in hrane. Ker so se cene energije v primerjavi z najvišjo vrednostjo znatno znižale, bi bilo treba ukrepe zdaj postopoma ukiniti, hkrati pa zagotoviti, da se ohrani fiskalna konsolidacija in da je socialna zaščita dobro usmerjena v tiste, ki jo potrebujejo. Inflacija na Zahodnem Balkanu, v Moldaviji in Gruziji se je v primerjavi z najvišjo vrednostjo jeseni 2022 po znatnem pospešku začela upočasnjevati. Tudi v Turčiji se je inflacija v prvi polovici leta 2023 upočasnila, potem ko so svetovni cenovni pritiski skupaj z nekonvencionalno denarno politiko sprožili veliko razvrednotenje lire, zaradi česar je inflacija dosegla najvišjo raven v dveh desetletjih (več kot 85-odstotna oktobra 2022). V Ukrajini so motnje v dobavnih verigah, višji proizvodni stroški in tiskanje denarja v nacionalni banki za financiranje vojne povzročili močno rast inflacije, ki je konec leta 2022 dosegla najvišjo vrednost pri 26,6 %, nato pa se je začela umirjati.

Za trge dela na Zahodnem Balkanu in v Turčiji so še vedno značilni splošna nizka delovna aktivnost (zlasti med ženskami in mladimi), visoka stopnja brezposelnosti in beg usposobljenih delavcev. Strukturna neskladja v spretnostih so še vedno prisotna, povzročajo pa jih premajhne naložbe v človeški kapital in šibki izobraževalni sistemi. Za njihovo odpravo so potrebni aktivnejše politike trga dela, okrepljen dvostranski in tristranski socialni dialog ter naložbe v izpopolnjevanje in preusposabljanje. V zvezi s tem so se partnerice z Zahodnega Balkana leta 2021 zavezale, da bodo vzpostavile programe jamstva za mlade v skladu z modelom EU. Do sredine leta 2023 je večina od njih ustanovila medresorske strokovne skupine za pripravo izvedbenih načrtov. Tri partnerice so načrte že sprejele, nekatere pa so v letu 2023 že začele izvajati pilotne projekte za program. Trgi dela v Moldaviji in Gruziji so bili v letu 2022 razmeroma uspešni, saj so imeli koristi od prihoda usposobljenih beguncev, ki so bežali pred rusko vojno proti Ukrajini in mobilizacijo v Rusiji, čeprav strukturne pomanjkljivosti ostajajo. Vendar visoke stopnje neformalne zaposlenosti ostajajo ključno vprašanje v vseh partnerskih državah. V Ukrajini so tokovi beguncev in notranje razselitve skupaj z ogromnim uničenjem kapitala močno vplivali na trg dela, za katerega sta bila že prej značilna razmeroma nizka stopnja delovne aktivnosti in beg možganov. Potrebna bodo obsežna prizadevanja za ponovno vzpostavitev delujočega trga dela in odpravo pomanjkanja strokovno usposobljene delovne sile po koncu vojne. V zvezi s tem bo ključnega pomena krepitev socialnega dialoga, vključno s krepitvijo zmogljivosti socialnih partnerjev.

Vse pomembneje je, da se v vseh desetih gospodarstvih držav, ki se pripravljajo na pristop, pospešijo strukturne reforme, da se omogoči trajnostno srednjeročno okrevanje in doseže napredek pri izpolnjevanju dveh gospodarskih meril za članstvo v EU, ki sta: zagotoviti delujoča tržna gospodarstva ter dokazati sposobnost obvladovanja konkurenčnega pritiska in tržnih sil v EU.

Kar zadeva delujoča tržna gospodarstva, trenutno za nobeno od držav Zahodnega Balkana ni mogoče trditi, da ima v celoti delujoče tržno gospodarstvo, ravni skladnosti pa se kljub napredku v nekaterih državah razlikujejo. Medtem ko je Bosna in Hercegovina še vedno v zgodnji fazi priprav in v zadnjem letu ni dosegla napredka, je večina drugih partneric dosegla določen ali dober napredek pri vzpostavljanju delujočih tržnih gospodarstev in zmerno ali dobro raven pripravljenosti. Tržno gospodarstvo Turčije je dobro napredovalo, vendar še vedno obstajajo resni pomisleki glede njegovega delovanja, saj je prišlo do nazadovanja pri ključnih elementih, kot sta izvajanje monetarne politike ter institucionalno in regulativno okolje. Od volitev so bili sprejeti ukrepi za odpravo nekaterih od teh pomislekov. Moldavija in Ukrajina sta v zgodnji fazi oziroma sta dosegli določeno raven pripravljenosti, Gruzija pa je zmerno pripravljena. Kar zadeva njihovo sposobnost obvladovanja konkurenčnega pritiska in tržnih sil, je le Turčija dobro pripravljena. Srbija, Črna gora in Severna Makedonija so zmerno pripravljene, Albanija in Gruzija sta dosegli določeno raven pripravljenosti, Bosna in Hercegovina ter Moldavija sta v zgodnji fazi oziroma sta dosegli določeno raven pripravljenosti, Kosovo in Ukrajina pa sta v zgodnji fazi.

Raven izvajanja skupno dogovorjenih smernic politike se je na celotnem Zahodnem Balkanu in v Turčiji še naprej slabšala, in sicer se je znižala s 50,8 % leta 2020 na 42,9 % leta 2021 in na 40,8 % leta 2022. Izvajanje smernic politike je ključnega pomena za države, da svoja gospodarstva še bolj uskladijo z gospodarstvi EU in se pripravijo na prihodnje sodelovanje v okviru Evropske unije za usklajevanje gospodarskih in socialnih politik ter nadzor nad njimi. Okrepiti je treba fiskalno vzdržnost, spodbujati razvoj človeškega kapitala in okrepiti odpornost proti prihodnjim pretresom. Še naprej bi si bilo treba prizadevati za pospešitev digitalnega in zelenega prehoda, izboljšanje poslovnega okolja in poglobitev regionalnega gospodarskega povezovanja na podlagi standardov EU, da se privabijo naložbe in spodbudi gospodarska rast.

Priloga 2: Izvajanje gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan

Izvajanje gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan 4 , sprejetega 6. oktobra 2020, je v polnem teku. Cilj načrta je tesnejše povezovanje in premostitev socialno-ekonomske vrzeli med regijo in EU, pomoč pri zelenem in digitalnem prehodu ter približevanje Zahodnega Balkana enotnemu trgu EU. Načrt se izvaja s svežnjem nepovratnih sredstev EU v višini 9 milijard EUR in jamstveno shemo za Zahodni Balkan, s katero naj bi se privabilo do 20 milijard EUR naložb.

Pričakuje se, da se bo učinek teh naložb na gospodarstvo regije še povečal s konkretnim napredkom pri izvajanju skupnega regionalnega trga in programov gospodarskih reform ter z nadaljnjim napredkom na področjih pravne države, upravljanja javnih financ in reforme javne uprave.

EU je doslej odobrila ali namenila sredstva v višini 4,29 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev, iz drugih virov pa naj bi zagotovila več kot 10,76 milijarde EUR naložb. To vključuje sredstva za 54 vodilnih projektov v okviru naložbenega okvira za Zahodni Balkan, dvostranske in večdržavne ukrepe v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) in sredstva iz instrumenta za predpristopno pomoč za razvoj podeželja (IPARD) v podporo kmetijskim ukrepom. Poleg tega je EU odobrila oblikovanje rezervacij za 21 jamstev v okviru Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD+), ki bodo spodbudila znatne naložbe bank in mednarodnih finančnih institucij.

Naložbe v prometno povezljivost so osredotočene na razvoj potrebne infrastrukture za cestni in železniški promet ter promet po plovnih poteh v skladu s prednostnimi nalogami vseevropskih prometnih omrežij. Osredotočene so tudi na zagotavljanje izboljšane in okolju prijaznejše obstoječe infrastrukture, da bi prispevali k rešitvam pametne mobilnosti v skladu z zeleno agendo.

Ključni vodilni projekti, odobreni v okviru naložbenega okvira za Zahodni Balkan kot dela gospodarskega in naložbenega načrta, so osredotočeni na: (i) železniško progo Srbija–Bolgarija v okviru koridorja X; (ii) „avtocesto miru“, ki povezuje Kosovo in Srbijo; (iii) avtocesto koridorja Vc v Bosni in Hercegovini, ki državo povezuje z Jadranom, Madžarsko in Hrvaško; (iv) „modro avtocesto“ v Albaniji; (v) avtocesto koridorja VIII v Severni Makedoniji ter (vi) druge avtocestne in železniške povezave ter obvoznice v regiji.

Ti projekti dopolnjujejo naložbe v povezljivost, sprejete v prejšnjih letih, od katerih jih je bilo več dokončanih v zadnjih mesecih. Vključujejo avtocestni odsek Tarčin koridorja Vc in predor Ivan v Bosni in Hercegovini ter železniški odsek Bar–Vrbnica koridorja IV v Črni gori.

V regiji si v sodelovanju s stalnim sekretariatom Pogodbe o prometni skupnosti še naprej prizadevajo za reformne ukrepe, tako da izvajajo pet sektorskih akcijskih načrtov (železniški in cestni promet, varnost v cestnem prometu, olajšanje prometa, vodni promet in multimodalnost) ter strategijo za trajnostno in pametno mobilnost za Zahodni Balkan. Petletni tekoči delovni načrt, ki ga je potrdilo šest partneric, je dodatno orodje za načrtovanje reform in infrastrukture, ki jih mora regija v prihodnjih letih prednostno izvesti.

Izvajanje teh akcijskih načrtov in posodobitev obstoječe infrastrukture se podpirata s programom varnega in trajnostnega prometa, vrednega 80 milijonov EUR, ki ga je operativni odbor naložbenega okvira za Zahodni Balkan sprejel junija 2023. S tem se financirajo rešitve za pametno in trajnostno mobilnost z razogljičenjem in digitalizacijo.

Po uspešni uvedbi „zelenih voznih pasov“ v regiji med pandemijo COVID-19 se v okviru ukrepov za lajšanje prometa podobni zeleni in modri pasovi (na pomorskih prehodih) vzpostavljajo tudi med državami Zahodnega Balkana in EU. Pilotni projekti se trenutno izvajajo v Grčiji, Italiji in na Hrvaškem, o voznih pasovih na meji med Srbijo in Madžarsko pa potekajo pogajanja.

V okviru predloga za revizijo uredbe o vseevropskem prometnem omrežju (TEN-T) je bil vzpostavljen koridor Zahodnega Balkana, ki je bil vključen v celovito omrežje in delno v osrednje omrežje. To dokazuje zavezanost EU povezljivosti v regiji, ki velja za sestavni del prometnega omrežja EU.

Kar zadeva finančno pomoč za trajnostni promet v okviru gospodarskega in naložbenega načrta, je bilo v okviru naložbenega okvira za Zahodni Balkan doslej odobrenih 1,74 milijarde EUR, obveznosti pa so bile prevzete v okviru dvostranskih in večdržavnih programov IPA. Pričakuje se, da bo to zagotovilo dodatnih 5,7 milijarde EUR iz drugih virov.

Vodilni projekti za prehod na čisto energijo in povezljivost so osredotočeni na naložbe v obnovljive vire energije, „val prenove“ na področju energijske učinkovitosti in olajšanje prehoda s premoga. Podpirata se tudi energetska varnost in diverzifikacija oskrbe.

Komisija je oktobra 2022 napovedala sveženj za energetsko podporo za regijo v višini 1 milijarde EUR. Polovica zneska je ciljno usmerjena podpora ranljivim družbenim skupinam in podjetjem, druga polovica pa je namenjena pospešitvi energetskega prehoda, zlasti z naložbami v ukrepe za energijsko učinkovitost, diverzifikacijo oskrbe in proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Večina neposredne podpore je bila izplačana v začetku leta 2023, med letom 2023 pa poteka prednostno razvrščanje in sprejemanje naložb.

Operativni odbor naložbenega okvira za Zahodni Balkan je doslej sprejel 18 naložbenih projektov v okviru gospodarskega in naložbenega načrta, ki so osredotočeni na izgradnjo sončnih/fotovoltaičnih elektrarn (npr. v Albaniji, na Kosovu in v Severni Makedoniji), polja vetrnih elektrarn (npr. v Srbiji), sanacijo hidroelektrarn (npr. v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji in Srbiji), omrežje za prenos električne energije (npr. čezbalkanski elektroenergetski koridor) in energijsko učinkovitost. EU podpira in zagotavlja tudi naložbe v povezovalne plinovode, da bi zagotovila boljšo diverzifikacijo virov energije.

Komisija je s sporazumom o prispevku, podpisanim decembra 2022, dopolnila regionalni program za energijsko učinkovitost s 100 milijoni EUR, da bi spodbudila energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost ter podprla napredek pri prenovi javnih in zasebnih stavb. Odbor naložbenega okvira za Zahodni Balkan je aprila 2022 izdal pozitivno mnenje za financiranje v višini 45 milijonov EUR za posebne jamstvene sheme za projekte, povezane predvsem z energijsko učinkovitostjo in obnovljivimi viri energije, o katerem trenutno potekajo pogajanja.

Države Zahodnega Balkana so decembra 2022 sprejele energetske in podnebne cilje do leta 2030 v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Energetske skupnosti. Na podlagi tega trenutno pripravljajo svoje nacionalne energetske in podnebne načrte, v katerih so določeni koraki za doseganje teh ciljev. Komisija in Energetska skupnost sodelujeta z državami Zahodnega Balkana tudi pri razvoju regionalnega sistema trgovanja z emisijami v okviru njihovega pristopnega procesa.

Prehod s premoga v regiji, ki je večinoma močno odvisna od fosilnih goriv, bo velik socialno-ekonomski izziv. Komisija zato podpira platformo za sodelovanje za premogovniške regije v prehodu na Zahodnem Balkanu in v Ukrajini, ki odraža podobno pobudo EU. Z regijami EU so že potekale številne dvostranske izmenjave, načrtujejo pa se še druge.

Kar zadeva finančno pomoč v okviru gospodarskega in naložbenega načrta za čisto energijo, je bilo doslej v okviru naložbenega okvira za Zahodni Balkan sprejetih 617 milijonov EUR, obveznosti pa so bile prevzete v okviru dvostranskih in večdržavnih programov IPA. Pričakuje se, da bo to zagotovilo dodatnih 1,3 milijarde EUR iz drugih virov.

Poleg tega je operativni odbor naložbenega okvira za Zahodni Balkan izdal pozitivno mnenje o oblikovanju rezervacij za šest s tem povezanih jamstev za odprt dostop, ki naj bi po pričakovanjih ustvarila znatne naložbe v energetsko infrastrukturo, učinkovitost in prehod. O pogodbah trenutno potekajo pogajanja.

Prednostne naloge gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan na področju prometa in energije dopolnjujejo prizadevanja na področju okolja in podnebnih sprememb. Skupaj prispevajo k izvajanju zelene agende za Zahodni Balkan, ki je bila sprejeta skupaj z gospodarskim in naložbenih načrtom, voditelji držav Zahodnega Balkana pa so jo novembra 2020 potrdili z Izjavo iz Sofije. Petstebrna agenda temelji na regulativnih reformah in naložbah v regiji, da bi jo uskladili s cilji evropskega zelenega dogovora, zlasti na področjih energetskega prehoda, preprečevanja onesnaževanja, krožnega gospodarstva, varstva biotske raznovrstnosti in trajnostne proizvodnje hrane. Izvajanje agende se spodbuja z vodilnimi projekti gospodarskega in naložbenega načrta, ki so povezani s trajnostnim prometom, energetskim prehodom ter ravnanjem z odpadnimi vodami.

V regiji se izvaja podroben akcijski načrt za to agendo, ki so ga voditelji potrdili na vrhu na Brdu oktobra 2021. Medtem ko Svet za regionalno sodelovanje ohranja ključno vlogo pri usklajevanju regionalnih pobud v okviru zelene agende, je Komisija z avstrijsko agencijo za okolje sklenila program EU4Green, vreden 11 milijonov EUR, da bi vsaki partnerici pomagala pri pripravi lastnih strategij in reform.

Poleg že omenjenih energetskih in prometnih projektov so naložbe v zeleno agendo, ki jih podpira EU, osredotočene na ravnanje z odpadki in odpadno vodo, krožno gospodarstvo, varstvo okolja in trajnostno kmetijstvo. Operativni odbor naložbenega okvira za Zahodni Balkan in Komisija sta v okviru vodilne pobude št. 7 doslej odobrila financiranje sedmih naložbenih projektov za upravljanje voda in ravnanje z odpadno vodo v vseh šestih partnerskih državah (tudi v prestolnicah Podgorica, Skopje, Beograd in Sarajevo) ter tri programe v podporo ravnanju z odpadki (v Albaniji, Severni Makedoniji in Srbiji). Na posebnih območjih (npr. na Prespanskem jezeru) se izvajajo tudi številni dvostranski programi za biotsko raznovrstnost in varstvo okolja. V okviru regionalnega programa za boj proti onesnaževanju v mestih se zagotavlja podpora Konvenciji županov za podnebje in energijo, ki mestom pomaga pri pripravi načrtov in izvajanju pilotnih projektov na tem področju.

Agroživilski zeleni prehod se večinoma izvaja v okviru instrumenta IPARD. V okviru gospodarskega in naložbenega načrta je bilo doslej namenjenih 152 milijonov EUR za podporo posodobitvi trajnostne proizvodnje hrane.

Kar zadeva finančno podporo za varstvo okolja in podnebne spremembe v okviru gospodarskega in naložbenega načrta, je bilo doslej v okviru naložbenega okvira za Zahodni Balkan sprejetih 633 milijonov EUR, obveznosti pa so bile prevzete v okviru dvostranskih in večdržavnih programov IPA in IPARD. Pričakuje se, da bo to zagotovilo dodatnih 685 milijonov EUR iz drugih virov.

Poleg tega je operativni odbor naložbenega okvira za Zahodni Balkan izdal pozitivno mnenje o oblikovanju rezervacij za štiri jamstva za odprt dostop v zvezi z zelenim prehodom, ki so usmerjena v trajnostni prehod mest, ponore ogljika in zelene obveznice. Pogodbe se pripravljajo in naj bi bile podpisane v letu 2023.

Gospodarski in naložbeni načrt s tehnično pomočjo in naložbami podpira tudi digitalno preobrazbo regije. Osredotočen je na regulativne reforme, ki spodbujajo razvoj trga digitalnih storitev, ter na spodbujanje naložb v inovativne digitalne rešitve in digitalno infrastrukturo. V okviru naložbenega okvira za Zahodni Balkan sta bila doslej odobrena dva projekta, povezana s širokopasovnimi povezavami v Srbiji in laboratoriji za IKT v Albaniji.

Kar zadeva reformo pravnega okvira, Komisija ohranja letni regulativni dialog o digitalni politiki z regijo in podpira redne digitalne vrhe na visoki ravni za Zahodni Balkan. Albanija, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija so v okviru dialoga, ki je potekal 30. junija 2023, podpisale pridružitvene sporazume k programu Digitalna Evropa (DIGITAL). Sodelovanje v programu DIGITAL bo državam omogočilo sodelovanje v mreži evropskih digitalnih inovacijskih vozlišč, ki podjetja in javni sektor podpira pri zelenem in digitalnem prehodu. Navedenih šest držav je leta 2022 podpisalo izjavo o prihodnosti interneta, v kateri so določeni vizija in načela zaupanja vrednega interneta. Regija je tudi v celoti vključena v delo Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije.

Komisija je imela skupaj s Svetom za regionalno sodelovanje ključno vlogo pri zagotovitvi regionalnega sporazuma o gostovanju, na podlagi katerega je bila 1. julija 2021 v regiji uvedena shema gostovanja kot doma. Prvo prostovoljno znižanje stroškov podatkovnega gostovanja pri vodilnih operaterjih v EU in na Zahodnem Balkanu je začelo veljati 1. oktobra 2023. Operaterji so se dogovorili tudi o nadaljnjem postopnem zniževanju v prihodnjih letih, da bi se cene do leta 2028 približale shemi gostovanja kot doma.

EU hkrati spodbuja razvoj novih digitalnih rešitev za različne vidike gospodarstev Zahodnega Balkana, vključno s prometom, energijo, logistiko, vlado in trgovino. Pomembna pobuda za spodbujanje takih rešitev je letni Balkathon, na katerem se podelijo nagrade za inovativne projekte na področju digitalnega prehoda.

V pripravi je regionalni program EU4Digital. Njegov proračun znaša 15 milijonov EUR, izvajati pa naj bi se začel v treh letih. Cilj programa je dopolniti tekoče delo sklopa skupnega regionalnega trga – regionalno digitalno območje, ki temelji na ciljih digitalne agende za Zahodni Balkan.

Pomemben element gospodarskega in naložbenega načrta ostaja kibernetska varnost. Za regijo je bila dokončana ocena potreb na področju kibernetske varnosti, v okviru instrumenta za izmenjavo informacij in tehnično pomoč (TAIEX) pa je organizirana vrsta dogodkov, namenjenih tehnični pomoči, s katerimi se krepi pripravljenost na kibernetske incidente.

Kar zadeva finančno pomoč za digitalni prehod v okviru gospodarskega in naložbenega načrta, je bilo doslej v okviru naložbenega okvira za Zahodni Balkan sprejetih več kot 50 milijonov EUR, obveznosti pa so bile prevzete v okviru dvostranskih in večdržavnih programov IPA. Pričakuje se, da bo to zagotovilo dodatnih 240 milijonov EUR iz drugih virov.

Poleg tega je operativni odbor naložbenega okvira za Zahodni Balkan odobril oblikovanje rezervacij za eno jamstvo za odprt dostop na tem področju: platformo za digitalno preobrazbo.

Podpora zasebnemu sektorju je osredotočena na ciljno usmerjeno financiranje v okviru posebnih jamstvenih shem za mala in srednja podjetja (MSP) za zagon, inovacije in konkurenčnost. Podobna podpora se zagotavlja tudi podeželski kmetijski dejavnosti v okviru instrumenta IPARD.

Ustvariti je treba ustrezne pogoje za razvoj in rast zasebnega sektorja, zlasti za mikro, mala in srednja podjetja. To je v središču dialoga o ekonomski politiki, ki s partnericami z Zahodnega Balkana vsako leto poteka v okviru izvajanja programov gospodarskih reform, in na njem temelječih priporočil glede ekonomske politike, usklajenih s prednostnimi nalogami gospodarskega in naložbenega načrta.

Podpora zasebnemu sektorju, namenjena zlasti spodbujanju inovacij ter krepitvi dvojnega zelenega in digitalnega prehoda, se trenutno zagotavlja v okviru šestih posebnih shem za mešano financiranje zasebnega sektorja: to so program SMEs Go Green, Podnebni program, Zeleno financiranje za vključevanje, Trajnostni dostop do financiranja za podjetništvo, program Go Digital in Sklad za zeleno rast, ki spodbujajo zeleno posojanje.

Komisija podpira tudi naložbeni forum šestih zahodnobalkanskih zbornic za spodbujanje gospodarskih interesov Zahodnega Balkana in širše. Financira zlasti regionalni program za razvoj dobaviteljev, katerega cilj je prispevati k ustvarjanju povezav/priložnosti za domače dobavitelje.

Komisija je v okviru jamstva za Zahodni Balkan začela izvajati tudi več pobud kot del širšega EFSD+. To vključuje oblikovanje rezervacij za deset jamstvenih shem, da se zagotovi splošno financiranje rasti MSP, instrument za delitev tveganja v kmetijstvu ter spodbujanje vključujoče rasti in dvojnega prehoda. Trenutno se zanje sklepajo pogodbe.

Kar zadeva finančno pomoč za razvoj zasebnega sektorja v okviru gospodarskega in naložbenega načrta, je bilo v okviru naložbenega okvira za Zahodni Balkan doslej odobrenih 341 milijonov EUR, obveznosti pa so bile prevzete v okviru dvostranskih in večdržavnih programov IPA. Pričakuje se, da bo to zagotovilo dodatnih 2,1 milijarde EUR iz drugih virov.

Šesto prednostno področje, podprto z gospodarskim in naložbenim načrtom, je razvoj človeškega kapitala in inovacij, vključno z mladimi, izobraževanjem in sprejemanjem inovacij. Ministri regije so julija 2021 potrdili izjavo, s katero so svoje države zavezali načelom evropskega stebra socialnih pravic in izvajanju vodilne pobude jamstva za mlade v okviru gospodarskega in naložbenega načrta. Na vrhu EU-Zahodni Balkan oktobra 2021 se je začela izvajati celovita agenda na področjih inovacij, raziskav, izobraževanja, kulture, mladih in športa (inovacijska agenda).

Jamstvo za mlade je program za aktivacijo, ki zagotavlja, da mladi na Zahodnem Balkanu v določenem času po tem, ko postanejo brezposelni ali prenehajo formalno izobraževanje, prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali usposabljanje. Za program so potrebne reforme in krepitev zmogljivosti na področjih izobraževanja in poklicnega usposabljanja, zaposlovanja, služb za posredovanje dela in socialne zaščite. Vse partnerice z Zahodnega Balkana razen Bosne in Hercegovine (kjer potekajo prizadevanja) so sprejele nacionalne izvedbene načrte jamstva za mlade in vzpostavile usklajevalne mehanizme, nekatere pa že izvajajo pilotne projekte.

Od konca leta 2022 je državam Zahodnega Balkana na voljo instrument EU za medsebojno tehnično pomoč SOCIEUX+. Instrument je specializiran za področja zaposlovanja, dela in socialne zaščite ter zagotavlja kratkoročno pomoč nacionalnim in lokalnim institucijam partnerskih držav, ki so dejavne v upravičenih sektorjih. Na Zahodnem Balkanu se trenutno izvaja 26 ukrepov, povezanih predvsem s socialno zaščito, delom in zaposlovanjem.

Z agendo za Zahodni Balkan na področjih inovacij, raziskav, izobraževanja, kulture, mladih in športa je Zahodni Balkan še naprej na dobri poti k tesnejšemu sodelovanju na teh področjih politike. S številnimi prizadevanji za sodelovanje med državami članicami EU in partnericami z Zahodnega Balkana so se okrepila ključna področja, kot so podpora posodobitvi visokošolskih sistemov, industrijsko sodelovanje in pametna proizvodnja, krepitev inovacijskih ekosistemov, usposabljanje zdravstvenega osebja, digitalizacija in kibernetska varnost.

Ključni instrument za izvajanje inovacijske agende je program Obzorje Evropa, ki mu je zdaj pridruženih vseh šest partneric z Zahodnega Balkana. Regija ima tudi dostop do instrumenta za podporo politikam na področju raziskav in tehnološkega razvoja ter je okrepila svoje sodelovanje in vključenost v raziskovalnih pobudah EU, kot sta COST in EUREKA. Severna Makedonija in Srbija sta pridruženi programu Erasmus+, druge štiri partnerice pa prejemajo podporo mednarodne razsežnosti programa Erasmus+. Od leta 2023 lahko v pobudi Evropske univerze v sklopu programa Erasmus+ sodelujejo vse visokošolske ustanove z Zahodnega Balkana kot polnopravne partnerice. Evropske univerze so nadnacionalna zavezništva visokošolskih ustanov, ki razvijajo dolgoročno strukturno in strateško sodelovanje, ustanavljajo univerze prihodnosti ter spodbujajo evropske vrednote in identiteto. Partnerice z Zahodnega Balkana so prav tako v celoti pridružene pobudam EU na področju kulture, vključno s programom Ustvarjalna Evropa in pobudo novega evropskega Bauhausa. S to pobudo se spodbujajo inovacije, trajnostnost, vključevanje in estetika pri infrastrukturnih in drugih projektih ter je zlasti povezana z izvajanjem zelene agende.

Pomoč EU na tem področju vključuje tudi tesno sodelovanje z Zahodnim Balkanom na področju zdravja. Regija je še naprej vključena v delo Odbora EU za zdravstveno varnost in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter ima dostop do skupnega javnega naročanja medicinske opreme. EU financira projekt za odpornost na zdravstvene krize na Zahodnem Balkanu in naložbeni projekt za razširitev univerzitetne pediatrične bolnišnice v Beogradu.

Kar zadeva finančno pomoč za razvoj človeškega kapitala v okviru gospodarskega in naložbenega načrta, je bilo v okviru naložbenega okvira za Zahodni Balkan doslej odobrenih 368 milijonov EUR, obveznosti pa so bile prevzete v okviru dvostranskih in večdržavnih programov IPA. Pričakuje se, da bo to zagotovilo dodatnih 477 milijonov EUR iz drugih virov.

Šest prednostnih nalog gospodarskega in naložbenega načrta temelji na zavezi regije (in podpori EU) za vzpostavitev skupnega regionalnega trga na Zahodnem Balkanu, ki bo temeljil na štirih pravicah do prostega pretoka, hkrati pa ta zaveza krepi njihov učinek. Pomemben preboj konec leta 2022 je bila sklenitev treh sporazumov o prostem gibanju oseb v regiji. Njihovo uspešno izvajanje bo olajšalo potovanja ter priznavanje visokošolskih kvalifikacij in nekaterih poklicnih kvalifikacij. EU podpira razvoj skupnega trga prek Sveta za regionalno sodelovanje in sporazuma CEFTA.

Uspeh gospodarskega in naložbenega načrta je odvisen od tega, da bodo vse partnerice izvajale dobre prakse na področju pravne države, javnih financ in upravljanja naložb ter spodbujale strokovno in učinkovito javno upravo.

Priloga 3: Izvajanje gospodarskega in naložbenega načrta – pregled za Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo

EU in njenih pet vzhodnih partneric so leta 2021 začele izvajati gospodarski in naložbeni načrt za vzhodno partnerstvo 5 . Njegov cilj je podpreti okrevanje gospodarstva po dveh letih socialno in gospodarsko škodljive zdravstvene krize. Namen načrta je tudi doseči zeleno in digitalno preobrazbo, ki je potrebna za izgradnjo inovativnih, okoljsko trajnostnih, socialno vključujočih in odpornih gospodarstev.

Od začetka neizzvane ruske vojne agresije proti Ukrajini je gospodarski in naložbeni načrt dobil povsem nov socialno-ekonomski in politični pomen. Postal je sestavni del odziva EU na posledice vojne proti Ukrajini, saj zagotavlja likvidnost in mobilizacijo naložb, potrebnih za pomoč pri preživetju ukrajinskega in moldavskega gospodarstva. Gospodarski in naložbeni načrt je tudi del podpore EU za vključevanje teh dveh držav – pa tudi Gruzije – v gospodarstvo ter na trg energije, digitalni trg in trg prevoznih storitev EU. Je ključni mehanizem za olajšanje njihovih pristopnih prizadevanj in izkoriščanje prednosti evropskega povezovanja.

Cilj načrta je mobilizirati do 17 milijard EUR naložb v regiji v obdobju 2021–2027 z uporabo 2,3 milijarde EUR nepovratnih sredstev in jamstev EU. Del izvajanja gospodarskega in naložbenega načrta so tudi spremljajoči ukrepi politike in tehnična podpora.

Do septembra 2023 je bil z dvostranskimi in regionalnimi nepovratnimi sredstvi, operacijami mešanega financiranja in jamstvi v podporo prednostnim nalogam gospodarskega in naložbenega načrta v Ukrajini, Moldaviji in Gruziji mobiliziran skupni znesek v višini 6,2 milijarde EUR. Od tega je 3,5 milijarde EUR namenjenih podpori izvajanju vodilnih državnih projektov. Število naložb, ki so bile doslej mobilizirane v okviru gospodarskega in naložbenega načrta, predstavlja 40 % ciljnega zneska 17 milijard EUR vrednih naložb, ki jih je treba mobilizirati. V prvi polovici leta 2023 se je število naložb, mobiliziranih s pomočjo načrta, hitro povečalo. Izvajanje načrta naj bi se še pospešilo s sklenitvijo novih sporazumov o jamstvu s partnerskimi finančnimi institucijami v okviru instrumenta EFSD+.

Trajnostni promet

Trajnostna prometna povezljivost je ključna prednostna naloga v regiji že od začetka vzhodnega partnerstva leta 2009. EU in njene vzhodne partnerice so decembra 2021 obnovile svojo zavezo, da bodo okrepile osrednje prometne povezave, pri čemer bo poudarek na razširjenem okvirnem osrednjem omrežju TEN-T, vključno s povezavami prek Črnega morja. Izboljšave ključnih letalskih, cestnih, železniških in pomorskih povezav ter povezav po celinskih plovnih poteh imajo ogromen potencial za spodbujanje trajnostnega gospodarskega razvoja, povezovanja trgov in čezmejne trgovine v regiji ter med regijo in EU. Od leta 2021 je bilo v podporo prometni povezljivosti mobiliziranih 1,2 milijarde EUR.

EU v Ukrajini in Moldaviji izpolnjuje svojo zavezo, da bo podprla izvajanje pobude za solidarnostne pasove med EU in Ukrajino. Solidarnostni pasovi so prednostne prometne osi, ki Ukrajino in Moldavijo povezujejo z EU. So glavna pot do trgovine z osnovnim blagom iz Ukrajine in vanjo ter so postala rešilna vrv za gospodarstvo države. Komisija sodeluje z državami članicami EU, Ukrajino, Moldavijo, mednarodnimi partnerji, podjetji in prevozniki, da bi razširila in izboljšala delovanje solidarnostnih pasov. Z racionaliziranimi postopki, nadgradnjo infrastrukture in uporabo celotnega potenciala vseh poti se osredotoča na zmanjševanje stroškov prevoza in logistike vzdolž solidarnostnih pasov. V zvezi s tem se bodo v okviru devetih projektov Instrumenta za povezovanje Evrope s skupno podporo EU v višini skoraj 250 milijonov EUR nadgradile železniške in cestne čezmejne točke med sosednjimi državami članicami EU (Madžarsko, Poljsko, Romunijo in Slovaško) ter Ukrajino in Moldavijo.

Komisija je leta 2022 sodelovala z moldavskimi organi, Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) ter Evropsko investicijsko banko (EIB), da bi podprla sanacijo železniške osi sever-jug. Glavni cilj je izboljšati zmogljivost moldavskega železniškega omrežja, ki pokriva približno 128 km koridorja Vălcineț–Ocnița–Ungheni–Kišinjev–Căinari, zlasti v smislu standardov teže in hitrosti potovanja. To dopolnjuje kratkoročne naložbe, katerih cilj je hitra nadgradnja glavnega cestnega mejnega prehoda med Ukrajino in Slovaško ter nakup opreme, kot so skenerji in generatorji, za prednostne mejne prehode med Ukrajino in državami članicami EU. Komisija je v okviru instrumenta zunanje politike mobilizirala 20 milijonov EUR nepovratnih sredstev, skupaj s posojilom EBRD v višini 12 milijonov EUR.

EU in EIB sta v Gruziji še naprej vlagali v avtocesto vzhod-zahod s poudarkom na „črnih točkah“, tj. odsekih ceste, kjer je število prometnih nesreč in smrtnih žrtev še posebno visoko. Še naprej bosta podpirali razvoj tega ključnega koridorja s skupnim zneskom 446 milijonov EUR (vključno s 16,8 milijona EUR v obliki nepovratnih sredstev). EU je v podporo vodilni pobudi št. 2 v Gruziji začela tudi celovito študijo izvedljivosti, da bi ocenila zmožnost gospodarskega preživetja dodatnih linij za trajekte / dostavne ladje, ki bi Gruzijo prek Črnega morja povezovale z Bolgarijo.

Ukrajina, Moldavija in Gruzija so novembra 2022 postale udeleženke opazovalke v organih prometne skupnosti. To bo državam prineslo konkretne koristi v smislu izvajanja ustreznega pravnega reda EU na področju prometa in razvoja okvirnega omrežja TEN-T na njihovih ozemljih, pa tudi izmenjave dobrih praks z regionalnimi partnericami z Zahodnega Balkana in državami članicami EU. Stalni sekretariat Pogodbe o prometni skupnosti je že začel sodelovati z udeleženkami opazovalkami na različnih ravneh, da bi jim predstavil delo prometne skupnosti, jih vključil v delo tehničnih odborov Pogodbe o prometni skupnosti in začel delo v zvezi z nekaterimi glavnimi rezultati Pogodbe o prometni skupnosti (kot so akcijski načrti za železniški promet, cestni promet, varnost v cestnem prometu, olajšanje prometa, vodni promet in multimodalnost).

Moldavija in Ukrajina sta se Instrumentu za povezovanje Evrope pridružili maja oziroma junija 2023. To bi moralo privesti do okrepljenega sodelovanja v prometnem sektorju in podpreti izvajanje razširjenega omrežja TEN-T.

Olajšanje dostopa do finančnih sredstev za MSP

EU od začetka izvajanja gospodarskega in naložbenega načrta dejavno podpira prizadevanja svojih vzhodnih partneric za zagon njihovih gospodarstev po dveh zelo težkih letih omejitev gibanja in motenj v trgovini zaradi COVID-19. EU je posebno pozornost namenila obravnavanju finančnih potreb mikro, malih in srednjih podjetij, tako da je mobilizirala 1,5 milijarde EUR v obliki kreditnih linij in svetovalnih storitev za podjetja, da bi jim pomagala pri ponovnem zagonu dejavnosti, izterjavi izpada tržnih deležev ter digitalizaciji in posodobitvi njihovih dejavnosti. Kreditne linije, ki jih podpira EU, zagotavljajo boljše posojilne pogoje za mikro, mala in srednja podjetja, zlasti z daljšimi roki zapadlosti, zmanjšanimi zahtevami glede zavarovanja, prilagojeno tehnično pomočjo in naložbenimi spodbudami. EU je v sodelovanju z banko BGK Ukrajini zagotovila jamstvo v višini 10 milijonov EUR, da bi omogočila obnovitev posojil za MSP, ki zaradi tveganj, povezanih s sedanjo vojno, sicer ne bi bila upravičena do novega financiranja.

Olajševanje trgovine

EU je oktobra 2022 ustanovila službo vzhodnega partnerstva za pomoč v zvezi s trgovino, katere cilj je podjetjem olajšati dostop do informacij, povezanih s trgovino. Služba za pomoč je spletni portal s podrobnim dostopom do tržnih informacij (uredbe o izvozu in uvozu, ki se uporabljajo, tarifni in netarifni ukrepi, dajatve, davki, postopki itd.), statistike trgovine in analitičnih vpogledov v potencial nacionalnih trgov EU in vzhodnega partnerstva. V vsaki državi so bile opravljene raziskave netarifnih ukrepov (regulativnih, postopkovnih), da bi se opredelile ovire za trgovino z blagom in storitvami ter pripravila priporočila za njihovo odpravo.

V letu 2022 in začetku leta 2023 se je nadaljevalo izvajanje projekta EU4Business: povezovanje podjetij. Cilj projekta je spodbujati trgovinske odnose in poslovna partnerstva v državah vzhodnega partnerstva, tako da se vzpostavijo povezave med MSP in organizacijami za podporo podjetjem v EU ter njihovimi vzhodnimi partnerji. Razvit je bil program mobilnosti, ki omogoča izmenjave med MSP in organizacijami za podporo podjetjem iz obeh regij.

Trajnostna energija in razogljičenje gospodarstev

Od začetka izvajanja gospodarskega in naložbenega načrta je bil dosežen znaten napredek na ključnem področju trajnostne energije, pri čemer je bilo v celotni regiji vzhodnega partnerstva že mobiliziranih 1,6 milijarde EUR naložb.

V letu 2022 se je v okviru programa EU4Energy še naprej zagotavljala podpira Ukrajini, Moldaviji in Gruziji pri oblikovanju njihovih pravnih in regulativnih energetskih okvirov. Program je vzhodnim partnericam pomagal tudi pri ustvarjanju ugodnega okolja za razvoj obnovljivih virov energije in okolju prijaznejših mešanic virov energije. Program je imel osrednjo vlogo pri zagotavljanju pomoči Ukrajini in Moldaviji v postopku po sinhronizaciji Evropske mreže operaterjev prenosnih sistemov. Prav tako je podpiral Ukrajino pri tekoči obnovi njenega energetskega sistema, kar je prispevalo k energetski varnosti v regiji.

Potekala so prizadevanja za sodelovanje z Mednarodno agencijo za obnovljivo energijo (IRENA). Namen tega je bil opredeliti pogoje in ovire za razvoj in vključevanje obnovljivih virov energije v državah vzhodnega partnerstva.

V Ukrajini se je v okviru vodilne pobude sklada za energijsko učinkovitost, ki jo podpira EU (104 milijonov EUR, ki jih krije EU), še naprej uspešno izvajal program naložb v energijsko učinkovitost v večstanovanjskih stavbah. Do konca marca 2023 je bilo v sklad za energijsko učinkovitost vključenih skoraj 80 000 gospodinjstev, pri čemer je bilo v večstanovanjskih stavbah v celoti ali delno dokončanih 261 projektov (več kot 80 % od teh so bile celovite prenove). Leta 2022 je bil v okviru sklada za energijsko učinkovitost uveden nov program za obnovo, s katerim se podpirajo hitra popravila v vojni poškodovanih stanovanjskih stavb, ki niso utrpele strukturnih poškodb.

EU je v okviru vzhodnoevropskega partnerstva za energijsko učinkovitost in okolje (E5P) sofinancirala več projektov na področju energijske učinkovitosti in daljinskega ogrevanja v Ukrajini, ki jih vodi EBRD. Projekti za sanacijo daljinskega ogrevanja zajemajo mesta Žitomir, Ternopil, Lvov, Luck in Černivci s skupnim proračunom v višini približno 110 milijonov EUR in posojilom EBRD v višini 48 milijonov EUR. Izvajajo se projekti energijske učinkovitosti za javne stavbe v Dnipru s proračunom v višini 39 milijonov EUR, vključno s posojilom EBRD v višini 20 milijonov EUR. EIB je marca 2023 začela izvajati nov obsežen program za prenovo javnih stavb v Ukrajini (do 1 000 bolnišnic in šol) z nepovratnimi sredstvi, ki jih zagotavljata EU in program E5P. To bo zdaj zajemalo tudi druge vidike poleg energijske učinkovitosti, kot so podzemna zaklonišča, boljši protipožarni ukrepi in izboljšan dostop za invalide. Pomemben delovni sklop, ki se je začel leta 2022 in še vedno poteka, vključuje dva programa nujne pomoči za nastanitev notranje razseljenih oseb, ki ju financira EU.

V Moldaviji je bil program za energijsko učinkovitost podpisan leta 2022 (financiran z nepovratnimi sredstvi v višini 15 milijonov EUR in dvema posojiloma EBRD in EIB v višini 30 milijonov EUR). To je prva nacionalna pobuda za energijsko učinkovitost v Moldaviji. Glavne kategorije stavb, na katere se nanaša program, so javne stavbe v lasti države in/ali občin. Skupna naložba je ocenjena na približno 94 milijonov EUR. Začela se je druga faza izvajanja kišinjevskega programa za energijsko učinkovitost v javnih stavbah, financiranega v okviru programa E5P, njegov cilj pa je obnoviti 119 javnih stavb. Zaključena je bila faza 1 daljinskega ogrevanja v mestu Balti (skupni proračun v višini 11 milijonov EUR, posojilo EBRD v višini 7 milijonov EUR), faza 2 pa se začenja (skupni proračun v višini 18 milijonov EUR, posojilo EBRD v višini 14 milijonov EUR).

V Gruziji se je aprila 2023 zaključil projekt tesnega medinstitucionalnega sodelovanja z regulativno komisijo za energijo, ki ga je izvajal konzorcij pod vodstvom Avstrije in Nemčije. Zajemal je dejavnosti za spodbujanje razvoja trga energije, vključno s spodbujanjem vloge gruzijskega nacionalnega regulatorja za energijo in oskrbo z vodo pri regulaciji trga, vključevanju obnovljivih virov energije in energijski učinkovitosti. V obdobju 2021–2022 je bila Moldaviji zagotovljena podpora EU v višini 135 milijonov EUR za pomoč najranljivejšim skupinam prebivalstva pri obvladovanju naraščajočih stroškov energije ter podporo dolgoročnemu socialno-ekonomskemu okrevanju, energetski varnosti in energetskemu prehodu države. V okviru energetskega podpornega sklada za Ukrajino, ki ga upravlja sekretariat Energetske skupnosti ob sopredsedovanju Evropske komisije, se financira dobava napredne plinske opreme v vrednosti skoraj 7,6 milijona EUR ukrajinskemu operaterju prenosnega sistema zemeljskega plina za obnovo poškodovanih objektov in objektov na osvobojenih ozemljih.

V Gruziji se je v okviru partnerstva E5P začel izvajati projekt za energijsko učinkovitost v šolah na gorskih območjih (2,6 milijona EUR v obliki nepovratnih sredstev). KfW in EBRD izvajata vzporedni program za izboljšanje energijske učinkovitosti javnih stavb, ki ga EU podpira s 13 milijoni EUR v obliki nepovratnih sredstev.

Center za financiranje in prenos tehnologij za podnebne spremembe – sklop EU4Climate, ki ga vodi EBRD, z uvajanjem inovativnih in zelenih tehnologij pomaga MSP in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo zmanjšati njihov vpliv na okolje ter stroške energije in vode.

Tekoči program EU4Climate je partnerskim državam pomagal izboljšati politike za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje njim ter preiti na gospodarstvo z nizkimi emisijami, ki je odporno proti podnebnim spremembam, v skladu s Pariškim sporazumom. Z Evropsko agencijo za okolje kot izvajalsko partnerico se je začel izvajati nov projekt, da bi Gruziji, Moldaviji in Ukrajini pomagali vzpostavitvi učinkovit sistem upravljanja podnebnih ukrepov.

Upravljanje naravnih bogastev, podnebje in okolje

Leta 2022 so se za naložbe v krožno gospodarstvo uporabljala sredstva, ki so bila sproščena s podporo MSP. To so spremljale regulativna podpora in svetovalne storitve za podjetja, ki so se zagotavljale predvsem v okviru programa EU4Environment. V Ukrajini je EU še naprej podpirala vzpostavitev shem razširjene odgovornosti proizvajalca za različne tokove odpadkov. Poleg tega so bili za regije v Gruziji in Ukrajini dokončani zemljevidi industrijskih odpadkov. V Moldaviji so bile zaključene predhodne ocene izvedljivosti za preoblikovanje proste ekonomske cone Valkanes in industrijskega parka Tracom v ekološko industrijske parke. V Moldaviji je bila zaključena ocena obstoječih mehanizmov razširjene odgovornosti proizvajalca, predložena pa so bila priporočila glede politike. Med njimi so bila priporočila za izboljšanje pravnega okvira za izvajanje razširjene odgovornosti proizvajalca za odpadke električne in elektronske opreme ter odpadne baterije. Kar zadeva regulativno podporo, je Gruzija prejela pomoč za posodobitev svoje nacionalne strategije za ravnanje z odpadki za obdobje 2016–2030 in pripravo novega nacionalnega načrta za ravnanje z odpadki za obdobje 2022–2026. Vlada je te dokumente sprejela avgusta 2022. Dokumenti vključujejo posodobljene cilje, v njih pa so obravnavana vprašanja, povezana z biološko razgradljivimi in nevarnimi odpadki, ter opisane zahteve za sheme razširjene odgovornosti proizvajalca.

Kar zadeva svetovalno podporo, je sodelovanje z Organizacijo za razvoj podjetništva omogočilo pripravo ocen in časovnih načrtov za pet MSP iz vinskega in oblačilnega sektorja v Moldaviji. Podobno svetovalno podporo je prejelo osem gruzijskih MSP iz kmetijskega in gostinskega sektorja. Izvajajo se ocene izdelkov treh izvozno usmerjenih podjetij v Ukrajini in petih izvozno usmerjenih podjetij v Gruziji, pri čemer se uporablja metodologija za okoljski odtis izdelkov.

V Ukrajini, Moldaviji in Gruziji stalno primanjkuje kapitalskih naložb, vzdrževanja in popravil na področju vodne infrastrukture. Cilj gospodarskega in naložbenega načrta je zato dodatno nadgraditi oskrbo z vodo in sanitarno oskrbo ter prispevati k izvajanju načrtov upravljanja povodja. V Ukrajini, Moldaviji in Gruziji poteka več naložbenih projektov, ki jih podpira EU. V času ruske vojne agresije je bil s pomočjo financiranja EU 6,9 milijona ljudem v Ukrajini ponovno zagotovljen dostop do čiste vode. EU je v sodelovanju z več mednarodnimi finančnimi institucijami, vključno z AFD, EIB, EBRD, KfW in NEFCO, zagotovila finančna sredstva za naložbe v vodno infrastrukturo.

Da bi se zagotovile tehnična podpora za reforme in naložbe v vodnem sektorju, se je v začetku leta 2022 začel izvajati program EU4Environment – voda in podatki, ki je prinesel prve rezultate. V vseh partnerskih državah se je ponovno začel postopek nacionalnih dialogov o politikah glede vode. V okviru programa so se v Gruziji začeli razvijati novi načrti upravljanja povodja, v Ukrajini pa se je nadaljevalo delo v zvezi z načrtom upravljanja povodja v Dnipru. Podpora za opredelitev naložb v gozdarstvo, biotsko raznovrstnost in varstvo narave je v začetni fazi. Vendar sta Ukrajina in Moldavija s pristopom k programu EU LIFE dosegli napredek na tem področju.

Podpora za opredelitev naložb v gozdarstvo in zavarovana območja je v začetni fazi.

Digitalna infrastruktura in storitve

EU se je v okviru gospodarskega in naložbenega načrta zavezala, da bo mobilizirala do 1,5 milijarde EUR javnih in zasebnih naložb za podporo digitalni preobrazbi regije v skladu s standardi EU. V načrtu je določen tudi sklop vodilnih pobud v zvezi z digitalno povezljivostjo, ki so bile skupaj z vzhodnimi partnericami opredeljene kot prednostne naložbe. Ti projekti so del širše strategije Global Gateway.

EU od začetka izvajanja gospodarskega in naložbenega načrta dejavno sodeluje z evropskimi in mednarodnimi finančnimi institucijami, državami članicami EU in zasebnim sektorjem, da bi podprla digitalne projekte v regiji. To vključuje uvedbo hitrega in cenovno dostopnega interneta na podeželskih območjih v Gruziji ter pripravo temeljev za izgradnjo digitalnega kabla, ki bo EU prek Črnega morja povezoval z Gruzijo in Južnim Kavkazom. Sodelovanje EU pri teh projektih je bilo ključno za zagotovitev njihove skladnosti z digitalnimi standardi EU, zlasti na področjih kibernetske varnosti (nabor orodij za tehnologijo 5G) in odprtega dostopa do interneta.

Na področju digitalnega gospodarstva je bilo v okviru pobude EU4Digital med državami članicami EU ter Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo izvedenih devet pilotnih dejavnosti na področjih e-trgovanja, e-carine in e-podpisa, da bi se izboljšal dostop do enotnega digitalnega trga Evropske unije. Komisija je olajšala sklepanje prostovoljnih sporazumov o gostovanju med telekomunikacijskimi operaterji v EU ter Ukrajini in Moldaviji, kar je prineslo oprijemljive koristi za javnost in podjetja.

V Moldaviji in Gruziji so bile razvite nacionalne strategije za širokopasovne povezave, da bi se olajšale naložbe v hitri in cenovno dostopni internet v regiji. To je vključevalo 70 milijonov EUR sovlaganja EIB in Svetovne banke v Gruziji za uvedbo širokopasovnih povezav v podeželskih skupnostih. Cena mednarodne povezljivosti za raziskovalne in izobraževalne ustanove se je v zadnjih letih znižala za 70 %. Poleg tega sta bili med EU, Moldavijo in Ukrajino vzpostavljeni dve ultrahitri digitalni avtocesti (do 400 Gb/s), da bi se olajšalo sodelovanje na področju raziskav in inovacij, vključno s sodelovanjem v programu Obzorje Evropa.

V Ukrajini se z dodatnimi sredstvi, mobiliziranimi od začetka ruske agresije, zagotavlja podpora za odporno digitalno preobrazbo države, vključno z interoperabilnostjo registrov, elektronsko identiteto, usklajeno s standardi EU, in varnostnimi kopijami podatkov. Podpora prispeva tudi k usklajevanju ukrajinske zakonodaje z ustreznim pravnim redom EU na področju telekomunikacijskega gostovanja, da bi se država lahko pridružila območju EU gostovanja kot doma.

Zdravje in zdravstveni sistemi

V Moldaviji je projekt EU in Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za zagotavljanje cepiv ministrstvu za zdravje in drugim deležnikom zagotovil tehnično podporo pri pripravi načrtov za izvajanje storitev cepljenja, nacionalnih kriznih načrtov za imunizacijo in ocene tveganja v okviru države, ki sprejema begunce. Dodeljena so bila sredstva za nakup hladne verige in opreme IT. To je vključevalo računalnike in opremo za nacionalna skladišča in deset regionalnih skladišč za cepiva ter 15 vozil za podporne nadzorne obiske nacionalne agencije za javno zdravje. EU je podprla komunikacijske kampanje na desetih od 37 območij z najnižjo stopnjo precepljenosti.

V Gruziji je bila zagotovljena usmerjena tehnična pomoč za razvoj protokola za kvalitativne formativne raziskave o imunizaciji in celovit sveženj usposabljanja za zdravstveno osebje na področju rutinske imunizacije in cepljenja proti COVID-19. Projekt EU in SZO je zagotovil tudi opremo za hladno verigo, da bi se okrepila infrastruktura za skladiščenje cepiv na nacionalni in ravni posameznih območij.

Človeški kapital

Podpora reformi izobraževanja, vključno s primarnim, visokošolskim in poklicnim izobraževanjem, poklicnim usposabljanjem in vseživljenjskim učenjem, je ključna točka gospodarskega in naložbenega načrta. Zagotavljanje priložnosti za mladinske in študentske izmenjave (npr. v okviru programa Erasmus+) ter večje naložbe v raziskovalne zmogljivosti so osrednji del podpore gospodarskega in naložbenega načrta za razvoj človeškega kapitala.

Kar zadeva študentske izmenjave, je lahko leta 2022 na univerzah EU študiralo 3 507 študentov iz Ukrajine, Moldavije in Gruzije, 429 študentov pa je lahko študiralo na eni od univerz teh treh držav. Skupno 2 504 članom akademskega osebja je bilo omogočeno bivanje na drugi evropski univerzi, 1 864 članov akademskega osebja pa je bivalo na eni od univerz treh držav.

EU v Ukrajini že dolgo zagotavlja podporo izobraževalnemu sektorju, ki je na grobo razdeljena na štiri področja: podporo primarnemu/sekundarnemu izobraževanju in reformi New Ukranian School (2 milijona EUR); podporo reformam (16 milijonov EUR v obliki tehnične pomoči) in prenovi (21 milijonov EUR) poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter podporo visokošolskemu izobraževanju z nepovratnimi sredstvi za univerze, ki so bile leta 2014 razseljene zaradi ruske agresije na vzhodu Ukrajine (različna nepovratna sredstva, 10 milijonov EUR).

Ruska vojna agresija proti Ukrajini je privedla do prilagoditve obstoječe podpore in dodatnih prednostnih nalog, da se omogoči nujna pomoč (na primer električni generatorji za šole poklicnega izobraževanja in usposabljanja). Poleg tega je EU: (i) obnovila šolske ustanove – 66 milijonov EUR je bilo zagotovljenih v obliki proračunske podpore (poleg 34 milijonov EUR v okviru projektov, ki jih upravlja Evropska komisija); (ii) nabavila šolske avtobuse (14 milijonov EUR), (iii) v okviru faze II programa U-LEAD with Europe pa je zagotovila 5 milijonov EUR v okviru pobude Obnova lokalnih šol za odpornost, da bi občine, ki so jih prizadele vojne, postale odporni ponudniki lokalnih javnih storitev, zlasti na področju izobraževanja, ter tako ublažile lokalne posledice ruske vojne agresije proti Ukrajini.

EU je leta 2022 namenila 12 milijonov EUR za podporo izobraževanju in zaposlovanju v Moldaviji, od tega je bilo 10 milijonov EUR osredotočenih na izobraževanje za izboljšanje kakovosti in ustreznosti priložnosti za izobraževanje in vseživljenjsko učenje za vse. Drugi znesek v višini 2 milijonov EUR je bil namenjen izboljšanju pravnega okvira, politik in zmogljivosti za lažji dostop do trga dela in boljše delovne pogoje v državi.

V Gruziji je cilj programa za razvoj spretnosti in usklajevanje s potrebami trga dela (48,5 milijona EUR) podpreti krepitev spretnosti, da se zadosti potrebam zasebnega sektorja s povečanjem kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja. Leta 2022 je bilo v okviru proračunske podpore iz tega programa izplačanih 7 milijonov EUR. Poseben napredek je bil dosežen z uvedbo nove metodologije za razvoj kvalifikacij v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, da bi se gruzijski sistem približal standardom EU in mednarodnim standardom.

Indeksi

Kazalniki tretjih strani o stanju demokracije, dobrega upravljanja in pravne države v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah 6

Albanija

Bosna in Hercegovina

Kosovo

Severna Makedonija

Črna gora

Srbija

Turčija

Gruzija

Moldavija

Ukrajina

Države na prehodu 2023 – rezultati na področju demokracije, Freedom House

https://freedomhouse.org/countries/nations-transit/scores

Skupno število točk: 46/100

(2022: 46/100)

Status: prehodni ali hibridni režim

(2022: prehodni ali hibridni režim)

Skupno število točk: 37/100

(2022: 38/100)

Status: prehodni ali hibridni režim

(2022: prehodni ali hibridni režim)

Skupno število točk: 38/100

(2022: 38/100)

Status: prehodni ali hibridni režim

(2022: prehodni ali hibridni režim)

Skupno število točk: 48/100

(2022: 47/100)

Status: prehodni ali hibridni režim

(2022: prehodni ali hibridni režim)

Skupno število točk: 46/100

(2022: 47/100)

Status: prehodni ali hibridni režim

(2022: prehodni ali hibridni režim)

Skupno število točk: 46/100

(2022: 46/100)

Status: prehodni ali hibridni režim

(2022: prehodni ali hibridni režim)

n. r.

Skupno število točk: 34/100

(2022: 35/100)

Status: prehodni ali hibridni režim

(2022: prehodni ali hibridni režim)

Skupno število točk: 36/100

(2022: 35/100)

Status: prehodni ali hibridni režim

(2022: prehodni ali hibridni režim)

Skupno število točk: 39/100

(2022: 39/100)

Status: prehodni ali hibridni režim

(2022: prehodni ali hibridni režim)

Poročilo o svobodi za leto 2023 – ocene svobode na svetovni ravni, Freedom House

https://freedomhouse.org/countries/freedom-world/scores

Skupno število točk: 67/100

(2022: 67/100)

Status: delno svobodni

(2022: delno svobodni)

Skupno število točk: 52/100

(2022: 53/100)

Status: delno svobodni

(2022: delno svobodni)

Skupno število točk: 60/100

(2022: 56/100)

Status: delno svobodni

(2022: delno svobodni)

Skupno število točk: 68/100

(2022: 67/100)

Status: delno svobodni

(2022: delno svobodni)

Skupno število točk: 67/100

(2022: 67/100)

Status: delno svobodni

(2022: delno svobodni)

Skupno število točk: 60/100

(2022: 62/100)

Status: delno svobodni

(2022: delno svobodni)

Skupno število točk: 32/100

(2022: 32/100)

Status: brez svoboščin

(2022: brez svoboščin)

Skupno število točk: 58/100

(2022: 58/100)

Status: delno svobodni

(2022: delno svobodni)

Skupno število točk: 62/100

(2022: 62/100)

Status: delno svobodni

(2022: delno svobodni)

Skupno število točk: 50/100

(2022: 61/100)

Status: delno svobodni

(2022: delno svobodni)

Indeks demokracije za leto 2022 – The Economist Intelligence Unit

https://www.eiu.com/n/campaigns/democracy-index-2022/

Skupni rezultat: 6,41/10

(2021: 6,11/10)

Razvrstitev: 64/167

(2021: 68/167)

Vrsta režima: demokracija s hibo

(2021: demokracija s hibo)

Skupni rezultat: 5,00/10

(2021: 5,04/10)

Razvrstitev: 97/167

(2021: 95/167)

Vrsta režima: hibridni režim

(2021: hibridni režim)

n. r.

Skupni rezultat: 6,10/10

(2021: 6,03/10)

Razvrstitev: 72/167

(2021: 73/167)

Vrsta režima: demokracija s hibo

(2021: demokracija s hibo)

Skupni rezultat: 6,45/10

(2021: 6,02/10)

Razvrstitev: 61/167

(2021: 74/167)

Vrsta režima: demokracija s hibo

(2021: demokracija s hibo)

Skupni rezultat: 6,33/10

(2021: 6,36/10)

Razvrstitev: 68/167

(2021: 63/167)

Vrsta režima: demokracija s hibo

(2021: demokracija s hibo)

Skupni rezultat: 4,35/10

(2021: 4,35/10)

Razvrstitev: 103/167

(2021: 103/167)

Vrsta režima: hibridni režim

(2021: hibridni režim)

Skupni rezultat: 5,20/10

(2021: 5,12/10)

Razvrstitev: 90/167

(2021: 91/167)

Vrsta režima: hibridni režim

(2021: hibridni režim)

Skupni rezultat: 6,23/10

(2021: 6,10/10)

Razvrstitev: 69/167

(2021: 69/167)

Vrsta režima: demokracija s hibo

(2021: demokracija s hibo)

Skupni rezultat: 5,42/10

(2021: 5,57/10)

Razvrstitev: 87/167

(2021: 86/167)

Vrsta režima: hibridni režim

(2021: hibridni režim)

Svetovni indeks svobode medijev za leto 2023 – Novinarji brez meja

https://rsf.org/en/index

Globalni rezultat: 57,86/100

(2022: 56,41/100)

Razvrstitev: 96/180

(2022: 103/180)

Globalni rezultat: 65,43/100

(2022: 65,64/100)

Razvrstitev: 64/180

(2022: 67/180)

Globalni rezultat: 68,38/100

(2022: 67,00/100)

Razvrstitev: 56/180

(2022: 61/180)

Globalni rezultat: 74,35/100

(2022: 68,44/100)

Razvrstitev: 38/180

(2022: 57/180)

Globalni rezultat: 74,28/100

(2022: 66,54/100)

Razvrstitev: 39/180

(2022: 63/180)

Globalni rezultat: 59,16/100

(2022: 61,51/100)

Razvrstitev: 91/180

(2022: 79/180)

Globalni rezultat: 33,97/100

(2022: 41,25/100)

Razvrstitev: 165/180

(2022: 149/180)

Globalni rezultat: 61,69/100

(2022: 59,30/100)

Razvrstitev: 77/180

(2022: 89/180)

Globalni rezultat: 77,62/100

(2022: 73,47/100)

Razvrstitev: 28/180

(2022: 40/180)

Globalni rezultat: 61,19/100

(2022: 55,76/100)

Razvrstitev: 79/180

(2022: 106/180)

Indeks vladavine prava za leto 2022 –World Justice Project

https://worldjusticeproject.org/rule-of-law-index/global/2022/

Skupni rezultat: 0,49/1

(2021: 0,49/1)

Globalna razvrstitev: 87/140

(2021: 83/139)

Skupni rezultat: 0,52/1

(2021: 0,52/1)

Globalna razvrstitev: 70/140

(2021: 72/139)

Skupni rezultat: 0,56/1

(2021: 0,55/1)

Globalna razvrstitev: 57/140

(2021: 60/139)

Skupni rezultat: 0,53/1

(2021: 0,53/1)

Globalna razvrstitev: 63/140

(2021: 64/139)

n. r.

Skupni rezultat: 0,49/1

(2021: 0,49/1)

Globalna razvrstitev: 83/140

(2021: 81/139)

Skupni rezultat: 0,42/1

(2021: 0,42/1)

Globalna razvrstitev: 116/140

(2021: 117/139)

Skupni rezultat: 0,60/1

(2021: 0,61/1)

Globalna razvrstitev: 49/140

(2021: 49/139)

Skupni rezultat: 0,52/1

(2021: 0,51/1)

Globalna razvrstitev: 68/140

(2021: 73/139)

Skupni rezultat: 0,50/1

(2021: 0,51/1)

Globalna razvrstitev: 76/140

(2021: 74/139)

Svetovni kazalniki upravljanja za leto 2022 – pravna država, Skupina Svetovne banke

http://info.worldbank.org/governance/wgi/

Razvrstitev, izražena v percentilih: 47,17/100

Razvrstitev, izražena v percentilih: 41,5/100

Razvrstitev, izražena v percentilih: 39,62/100

Razvrstitev, izražena v percentilih: 50,00/100

Razvrstitev, izražena v percentilih: 48,58/100

Razvrstitev, izražena v percentilih: 49,06/100

Razvrstitev, izražena v percentilih: 36,79/100

Razvrstitev, izražena v percentilih: 56,60/100

Razvrstitev, izražena v percentilih:

41,98/100

Razvrstitev, izražena v percentilih:

18,87/100

Svetovni kazalniki upravljanja za leto 2022 – učinkovitost vlade, Skupina Svetovne banke

http://info.worldbank.org/governance/wgi/

Razvrstitev, izražena v percentilih: 56,60/100

Razvrstitev, izražena v percentilih: 12,74/100

Razvrstitev, izražena v percentilih: 44,34/100

Razvrstitev, izražena v percentilih: 49,53/100

Razvrstitev, izražena v percentilih: 51,42/100

Razvrstitev, izražena v percentilih: 57,08/100

Razvrstitev, izražena v percentilih:

43,87/100

Razvrstitev, izražena v percentilih: 72,64/100

Razvrstitev, izražena v percentilih: 40,57/100

Razvrstitev, izražena v percentilih: 33,02/100

Svetovni kazalniki upravljanja za leto 2022 – obvladovanje korupcije, Skupina Svetovne banke

http://info.worldbank.org/governance/wgi/

Razvrstitev, izražena v percentilih: 38,68/100

Razvrstitev, izražena v percentilih: 25,94/100

Razvrstitev, izražena v percentilih: 47,17/100

Razvrstitev, izražena v percentilih: 43,87/100

Razvrstitev, izražena v percentilih: 50,94/100

Razvrstitev, izražena v percentilih: 35,38/100

Razvrstitev, izražena v percentilih: 34,91/100

Razvrstitev, izražena v percentilih: 72,17/100

Razvrstitev, izražena v percentilih: 42,92/100

Razvrstitev, izražena v percentilih: 29,25/100

Indeks zaznave korupcije za leto 2022 – Transparency International

https://www.transparency.org/en/cpi/2022

Rezultat: 36/100

(2021: 35/100)

Razvrstitev: 101/180

(2021: 110/180)

Rezultat: 34/100

(2021: 35/100)

Razvrstitev: 110/180

(2021: 110/180)

Rezultat: 41/100

(2021: 39/100)

Razvrstitev: 84/180

(2021: 87/180)

Rezultat: 40/100

(2021: 39/100)

Razvrstitev: 85/180

(2021: 87/180)

Rezultat: 45/100

(2021: 46/100)

Razvrstitev: 65/180

(2021: 64/180)

Rezultat: 36/100

(2021: 38/100)

Razvrstitev: 101/180

(2021: 96/180)

Rezultat: 36/100

(2021: 38/100)

Razvrstitev: 101/180

(2021: 96/180)

Rezultat: 56/100

(2021: 55/100)

Razvrstitev: 41/180

(2021: 45/180)

Rezultat: 39/100

(2021: 36/100)

Razvrstitev: 91/180

(2021: 105/180)

Rezultat: 33/100

(2021: 32/100)

Razvrstitev: 116/180

(2021: 122/180)

STATISTIČNI PODATKI (na dan 31. avgusta 2023), del 1 (Albanija – Črna gora)

Demografski podatki

Opomba

Albanija

Bosna in Hercegovina

Kosovo

Severna Makedonija

Črna gora

EU27

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2020

2021

Skupno prebivalstvo (v tisočih oseb)

2 846 s

2 830 s

1 782 s

1 798 s

2 076 s

2 069 s

622 s

621 s

447 485 s

447 001 bps

Delež oseb, starih med 15 in 64 let, v celotnem prebivalstvu (v %)

68,4 s

68,2 s

67,1 s

67,3 s

69,3 s

69,1 s

66,5 s

66,2 s

64,3 ps

64,1 bps

Bruto stopnja naravnega prirasta (na 1 000 prebivalcev)

0,2

–1,2

7,4 ep

–3,2

–5,1

–0,3

–3,4

–2,5 ep

–2,7 bep

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu, moški (v letih)

75,2

73,6

72,2

71,1 b

73,2

70,8

77,5 ep

77,2 bep

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu, ženske (v letih)

79,6

77,7

76,7

75,5 b

78,8

77,0

83,2 ep

82,9 bep

Trg dela

Opomba

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2020

2021

Stopnja aktivnosti za osebe, stare med 20 in 64 let: delež aktivnega prebivalstva, starega med 20 in 64 let (v %)

Skupaj

(1) (2) (3) (4) (5) (6) (7)

75,3 ew

75,1 ew

62,3 bw

63,4 bw

42,9 w

43,9 w

70,5

70,5 w

67,2

64,7 w

77,6

78,4 b

Moški

(1) (2) (3) (4) (5) (6) (7)

83,9 ew

84,2 ew

75,4 bw

76,7 bw

63,0 w

63,8 w

82,5

83,2 w

74,6

71,7 w

83,6

84,0 b

Ženske

(1) (2) (3) (4) (5) (6) (7)

66,9 ew

66,3 ew

49,1 bw

50,0 bw

23,1 w

24,4 w

58,2

57,4 w

59,9

57,8 w

71,7

72,9 b

Stopnja zaposlenosti oseb, starih med 20 in 64 let (v % prebivalstva)

Skupaj

(1) (2) (3) (4) (5) (6)

66,3 ew

52,5 bw

52,6 bw

32,3 w

35,1 w

59,1

59,5 w

55,2

54,2 w

72,2

73,1 b

Moški

(1) (2) (3) (4) (5) (6)

74,0 ew

74,6 ew

64,9 bw

66,0 bw

48,8 w

51,9 w

68,9

69,5 w

61,7

59,8 w

78,0

78,5 b

Ženske

(1) (2) (3) (4) (5) (6)

58,8 ew

58,3 ew

40,0 bw

39,1 bw

16,0 w

18,5 w

49,0

49,2 w

48,8

48,7 w

66,5

67,6 b

Osebe, stare med 15 in 24 let, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo (v % prebivalstva v starostni skupini)

(1) (2) (8) (5) (4) (9)

26,6 w

24,0 w

21,6 w

19,9 w

33,6 w

32,1 w

19,6

17,9 w

21,1

20,2 w

11,1

10,8 b

Trg dela (nadaljevanje)

Opomba

Albanija

Bosna in Hercegovina

Kosovo

Severna Makedonija

Črna gora

EU27

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2019

2020

2021

2020

2021

2020

Osebe, stare med 15 in 29 let, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo (v % prebivalstva v starostni skupini)

(1) (2) (8) (5) (4) (9)

27,9 w

26,1 w

25,9 w

25,1 w

40,4 w

36,6 w

26,2

24,3 w

26,6

26,5 w

13,8

13,1 b

Zaposlenost po glavnih sektorjih

Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (v %)

(1) (2) (3) (4) (5) (6) (10)

36,1 ew

33,8 ew

12,0 bw

9,4 bw

4,8 w

2,8 w

12,0 s

11,5 w

7,5 s

6,4 w

4,3 s

3,8 bs

Industrija (v %)

(1) (2) (3) (4) (5) (6) (10)

13,4 ew

13,8 ew

23,9 bw

24,4 bw

16,3 w

14,8 w

23,9 s

23,9 w

10,1 s

10,2 w

18,2 s

18,0 bs

Gradbeništvo (v %)

(1) (2) (3) (4) (5) (6) (10)

7,0 ew

8,1 ew

9,5 bw

9,1 bw

11,1 w

10,5 w

6,9 s

6,8 w

8,3 s

6,7 w

6,6 s

6,6 bs

Storitve (v %)

(1) (2) (3) (4) (5) (6) (10)

43,5 ew

44,3 ew

54,7 bw

57,0 bw

67,9 w

71,9 w

57,1 s

57,7 w

73,5 s

76,7 w

70,1 s

70,9 bs

Osebe, zaposlene v javnem sektorju, kot delež vseh zaposlenih oseb, starih med 20 in 64 let (v %)

(11) (12) (13) (5) (4)

15,5 ew

16,3 ew

19,1 bw

19,8 bw

28,7 w

28,3 w

24,4 w

25,6 w

30,5 w

32,7 w

Osebe, zaposlene v zasebnem sektorju, kot delež vseh zaposlenih oseb, starih med 20 in 64 let (v %)

(14) (1) (13) (2) (5)

84,5 ew

83,7 ew

80,9 bw

80,2 bw

71,3 w

71,7 w

75,6 w

74,4 w

65,6 w

63,7 w

Stopnja brezposelnosti (v % delovne sile)

Skupaj

(1) (2) (3) (4) (5) (6) (15) (16)

11,8 ew

11,6 ew

15,9 bw

17,4 bw

25,8 w

20,6 w

16,4

15,7 w

17,9

16,6 w

7,1

7,1 b

Moški

(1) (2) (3) (4) (5) (6) (15) (16)

11,6 ew

11,4 ew

14,2 bw

14,4 bw

23,4 w

18,9 w

16,7

16,4 w

17,5

17,1 w

6,8

6,8 b

Ženske

(1) (2) (3) (4) (5) (6) (15) (16)

12,0 ew

11,8 ew

18,6 bw

22,0 bw

32,2 w

24,9 w

15,9

14,6 w

18,4

15,9 w

7,4

7,4 b

Mladi, stari med 15 in 24 let

(1) (2) (3) (4) (5) (6)

26,5 ew

27,1 ew

36,6 bw

38,3 bw

49,1 w

38,0 w

35,7

36,4 w

36,0

37,1 w

16,8

16,7 b

Dolgotrajno brezposelni (> 12 mesecev)

(1) (2) (3) (4) (5) (6) (15) (16)

7,0 ew

7,3 ew

11,9 bw

13,7 bw

18,4 w

14,5 w

12,4

12,5 w

13,4

11,0 w

2,5

2,8

Povprečne nominalne mesečne plače (v EUR)

(17) (18) (19) (20) (21) (6)

434 sw

474 sw

489 sw

510 sw

466 sw

484 sw

441 sw

466 sw

524 sw

532 sw

Izobraževanje

Opomba

Albanija

Bosna in Hercegovina

Kosovo

Severna Makedonija

Črna gora

EU27

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2019

2020

2021

2020

2021

2020

Osebe, ki so zgodaj opustile izobraževanje in usposabljanje: delež prebivalstva, starega med 18 in 24 let, ki ima največ nižjo sekundarno izobrazbo in ni vključeno v nadaljnje izobraževanje ali usposabljanje (v %)

(1) (2) (8) (5) (4)

15,6 w

17,4 w

4,7 w

7,8 w

7,0 w

5,7

4,6 w

3,6

6,7 w

9,9

9,8 b

Javnofinančni odhodki za izobraževanje glede na BDP (v %)

(6) (22) (23)

3,3 psw

3,1 sw

4,3 sw

4,6 sw

4,3 sw

5,0 d

Odstotek prebivalstva, starega med 20 in 24 let, z največ nižjo sekundarno izobrazbo, skupaj

(1) (2) (3) (4) (5) (6) (24)

17,9 w

17,2 w

5,8 bw

6,1 bw

10,2 w

9,8 w

6,1

4,9 w

2,8 w

15,7

15,6 b

Odstotek prebivalstva, starega med 20 in 24 let, z največ nižjo sekundarno izobrazbo, moški

(1) (2) (3) (4) (5) (6)

18,5 w

18,4 w

5,8 bw

6,8 bw

9,1 w

10,3 w

5,9

4,9 w

3,4 w

18,5

18,1 b

Odstotek prebivalstva, starega med 20 in 24 let, z največ nižjo sekundarno izobrazbo, ženske

(1) (2) (3) (4) (5) (6)

17,4 w

16,1 w

5,9 bw

5,3 bw

11,5 w

9,4 w

6,2

4,9 w

2,2 w

12,9

12,9 b

Odstotek prebivalstva, starega med 20 in 24 let, z višjo sekundarno ali posekundarno neterciarno izobrazbo, skupaj

(1) (2) (3) (4) (5) (6)

51,5 w

56,3 w

84,2 bw

84,5 bw

78,8 w

75,6 w

85,2

88,8 w

83,3

85,2 w

66,8

65,7 b

Odstotek prebivalstva, starega med 20 in 24 let, z višjo sekundarno ali posekundarno neterciarno izobrazbo, moški

(1) (2) (3) (4) (5) (6)

60,2 w

65,0 w

86,1 bw

86,5 bw

83,1 w

78,4 w

89,0

91,8 w

85,7

87,6 w

67,5

66,3 b

Odstotek prebivalstva, starega med 20 in 24 let, z višjo sekundarno ali posekundarno neterciarno izobrazbo, ženske

(1) (2) (3) (4) (5) (6)

42,4 w

48,1 w

82,3 bw

82,4 bw

73,8 w

72,6 w

81,1

85,7 w

80,6

82,6 w

66,0

65,1 b

Odstotek prebivalstva, starega med 30 in 34 let, s terciarno izobrazbo, skupaj

(1) (2) (3) (4) (5) (6)

33,2 ew

32,1 ew

28,4 bw

28,8 bw

29,1 w

32,3 w

39,7

36,9 w

38,4

39,0 w

41,1

41,9 b

Odstotek prebivalstva, starega med 30 in 34 let, s terciarno izobrazbo, moški

(1) (2) (3) (4) (5) (6)

26,7 ew

25,4 ew

23,2 bw

23,9 bw

28,1 w

30,8 w

34,3

31,8 w

35,1

34,9 w

36,0

36,6 b

Odstotek prebivalstva, starega med 30 in 34 let, s terciarno izobrazbo, ženske

(1) (2) (3) (4) (5) (6)

40,0 ew

39,3 ew

34,0 bw

30,3 w

34,0 w

45,3

42,3 w

41,7

43,0 w

46,2

47,2 b

Nacionalni računi	Opomba	Albanija		Bosna in Hercegovina		Kosovo		Severna Makedonija		Črna gora		EU27
		2020	2021	2020	2021	2020	2021	2019	2020	2021	2020	2021	2020
Bruto domači proizvod
V tekočih cenah (v milijonih EUR)	(6) (23)	13 310	15 157 p	17 756	19 995	6 772	7 958	10 852	11 688 p	4 186	4 955	13 471 071	14 567 204
Na prebivalca (v EUR)	(6) (23)	4 690	5 390 p	:	:	3 800 s	4 426 s	5 240 e	5 672 sw	6 740	8 000	30 050	32 520
V standardu kupne moči na prebivalca		9 213	10 296 p	10 200	:	:	:	11 349 e	:	13 436	15 538	30 054	32 524
V standardu kupne moči na prebivalca glede na povprečje EU (EU27 = 100)		30,7	31,7	33,1 s	:	:	:	37,8	:	44,7	47,8	100	100
Dejanska letna stopnja spremembe (obseg) v primerjavi s prejšnjim letom (v %)	(6) (23)	–3,5 p	:	–3,0	7,4	–5,3	10,7	–4,7	3,9 p	–15,3	13,0	–5,6	5,6
Bruto dodana vrednost po glavnih sektorjih
Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (v %)	(6) (23) (25)	21,9	21,1 p	7,0	6,0	8,9	8,6	9,8	8,4 p	9,1	8,0	1,8	1,8
Industrija (v %)	(6) (23) (25)	12,8	12,9 p	22,8	24,5	24,1	23,6	19,8	19,6 p	13,5	12,5	19,7	20,0
Gradbeništvo (v %)	(6) (23) (25)	10,2	10,9 p	5,4	5,1	9,3	10,6	6,0	6,3 p	7,3	5,8	5,5	5,5
Storitve (v %)	(6) (23) (25)	55,2 s	55,2 ps	64,7 s	64,3 s	57,7 s	57,2 s	64,3 s	65,8 ps	70,0 s	73,8 s	73,0 s	72,7 s

Plačilna bilanca	Opomba	2020	2021	2020	2021	2020	2021	2020	2021	2020	2021	2020	2021
Neto (vhodne – izhodne) neposredne tuje naložbe (v milijonih EUR)	(63) (64) (59) (65) (66)	893,6 s	988,8 s	322,2 w	459,8 w	286,6 w	320,4 w	154,7 w	387,5 w	470,5 w	581,6 w	c	–318 026,0 s
Neto (vhodne – izhodne) neposredne tuje naložbe (v % BDP)	(63) (64) (67) (23)	6,71 s	6,52 ps	1,84 sw	2,41 sw	4,23 s	4,03 s	1,45 psw	3,32 ps	11,24 sw	11,74 sw	c	–2,18 s
Neto (vhodne – izhodne) neposredne tuje naložbe v povezavi z EU27 (v milijonih EUR)	(68) (59) (65) (69) (66)	506,8 s	652,5 s	226,3 w	186,8 w	135,6 s	189,1 s	11,1 w	390,0 s	92,9 w	180,1 w	c	–56 205,8 s
Neto (vhodne – izhodne) neposredne tuje naložbe v povezavi z EU27 (v % BDP)	(68) (70) (23)	3,81 s	4,30 s	1,29 sw	0,98 sw	2,00 s	2,38 s	0,10 psw	3,34 s	2,22 sw	3,64 sw	c	–0,39 s
Nakazila kot % BDP	(71) (72) (23)	5,06 s	5,02 ps	7,26 s	7,78 s	14,47 s	14,49 s	3,07 s	2,95 ps	6,26 s	6,82 s	0,15 s	0,14 s

Zunanja trgovina z blagom	Opomba	Albanija		Bosna in Hercegovina		Kosovo		Severna Makedonija		Črna gora		EU27
		2020	2021	2020	2021	2020	2021	2019	2020	2021	2020	2021	2020
Delež izvoza v države EU27 v vrednosti skupnega izvoza (v %)	(26) (27)	74,7 s	72,2 s	72,4 s	72,8 s	34,5 s	31,5 s	77,5 s	77,1 s	37,7 s	31,1 s	:	:
Delež uvoza iz držav EU27 v vrednosti skupnega uvoza (v %)	(26) (27)	57,9 s	54,4 s	60,8 s	58,9 s	45,8 s	44,3 s	46,3 s	46,2 s	44,2 s	45,7 s	:	:
Trgovinska bilanca (v milijonih EUR)	(26) (28) (27)	–2 670	–3 533	–3 254	–3 744	–2 822	–3 929	–1 818	–2 678	–1 739	–2 067	215 288	55 040
Mednarodna trgovina z blagom in storitvami glede na BDP
Uvoz (v % BDP)	(6) (23)	37,2	44,7 p	47,9	53,9	53,9	65,2	70,5	82,3 p	61,0	62,2	42,8	46,7
Izvoz (v % BDP)	(6) (23)	22,7	31,3 p	34,2	42,2	21,7	33,4	57,8	66,2 p	26,0	42,8	46,4	50,5

Javne finance	Opomba	2020	2021	2020	2021	2020	2021	2020	2021	2020	2021	2020	2021
Presežek (+) / primanjkljaj (–) sektorja država (v %)	(29) (30) (31) (23)	–6,8 w	–6,8 fw	–5,3 w	:	–5,2 w	:	–8,1 w	:	–10,7 ew	:	–6,7	–4,8
Dolg sektorja država (v %)	(32) (29) (33) (31) (34) (23)	72,7 w	76,7 fw	36,6 w	w	21,8 w	:	51,2 w	:	103,1 w	:	90,0	88,0

Finančni kazalniki

Opomba

Albanija

Bosna in Hercegovina

Kosovo

Severna Makedonija

Črna gora

EU27

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2019

2020

2021

2020

2021

2020

Letna sprememba cen življenjskih potrebščin (v %)

(35) (36) (37) (38)

2,2 d

2,3 d

–1,1 w

2,0 w

0,2 d

3,4 d

1,2 d

3,4 d

–0,5 d

2,5 d

0,7

2,9

Zasebni dolg, konsolidiran, glede na BDP (v %)

(39) (40)

:

:

–1,2 w

:

:

:

:

:

:

:

:

:

Skupni zunanji dolg glede na BDP (v %)

(41) (42) (43) (44) (23)

64,2 s

64,4 ps

64,3 sw

60,1 sw

37,2 sw

37,4 sw

78,7 s

81,9 ps

221,6 s

191,5 s

:

:

Skupni dolg v tuji valuti glede na BDP (v %)

(45)

66 w

:

:

:

:

:

:

:

17 w

:

:

:

Obrestna mera za posojila (eno leto) na leto (v %)

(46) (47) (48) (49) (50) (51) (52)

6,05 w

5,91 w

3,05 w

3,20 w

6,21 w

5,96 w

2,00 w

1,75 w

5,84 w

5,66 w

:

:

Obrestna mera za vloge (eno leto) na leto (v %)

(46) (53) (48) (54) (55) (50) (56) (57)

0,40 w

0,48 w

0,07 w

0,05 w

1,49 w

1,33 w

0,15 w

0,15 w

0,40 w

0,35 w

:

:

Vrednost rezervnih sredstev (vključno z zlatom) (v milijonih EUR)

(48) (41) (42) (43) (58) (59)

3 942,4 w

4 972,2 w

7 091,0 w

8 359,1 w

900,8 w

1 100,3 w

3 359,9 w

3 643,3 w

1 738,5 w

1 748,8 w

:

:

Mednarodne rezerve – ekvivalent v mesecih uvoza

(60) (48) (41) (42) (61) (62)

9,6 sw

17,0 sw

10,0 sw

:

3,0 sw

:

5,3 sw

:

8,2 sw

:

:

:

Podjetja	Opomba	Albanija		Bosna in Hercegovina		Kosovo		Severna Makedonija		Črna gora		EU27
		2020	2021	2020	2021	2020	2021	2019	2020	2021	2020	2021	2020
Indeks industrijske proizvodnje (2015 = 100)	(73) (74) (75) (76)	89,5 w	113,0 w	96,7	106,2	:	:	102,4	103,9	105,8	110,3	98,5	107,5

Infrastruktura	Opomba	2020	2021	2020	2021	2020	2021	2020	2021	2020	2021	2020	2021
Gostota železniškega omrežja (delujoče linije na tisoč km²)	(77) (78) (79) (80) (81) (82)	7,8 sw	7,8 s	19,9 sw	19,9 sw	30,5 sw	30,5 sw	26,9 s	26,9 s	18,0 s	18,0 s	:	:
Dolžina avtocest (v kilometrih)	(83)	22	25	218	218	137 w	137 w	335	335	z	z	:	:

Energija	Opomba	2020	2021	2020	2021	2020	2021	2020	2021	2020	2021	2020	2021
Neto uvoz energije glede na BDP	(84)	1,7 s	2,7 ps	2,7 s	3,5 s	4,2 s	6,7 s	4,8 s	7,7 ps	2,6 s	4,1 s	1,6 s	2,7 s

STATISTIČNI PODATKI (na dan 31. avgusta 2023), del 2 (Srbija – Ukrajina)

Demografski podatki

Opomba

Srbija

Turčija

Gruzija

Moldavija

Ukrajina

EU27

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2020

2021

Skupno prebivalstvo (v tisočih oseb)

6 927 s

6 872 s

83 155 s

83 614 s

3 717 s

3 729 s

2 640 s

2 597 ps

41 733 s

41 419 s

447 485 s

447 001 bps

Delež oseb, starih med 15 in 64 let, v celotnem prebivalstvu (v %)

64,8 s

64,5 s

67,8 s

67,7 s

64,5 s

64,2 s

:

66,7 ps

67,6 s

67,4 s

64,3 ps

64,1 bps

Bruto stopnja naravnega prirasta (na 1 000 prebivalcev)

–8,0

–10,9

:

:

–1,1

–3,8

–3,8 ep

:

–7,8

–10,7 e

–2,5 ep

–2,7 bep

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu, moški (v letih)

71,6

70,0

:

:

:

:

:

:

:

:

77,5 ep

77,2 bep

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu, ženske (v letih)

77,5

75,7

:

:

:

:

:

:

:

:

83,2 ep

82,9 bep

Trg dela

Opomba

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2020

2021

Stopnja aktivnosti za osebe, stare med 20 in 64 let: delež aktivnega prebivalstva, starega med 20 in 64 let (v %)

Skupaj

(1) (2) (3) (4) (5) (6) (7)

72,5

75,0 b

58,7

61,2 bw

63,2 bw

64,5 w

51,1 w

52,8 w

72,0 w

71,9 w

77,6

78,4 b

Moški

(1) (2) (3) (4) (5) (6) (7)

79,9

82,6 b

79,8

82,3 bw

74,0 bw

76,2 w

55,5 w

57,8 w

78,4 w

78,2 w

83,6

84,0 b

Ženske

(1) (2) (3) (4) (5) (6) (7)

65,2

67,4 b

37,5

40,0 bw

52,8 bw

53,4 w

47,0 w

48,1 w

66,0 w

66,0 w

71,7

72,9 b

Stopnja zaposlenosti oseb, starih med 20 in 64 let (v % prebivalstva)

Skupaj

(1) (2) (3) (4) (5) (6)

65,9

66,7 b

51,0

53,9 bw

51,1 bw

50,6 w

49,1 w

51,1 w

65,2 w

64,8 w

72,2

73,1 b

Moški

(1) (2) (3) (4) (5) (6)

72,9

74,2 b

70,1

73,6 bw

58,7 bw

58,1 w

53,1 w

55,6 w

70,8 w

70,8 w

78,0

78,5 b

Ženske

(1) (2) (3) (4) (5) (6)

58,9

59,3 b

32,0

34,1 bw

43,9 bw

43,5 w

45,5 w

46,9 w

60,0 w

59,3 w

66,5

67,6 b

Osebe, stare med 15 in 24 let, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo (v % prebivalstva v starostni skupini)

(1) (2) (8) (5) (4) (9)

15,9

16,4 b

28,3

24,7 bw

28,5 bw

26,8 w

17,6 w

17,2 w

15,5 w

14,3 w

11,1

10,8 b

Trg dela (nadaljevanje)

Opomba

Srbija

Turčija

Gruzija

Moldavija

Ukrajina

EU27

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2019

2020

2021

2020

2021

2020

Osebe, stare med 15 in 29 let, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo (v % prebivalstva v starostni skupini)

(1) (2) (8) (5) (4) (9)

20,0

18,8 b

32,0

28,4 bw

35,1 bw

34,6 w

26,0 w

26,4 w

20,0 w

19,8 w

13,8

13,1 b

Zaposlenost po glavnih sektorjih

Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (v %)

(1) (2) (3) (4) (5) (6) (10)

14,6 s

15,0 bs

17,6 s

17,2 bw

19,8 bw

18,9 w

21,1 w

21,5 w

14,1 w

4,3 s

3,8 bs

Industrija (v %)

(1) (2) (3) (4) (5) (6) (10)

22,6 s

23,7 bs

20,5 s

21,3 bw

11,4 bw

11,3 w

14,6 w

14,4 w

17,8 w

18,2 w

18,2 s

18,0 bs

Gradbeništvo (v %)

(1) (2) (3) (4) (5) (6) (10)

5,4 s

6,0 bs

5,7 s

6,2 bw

6,9 bw

7,8 w

7,2 w

7,7 w

7,0 w

6,6 s

6,6 bs

Storitve (v %)

(1) (2) (3) (4) (5) (6) (10)

57,5 s

55,3 bs

56,2 s

55,3 bw

61,9 bw

62,1 w

57,1 w

56,4 w

61,1 w

60,7 w

70,1 s

70,9 bs

Osebe, zaposlene v javnem sektorju, kot delež vseh zaposlenih oseb, starih med 20 in 64 let (v %)

(11) (12) (13) (5) (4)

26,4 w

25,8 w

17,7 w

16,9 bw

23,5 bw

24,3 w

29,6 w

28,6 w

Osebe, zaposlene v zasebnem sektorju, kot delež vseh zaposlenih oseb, starih med 20 in 64 let (v %)

(14) (1) (13) (2) (5)

73,6 w

74,2 w

82,3 w

83,1 bw

76,5 bw

75,7 w

70,4 w

71,4 w

Stopnja brezposelnosti (v % delovne sile)

Skupaj

(1) (2) (3) (4) (5) (6) (15) (16)

9,1

11,1 b

13,2

12,0 bw

18,5 bw

20,6 w

3,8 w

3,2 w

9,5 w

9,8 w

7,1

7,1 b

Moški

(1) (2) (3) (4) (5) (6) (15) (16)

8,8

10,2 b

12,4

10,7 bw

20,2 bw

22,7 w

4,3 w

3,9 w

9,8 w

9,5 w

6,8

6,8 b

Ženske

(1) (2) (3) (4) (5) (6) (15) (16)

9,5

12,1 b

14,9

14,8 bw

16,2 bw

17,8 w

3,3 w

2,5 w

9,1 w

10,1 w

7,4

7,4 b

Mladi, stari med 15 in 24 let

(1) (2) (3) (4) (5) (6)

26,6

26,4 b

25,1

22,6 bw

39,4 bw

42,9 w

10,9 w

9,2 w

19,3 w

19,1 w

16,8

16,7 b

Dolgotrajno brezposelni (> 12 mesecev)

(1) (2) (3) (4) (5) (6) (15) (16)

4,5

4,9

3,3

3,7 bw

5,8 bw

7,2 w

0,7 w

0,8 w

2,0 w

2,4 w

2,5

2,8

Povprečne nominalne mesečne plače (v EUR)

(17) (18) (19) (20) (21) (6)

706 sw

772 sw

384 sw

256 sw

296 sw

372 sw

376 sw

447 sw

334 sw

453 sw

Izobraževanje

Opomba

Srbija

Turčija

Gruzija

Moldavija

Ukrajina

EU27

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2019

2020

2021

2020

2021

2020

(1) (2) (8) (5) (4)

5,6

6,3 b

26,7

23,0 bw

8,2 w

7,3 w

16,9 w

19,6 w

9,9

9,8 b

Javnofinančni odhodki za izobraževanje glede na BDP (v %)

(6) (22) (23)

3,5 sw

3,3 psw

4,0

3,5 sw

3,8 psw

3,6 sw

5,4 sw

5,0 d

Odstotek prebivalstva, starega med 20 in 24 let, z največ nižjo sekundarno izobrazbo, skupaj

(1) (2) (3) (4) (5) (6) (24)

6,4

6,7 b

34,4

29,5 bw

7,9 w

7,3 w

21,2 w

23,3 w

2,9 w

2,7 w

15,7

15,6 b

Odstotek prebivalstva, starega med 20 in 24 let, z največ nižjo sekundarno izobrazbo, moški

(1) (2) (3) (4) (5) (6)

6,0

7,7 b

36,7

31,6 bw

8,3 w

7,4 w

24,5 w

27,3 w

3,1 w

2,9 w

18,5

18,1 b

Odstotek prebivalstva, starega med 20 in 24 let, z največ nižjo sekundarno izobrazbo, ženske

(1) (2) (3) (4) (5) (6)

6,8

5,7 b

32,2

27,3 bw

7,5 w

7,2 w

18,0 w

19,4 w

2,8 w

2,5 w

12,9

12,9 b

Odstotek prebivalstva, starega med 20 in 24 let, z višjo sekundarno ali posekundarno neterciarno izobrazbo, skupaj

(1) (2) (3) (4) (5) (6)

85,4

85,3 b

43,1

47,8 bw

77,3 w

77,2 w

69,4 w

68,2 w

54,9 w

55,2 w

66,8

65,7 b

Odstotek prebivalstva, starega med 20 in 24 let, z višjo sekundarno ali posekundarno neterciarno izobrazbo, moški

(1) (2) (3) (4) (5) (6)

87,5

86,3 b

45,3

51,1 bw

82,4 w

84,0 w

68,7 w

66,4 w

59,6 w

58,9 w

67,5

66,3 b

Odstotek prebivalstva, starega med 20 in 24 let, z višjo sekundarno ali posekundarno neterciarno izobrazbo, ženske

(1) (2) (3) (4) (5) (6)

83,2

84,1 b

40,8

44,5 bw

71,3 w

70,2 w

69,9 w

50,0 w

51,3 w

66,0

65,1 b

Odstotek prebivalstva, starega med 30 in 34 let, s terciarno izobrazbo, skupaj

(1) (2) (3) (4) (5) (6)

33,0

35,3 b

33,1

35,5 bw

38,2 w

35,5 w

31,5 w

31,8 w

57,1 w

58,0 w

41,1

41,9 b

Odstotek prebivalstva, starega med 30 in 34 let, s terciarno izobrazbo, moški

(1) (2) (3) (4) (5) (6)

27,1

27,7 b

33,9

36,1 bw

33,6 w

32,3 w

24,3 w

28,6 w

49,7 w

51,4 w

36,0

36,6 b

Odstotek prebivalstva, starega med 30 in 34 let, s terciarno izobrazbo, ženske

(1) (2) (3) (4) (5) (6)

39,1

43,2 b

32,2

35,0 bw

42,7 w

38,9 w

38,2 w

34,7 w

64,8 w

46,2

47,2 b

Nacionalni računi

Opomba

Srbija

Turčija

Gruzija

Moldavija

Ukrajina

EU27

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2019

2020

2021

2020

2021

2020

Bruto domači proizvod

V tekočih cenah (v milijonih EUR)

(6) (23)

46 815

53 329

626 742

689 547

13 871 w

15 732 w

10 116 w

11 569 w

137 133 w

168 710 w

13 471 071

14 567 204

Na prebivalca (v EUR)

(6) (23)

6 790

7 800

7 520

8 190

3 726 w

4 242 w

3 839 w

4 424 w

3 285 w

4 077 w

30 050

32 520

V standardu kupne moči na prebivalca

12 812

14 349

18 325

20 337

:

:

12 977 w

16 069 w

:

:

30 054

32 524

V standardu kupne moči na prebivalca glede na povprečje EU (EU27 = 100)

42,6

44,2

61,0

62,7

:

:

:

:

:

:

100

100

Dejanska letna stopnja spremembe (obseg) v primerjavi s prejšnjim letom (v %)

(6) (23)

–0,9

7,5

1,9

11,4

–6,8 w

10,5 w

–8,3 w

13,9 w

–3,8 w

3,4 w

–5,6

5,6

Bruto dodana vrednost po glavnih sektorjih

Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (v %)

(6) (23) (25)

7,6

7,6

7,5

6,2

8,3 w

7,4 w

10,8 w

12,3 w

10,8 w

12,7 w

1,8

1,8

Industrija (v %)

(6) (23) (25)

23,4

23,0

25,6

29,1

15,5 w

17,0 w

15,2 w

14,7 w

20,9 w

23,8 w

19,7

20,0

Gradbeništvo (v %)

(6) (23) (25)

6,6

7,3

5,9

5,7

8,7 w

7,5 w

11,5 w

9,3 w

3,3 w

3,2 w

5,5

5,5

Storitve (v %)

(6) (23) (25)

62,4 s

62,2 s

61,0 s

59,1 s

67,5 w

68,1 w

62,5 w

63,6 w

65,0 w

60,3 w

73,0 s

72,7 s

Plačilna bilanca

Opomba

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2020

2021

Neto (vhodne – izhodne) neposredne tuje naložbe (v milijonih EUR)

(63) (64) (59) (65) (66)

2 938,5 w

3 656,9 w

3 942,6 s

5 832,2 s

498,7 w

783,6 w

133,4 w

322,7 w

–50,8 w

6 351,5 w

c

–318 026,0 s

Neto (vhodne – izhodne) neposredne tuje naložbe (v % BDP)

(63) (64) (67) (23)

c

6,86 s

0,63 s

0,85 s

3,60 sw

4,98 sw

1,32 sw

2,79 sw

–0,04 sw

3,76 sw

c

–2,18 s

Neto (vhodne – izhodne) neposredne tuje naložbe v povezavi z EU27 (v milijonih EUR)

(68) (59) (65) (69) (66)

c

1 801,0 s

140,6 s

600,5 s

178,9 w

189,7 w

:

:

–691,7 w

4 748,7 w

c

–56 205,8 s

Neto (vhodne – izhodne) neposredne tuje naložbe v povezavi z EU27 (v % BDP)

(68) (70) (23)

c

3,38 s

0,02 s

0,09 s

1,29 sw

1,21 sw

:

:

–0,50 sw

2,81 sw

c

–0,39 s

Nakazila kot % BDP

(71) (72) (23)

4,81 s

:

0,02 s

:

7,34 sw

8,65 sw

8,87 dpsw

:

0,75 psw

:

0,15 s

0,14 s

Zunanja trgovina z blagom

Opomba

Srbija

Turčija

Gruzija

Moldavija

Ukrajina

EU27

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2019

2020

2021

2020

2021

2020

Delež izvoza v države EU27 v vrednosti skupnega izvoza (v %)

(26) (27)

66,2 s

65,8 s

41,1 s

20,9 ew

16,9 sw

66,4 sw

62,5 sw

Delež uvoza iz držav EU27 v vrednosti skupnega uvoza (v %)

(26) (27)

55,6 s

53,9 s

33,1 s

31,1 s

23,0 ew

22,9 sw

45,6 sw

46,6 sw

Trgovinska bilanca (v milijonih EUR)

(26) (28) (27)

–5 019

–6 279

–42 293

–38 925

–3 838 sw

–5 171 sw

–2 572 sw

–2 166 sw

–4 438 sw

215 288

55 040

Mednarodna trgovina z blagom in storitvami glede na BDP

Uvoz (v % BDP)

(6) (23)

56,5

62,3

32,2

35,5

56,6 w

59,6 w

51,4 w

57,8 w

40,3 w

41,9 w

42,8

46,7

Izvoz (v % BDP)

(6) (23)

48,2

54,5

28,7

35,3

37,3 w

43,2 w

27,9 w

30,6 w

38,8 w

40,7 w

46,4

50,5

Javne finance

Opomba

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2020

2021

Presežek (+) / primanjkljaj (–) sektorja država (v %)

(29) (30) (31) (23)

–8,0 w

–4.2 ew

–4,7 w

–9,3 w

–6,3 w

–5,1 ew

0,0 ew

–5,4 w

–3,3 w

–6,7

–4,8

Dolg sektorja država (v %)

(32) (29) (33) (31) (34) (23)

57,7 w

57,5 ew

39,8 w

60,1 w

49,6 w

33,1 w

32,6 w

60,4 w

49,0 w

90,0

88,0

Finančni kazalniki

Opomba

Srbija

Turčija

Gruzija

Moldavija

Ukrajina

EU27

2020

2021

2020

2021

2020

2021

2019

2020

2021

2020

2021

2020

Letna sprememba cen življenjskih potrebščin (v %)

(35) (36) (37) (38)

1,8 d

4,0 d

12,3 d

19,6 d

5,2 w

9,6 w

3,8 w

5,1 w

2,7 w

9,4 w

0,7

2,9

Zasebni dolg, konsolidiran, glede na BDP (v %)

(39) (40)

13,0 w

7,6 w

Skupni zunanji dolg glede na BDP (v %)

(41) (42) (43) (44) (23)

75,8 s

60,4 sw

54,3 sw

135,5 sw

124,0 sw

65,5 sw

66,9 sw

74,6 sw

67,8 sw

Skupni dolg v tuji valuti glede na BDP (v %)

(45)

Obrestna mera za posojila (eno leto) na leto (v %)

(46) (47) (48) (49) (50) (51) (52)

1,90 w

16,25 w

22,79 w

8,52 w

9,46 w

5,15 w

8,50 w

7,89 w

7,67 w

Obrestna mera za vloge (eno leto) na leto (v %)

(46) (53) (48) (54) (55) (50) (56) (57)

0,10 w

13,51 w

17,85 w

8,46 w

9,13 w

0,15 w

4,50 w

7,22 w

6,95 w

Vrednost rezervnih sredstev (vključno z zlatom) (v milijonih EUR)

(48) (41) (42) (43) (58) (59)

13 491,7 w

16 454,5 w

81 937,5 w

94 006,1 w

3 532,4 w

3 787,3 w

3 082,9 w

3 445,8 w

23 711,1 w

27 294,4 w

Mednarodne rezerve – ekvivalent v mesecih uvoza

(60) (48) (41) (42) (61) (62)

6,1 sw

4,9 sw

6,3 sw

5,4 sw

4,8 sw

7,1 sw

Podjetja	Opomba	Srbija		Turčija		Gruzija		Moldavija		Ukrajina		EU27
		2020	2021	2020	2021	2020	2021	2019	2020	2021	2020	2021	2020
Indeks industrijske proizvodnje (2015 = 100)	(73) (74) (75) (76)	111,0	118,5	115,4	135,6	:	:	107,1 w	120,3 w	102,7 w	105,0 w	98,5	107,5

Infrastruktura	Opomba	2020	2021	2020	2021	2020	2021	2020	2021	2020	2021	2020	2021
Gostota železniškega omrežja (delujoče linije na tisoč km²)	(77) (78) (79) (80) (81) (82)	37,9 sw	38,1 sw	13,3 sw	13,5 sw	22,6 sw	22,2 sw	34,0 sw	34,0 sw	32,8 sw	32,7 sw	:	:
Dolžina avtocest (v kilometrih)	(83)	928	928 w	3 523	3 532	208 w	263 w	:	:	15 w	15 w	:	:

Energija	Opomba	2020	2021	2020	2021	2020	2021	2020	2021	2020	2021	2020	2021
Neto uvoz energije glede na BDP	(84)	2,9 s	4,0 s	3,3 s	5,2 s	1,0 sw	1,8 sw	:	:	:	:	1,6 s	2,7 s

Vir: Eurostat in/ali statistični uradi držav, ki se pripravljajo na pristop

: = ni na voljo

b = prekinitev v časovni vrsti

c = zaupna vrednost

d = opredelitev se razlikuje

e = ocenjena vrednost

f = napoved

p = začasno

s = ocena Eurostata

w = podatki, ki jih zagotovi nacionalni statistični organ in so v njegovi pristojnosti ter objavljeni taki, kot so, in brez kakršnih koli zagotovil glede njihove kakovosti in skladnosti s statistično metodologijo EU

z = se ne uporablja in je zato enako 0

Opombe:

(1)

Severna Makedonija: nova uredba IESS ni bila izvedena.

(2)

Bosna in Hercegovina: od januarja 2020 se anketa o delovni sili v Bosni in Hercegovini izvaja neprekinjeno, skozi vse leto, podatki pa se objavljajo četrtletno. Prav tako se od leta 2020 izvaja ponderiranje glede na ocene prebivalstva po petletnih starostnih skupinah in spolu.

(3)

Bosna in Hercegovina: agencija za statistiko Bosne in Hercegovine je januarja 2021 začela uporabljati novo preoblikovano metodologijo ankete o delovni sili. Anketa je bila preoblikovana na podlagi nove uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, ki je začela veljati 1. januarja 2021, in v skladu z njo. Z uvedbo nove preoblikovane metodologije ankete o delovni sili januarja 2021 je bila časovna vrsta podatkov, objavljenih v prejšnjem letu, prekinjena.

(4)

Turčija: * časovne vrste iz ankete o delovni sili v gospodinjstvih ni mogoče primerjati s prejšnjimi leti zaradi prilagoditev opredelitve, področja in zasnove ankete leta 2021.

(5)

Turčija: rezultati letne ankete o delovni sili.

(6)

Ukrajina: podatki ne vključujejo začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim, mesta Sevastopol ter začasno zasedenih delov regij Doneck in Lugansk.

(7)

Ukrajina: prilagoditev podatkov o aktivnem prebivalstvu in delovni sili iz leta 2019.

(8)

Bosna in Hercegovina: od leta 2020 naprej se anketa o delovni sili izvaja vsako četrtletje, kar povzroča prekinitve v časovni vrsti v primerjavi z rezultati iz prejšnjih let. Z uvedbo nove preoblikovane metodologije ankete o delovni sili (Uredba (EU) 2019/1700; Izvedbena uredba (EU) 2019/2240) januarja 2021 je bila časovna vrsta podatkov, objavljenih prejšnje leto, prekinjena. To pomeni, da podatki za leti 2020 in 2021 prav tako niso primerljivi.

(9)

Ukrajina: podatki ne vključujejo začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim, mesta Sevastopol ter začasno zasedenih delov regij Doneck in Lugansk.

(10)

Gruzija: od leta 2020 – NACE Rev. 2, pred letom 2020 – NACE Rev. 1.1.

(11)

Črna gora: podatki se nanašajo na število zaposlenih v javnem sektorju kot delež skupnega števila zaposlenih oseb.

(12)

Severna Makedonija: v javnem sektorju so vključeni podatki: drugo (mešani, kolektivni, javni, neopredeljeni).

(13)

Bosna in Hercegovina: javni sektor vključuje področja O, P in Q NACE Rev. 2, zasebni sektor pa druga področja NACE.

(14)

Črna gora: prekinitev v časovni vrsti, saj so prej na to vprašanje odgovarjali samo zaposleni; od leta 2018 na to vprašanje odgovarjajo vse zaposlene osebe.

(15)

Ukrajina: osebe, stare 15 let in več.

(16)

Gruzija: osebe, stare 15 let in več.

(17)

Srbija: plače se pridobivajo iz upravnih virov (evidence davčne uprave). Povprečni dohodki se izračunajo na podlagi skupnega zneska obračunanih dohodkov za mesec poročanja in števila zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa.

(18)

Albanija: vir informacij: generalni direktorat za obdavčenje, plačniki prispevkov za socialno zavarovanje; izračun zagotovil INSTAT.

(19)

Bosna in Hercegovina: neto dohodki.

(20)

Turčija: vir: raziskava o dohodku in življenjskih pogojih.

(21)

Moldavija: vključuje subjekte z enim in več zaposlenimi.

(22)

Gruzija: BDP se izračuna v skladu s sistemom nacionalnih računov 2008.

(23)

Gruzija: na podlagi sistema nacionalnih računov 2008.

(24)

Gruzija: osebe brez izobrazbe so izključene.

(25)

Gruzija: izračuni so izvedeni v skladu z NACE Rev. 2.

(26)

Moldavija: od januarja do avgusta.

(27)

Gruzija: podatki, ki jih je Eurostat pretvoril v EUR.

(28)

Ukrajina: podatki ne vključujejo začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim, mesta Sevastopol ter začasno zasedenih delov regij Doneck in Lugansk.

(29)

Albanija: napovedi ministrstva za finance in gospodarstvo.

(30)

Ukrajina: spremenjeni podatki o denarnih tokovih (Priročnik o statistiki državnih financ iz leta 2014).

(31)

Ukrajina: podatki ne vključujejo začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim, mesta Sevastopol ter začasno zasedenih delov regij Doneck in Lugansk.

(32)

Črna gora: predhodni podatki. Končni podatki bodo na voljo do konca marca 2021.

(33)

Bosna in Hercegovina: konec leta (31. december).

(34)

Ukrajina: javni dolg in dolg z državnim jamstvom.

(35)

Bosna in Hercegovina: inflacija cen življenjskih potrebščin.

(36)

Moldavija: inflacija cen življenjskih potrebščin.

(37)

Ukrajina: podatki ne vključujejo začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim, mesta Sevastopol ter začasno zasedenih delov regij Doneck in Lugansk.

(38)

Gruzija: inflacija cen življenjskih potrebščin.

(39)

Bosna in Hercegovina: podatki za denarne finančne institucije.

(40)

Turčija: podatki zajemajo dolžniške vrednostne papirje in posojila.

(41)

Bosna in Hercegovina: na podlagi šeste izdaje Priročnika Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za plačilno bilanco.

(42)

Turčija: povprečje letnega menjalnega tečaja, ki se uporablja za pretvorbo v eure.

(43)

Moldavija: preračunano iz USD v EUR na podlagi menjalnih tečajev ob koncu leta po navedbah nacionalne banke Moldavije.

(44)

Ukrajina: sredstva in dolg, preračunani iz USD v EUR na podlagi navzkrižnih tečajev ob koncu leta poročanja.

Podatki ne vključujejo začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim, mesta Sevastopol ter začasno zasedenih delov regij Doneck in Lugansk.

(45)

Albanija: zunanji dolg (vključno z neposrednimi tujimi naložbami).

(46)

Črna gora: letna tehtana povprečna efektivna obrestna mera, neporavnani zneski.

(47)

Albanija: tehtana povprečna obrestna mera, ki se uporablja za nova 12-mesečna posojila v zadevnem mesecu z zapadlostjo 12 mesecev.

(48)

Severna Makedonija: konec leta (31. december).

(49)

Bosna in Hercegovina: obrestne mere za kratkoročna posojila nefinančnim družbam v nacionalni valuti (tehtano povprečje).

(50)

Moldavija: obrestno mero od leta 2001 določa nacionalna banka Moldavije (NBM). NBM uporablja metodo obrestnega „koridorja“: najvišja obrestna mera se uporablja za posojila čez noč, pri čemer se najnižja uporablja za vloge čez noč. Vrednosti ob koncu leta.

(51)

Ukrajina: tehtana povprečna obrestna mera za vse instrumente refinanciranja nacionalne banke.

(52)

Gruzija: dražbe refinanciranih kreditov.

(53)

Albanija: obrestna mera za vloge predstavlja tehtano povprečno obrestno mero za nove vloge v zadevnem mesecu z zapadlostjo 12 mesecev.

(54)

Bosna in Hercegovina: obrestne mere za vloge na vpogled v nacionalni valuti gospodinjstev (tehtano povprečje).

(55)

Turčija: povprečje mesečnih podatkov. Za vloge čez noč.

(56)

Ukrajina: razdelitev potrdil o vlogi nacionalne banke Ukrajine.

(57)

Gruzija: dražbe potrdil o vlogi.

(58)

Ukrajina: sredstva in dolg, preračunani iz USD v EUR na podlagi navzkrižnih tečajev ob koncu leta poročanja.

(59)

Ukrajina: začasno zasedeno ozemlje Avtonomne republike Krim, mesto Sevastopol ter začasno zasedeni deli regij Doneck in Lugansk so izključeni iz podatkov zunanjega sektorja.

(60)

Albanija: konec avgusta 2021.

Januar–junij 2021.

(61)

Turčija: povprečje letnega menjalnega tečaja, ki se uporablja za pretvorbo v eure.

Od tretjega četrtletja 2021.

Od oktobra 2021.

(62)

Moldavija: preračunano iz USD v EUR na podlagi menjalnih tečajev ob koncu leta po navedbah nacionalne banke Moldavije.

Preračunano iz USD v EUR na podlagi letnih povprečnih deviznih tečajev po navedbah nacionalne banke Moldavije.

(63)

Bosna in Hercegovina: na podlagi Priročnika Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za plačilno bilanco, pristop k sredstvom in obveznostim.

(64)

Moldavija: preračunano iz USD v EUR na podlagi letnih povprečnih deviznih tečajev po navedbah nacionalne banke Moldavije.

(65)

Ukrajina: nacionalna banka Ukrajine je od leta 2021 izboljšala zbiranje podatkov o neposrednih tujih naložbah, pri čemer so bili reinvestirani dohodki nefinančnih družb vključeni v podatke o tokovih in stanjih tujih neposrednih naložb. Zato so bili podatki o plačilni bilanci, stanju mednarodnih naložb in neposrednih tujih naložbah za obdobje 2015–2020 revidirani.

(66)

Ukrajina: nacionalna banka Ukrajine je od leta 2021 izboljšala zbiranje podatkov o neposrednih tujih naložbah, pri čemer so bila posojila med sestrskimi podjetji vključena v podatke o tokovih in stanjih tujih neposrednih naložb. Zato so bili podatki o plačilni bilanci, stanju mednarodnih naložb in neposrednih tujih naložbah za obdobje 2015–2020 revidirani.

(67)

Ukrajina: podatki ne vključujejo začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim, mesta Sevastopol ter začasno zasedenih delov regij Doneck in Lugansk. Nacionalna banka Ukrajine je od leta 2021 izboljšala zbiranje podatkov o neposrednih tujih naložbah, pri čemer so bili reinvestirani dohodki nefinančnih družb vključeni v podatke o tokovih in stanjih tujih neposrednih naložb. Zato so bili podatki o plačilni bilanci, stanju mednarodnih naložb in neposrednih tujih naložbah za obdobje 2015–2020 revidirani.

(68)

Bosna in Hercegovina: na podlagi šeste izdaje Priročnika Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za plačilno bilanco in četrte izdaje Referenčne opredelitve neposrednih tujih naložb OECD.

(69)

Ukrajina: podatki o neposrednih tujih naložbah so bili preračunani ob upoštevanju držav članic EU27 brez Združenega kraljestva.

(70)

Ukrajina: podatki ne vključujejo začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim, mesta Sevastopol ter začasno zasedenih delov regij Doneck in Lugansk. Podatki o neposrednih tujih naložbah so bili preračunani ob upoštevanju držav članic EU27 brez Združenega kraljestva.

Nacionalna banka Ukrajine je od leta 2021 izboljšala zbiranje podatkov o neposrednih tujih naložbah, pri čemer so bila posojila med sestrskimi podjetji vključena v podatke o tokovih in stanjih tujih neposrednih naložb. Zato so bili podatki o plačilni bilanci, stanju mednarodnih naložb in neposrednih tujih naložbah za obdobje 2015–2020 revidirani.

(71)

Moldavija: preračunano iz USD v EUR na podlagi letnih povprečnih deviznih tečajev po navedbah nacionalne banke Moldavije.

Osebni transferji.

(72)

Ukrajina: podatki ne vključujejo začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim, mesta Sevastopol ter začasno zasedenih delov regij Doneck in Lugansk.

Prejšnji podatki.

(73)

Albanija: dejavnost B_D.

(74)

Moldavija: od leta 2016 se indeks obsega industrijske proizvodnje desezonira glede na število delovnih dni in sezonskost; časovna vrsta pa je bila popravljena.

(75)

Ukrajina: prilagoditev za vpliv koledarskih dni dinamičnega sklopa indeksov povprečni mesečni vrednosti osnove. Prilagoditev za leto 2016 leto se izvaja z uporabo programa DEMETRA+ na podlagi metode TRAMO/SEATS.

(76)

Ukrajina: podatki ne vključujejo začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim, mesta Sevastopol ter začasno zasedenih delov regij Doneck in Lugansk.

(77)

Podatke je zagotovil republiški geodetski organ.

(78)

Bosna in Hercegovina: celinske vode, ocenjene na 210 km².

(79)

Turčija: samo glavne linije.

Vrednosti površin se izračunajo glede na klasifikacije CORINE in prilagodijo sistemu LUCAS. Obdobje proizvodnje podatkov klasifikacije CORINE je 6 let.

(80)

Moldavija: vključno s pridnestrsko regijo.

Ob koncu leta.

(81)

Moldavija: vključno s pridnestrsko regijo.

Ob koncu leta.

Vključno z mokrišči.

(82)

Ukrajina: podatki ne vključujejo začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim, mesta Sevastopol ter začasno zasedenih delov regij Doneck in Lugansk. Podatki ukrajinske državne službe za geodezijo, kartografijo in kataster.

Podatki so prikazani v skladu z novo klasifikacijo tipov zemljišč.

(83)

Ukrajina: podatki ne vključujejo začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim, mesta Sevastopol ter začasno zasedenih delov regij Doneck in Lugansk.

(84)

Gruzija: podatki, ki jih je Eurostat pretvoril v EUR.

Na podlagi sistema nacionalnih računov 2008.

(1)

COM(2023) 730 final .

(2)

Severna Makedonija je svojo vizumsko politiko skoraj v celoti uskladila s seznami EU; sporazum o odpravi vizumov je s Severno Makedonijo sklenila samo ena država (Turčija), katere državljani potrebujejo vizum za vstop v EU.

(3)

COM(2023) 168 final , COM(2023) 667 final .

(4)

COM(2020) 641 final .

(5)

SWD(2021) 186 final .

(6)

V preglednici so predstavljene zadnja razpoložljiva razvrstitev in/ali ocene tretjih oseb. Dodatni sklic na podatke iz prejšnje ocene je prikazan med oklepaji, če so na voljo.

	: = ni na voljo
	b = prekinitev v časovni vrsti
	c = zaupna vrednost
	d = opredelitev se razlikuje
	e = ocenjena vrednost
	f = napoved
	p = začasno
	s = ocena Eurostata
	w = podatki, ki jih zagotovi nacionalni statistični organ in so v njegovi pristojnosti ter objavljeni taki, kot so, in brez kakršnih koli zagotovil glede njihove kakovosti in skladnosti s statistično metodologijo EU
	z = se ne uporablja in je zato enako 0

	Opombe:
(1)	Severna Makedonija: nova uredba IESS ni bila izvedena.
(2)	Bosna in Hercegovina: od januarja 2020 se anketa o delovni sili v Bosni in Hercegovini izvaja neprekinjeno, skozi vse leto, podatki pa se objavljajo četrtletno. Prav tako se od leta 2020 izvaja ponderiranje glede na ocene prebivalstva po petletnih starostnih skupinah in spolu.
(3)	Bosna in Hercegovina: agencija za statistiko Bosne in Hercegovine je januarja 2021 začela uporabljati novo preoblikovano metodologijo ankete o delovni sili. Anketa je bila preoblikovana na podlagi nove uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, ki je začela veljati 1. januarja 2021, in v skladu z njo. Z uvedbo nove preoblikovane metodologije ankete o delovni sili januarja 2021 je bila časovna vrsta podatkov, objavljenih v prejšnjem letu, prekinjena.
(4)	Turčija: * časovne vrste iz ankete o delovni sili v gospodinjstvih ni mogoče primerjati s prejšnjimi leti zaradi prilagoditev opredelitve, področja in zasnove ankete leta 2021.
(5)	Turčija: rezultati letne ankete o delovni sili.
(6)	Ukrajina: podatki ne vključujejo začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim, mesta Sevastopol ter začasno zasedenih delov regij Doneck in Lugansk.
(7)	Ukrajina: prilagoditev podatkov o aktivnem prebivalstvu in delovni sili iz leta 2019.
(8)	Bosna in Hercegovina: od leta 2020 naprej se anketa o delovni sili izvaja vsako četrtletje, kar povzroča prekinitve v časovni vrsti v primerjavi z rezultati iz prejšnjih let. Z uvedbo nove preoblikovane metodologije ankete o delovni sili (Uredba (EU) 2019/1700; Izvedbena uredba (EU) 2019/2240) januarja 2021 je bila časovna vrsta podatkov, objavljenih prejšnje leto, prekinjena. To pomeni, da podatki za leti 2020 in 2021 prav tako niso primerljivi.
(9)	Ukrajina: podatki ne vključujejo začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim, mesta Sevastopol ter začasno zasedenih delov regij Doneck in Lugansk.
(10)	Gruzija: od leta 2020 – NACE Rev. 2, pred letom 2020 – NACE Rev. 1.1.
(11)	Črna gora: podatki se nanašajo na število zaposlenih v javnem sektorju kot delež skupnega števila zaposlenih oseb.
(12)	Severna Makedonija: v javnem sektorju so vključeni podatki: drugo (mešani, kolektivni, javni, neopredeljeni).
(13)	Bosna in Hercegovina: javni sektor vključuje področja O, P in Q NACE Rev. 2, zasebni sektor pa druga področja NACE.
(14)	Črna gora: prekinitev v časovni vrsti, saj so prej na to vprašanje odgovarjali samo zaposleni; od leta 2018 na to vprašanje odgovarjajo vse zaposlene osebe.
(15)	Ukrajina: osebe, stare 15 let in več.
(16)	Gruzija: osebe, stare 15 let in več.
(17)	Srbija: plače se pridobivajo iz upravnih virov (evidence davčne uprave). Povprečni dohodki se izračunajo na podlagi skupnega zneska obračunanih dohodkov za mesec poročanja in števila zaposlenih v ekvivalentu polnega delovnega časa.
(18)	Albanija: vir informacij: generalni direktorat za obdavčenje, plačniki prispevkov za socialno zavarovanje; izračun zagotovil INSTAT.
(19)	Bosna in Hercegovina: neto dohodki.
(20)	Turčija: vir: raziskava o dohodku in življenjskih pogojih.
(21)	Moldavija: vključuje subjekte z enim in več zaposlenimi.
(22)	Gruzija: BDP se izračuna v skladu s sistemom nacionalnih računov 2008.
(23)	Gruzija: na podlagi sistema nacionalnih računov 2008.
(24)	Gruzija: osebe brez izobrazbe so izključene.
(25)	Gruzija: izračuni so izvedeni v skladu z NACE Rev. 2.
(26)	Moldavija: od januarja do avgusta.
(27)	Gruzija: podatki, ki jih je Eurostat pretvoril v EUR.
(28)	Ukrajina: podatki ne vključujejo začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim, mesta Sevastopol ter začasno zasedenih delov regij Doneck in Lugansk.
(29)	Albanija: napovedi ministrstva za finance in gospodarstvo.
(30)	Ukrajina: spremenjeni podatki o denarnih tokovih (Priročnik o statistiki državnih financ iz leta 2014).
(31)	Ukrajina: podatki ne vključujejo začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim, mesta Sevastopol ter začasno zasedenih delov regij Doneck in Lugansk.
(32)	Črna gora: predhodni podatki. Končni podatki bodo na voljo do konca marca 2021.
(33)	Bosna in Hercegovina: konec leta (31. december).
(34)	Ukrajina: javni dolg in dolg z državnim jamstvom.
(35)	Bosna in Hercegovina: inflacija cen življenjskih potrebščin.
(36)	Moldavija: inflacija cen življenjskih potrebščin.
(37)	Ukrajina: podatki ne vključujejo začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim, mesta Sevastopol ter začasno zasedenih delov regij Doneck in Lugansk.
(38)	Gruzija: inflacija cen življenjskih potrebščin.
(39)	Bosna in Hercegovina: podatki za denarne finančne institucije.
(40)	Turčija: podatki zajemajo dolžniške vrednostne papirje in posojila.
(41)	Bosna in Hercegovina: na podlagi šeste izdaje Priročnika Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za plačilno bilanco.
(42)	Turčija: povprečje letnega menjalnega tečaja, ki se uporablja za pretvorbo v eure.
(43)	Moldavija: preračunano iz USD v EUR na podlagi menjalnih tečajev ob koncu leta po navedbah nacionalne banke Moldavije.
(44)	Ukrajina: sredstva in dolg, preračunani iz USD v EUR na podlagi navzkrižnih tečajev ob koncu leta poročanja. Podatki ne vključujejo začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim, mesta Sevastopol ter začasno zasedenih delov regij Doneck in Lugansk.
(45)	Albanija: zunanji dolg (vključno z neposrednimi tujimi naložbami).
(46)	Črna gora: letna tehtana povprečna efektivna obrestna mera, neporavnani zneski.
(47)	Albanija: tehtana povprečna obrestna mera, ki se uporablja za nova 12-mesečna posojila v zadevnem mesecu z zapadlostjo 12 mesecev.
(48)	Severna Makedonija: konec leta (31. december).
(49)	Bosna in Hercegovina: obrestne mere za kratkoročna posojila nefinančnim družbam v nacionalni valuti (tehtano povprečje).
(50)	Moldavija: obrestno mero od leta 2001 določa nacionalna banka Moldavije (NBM). NBM uporablja metodo obrestnega „koridorja“: najvišja obrestna mera se uporablja za posojila čez noč, pri čemer se najnižja uporablja za vloge čez noč. Vrednosti ob koncu leta.
(51)	Ukrajina: tehtana povprečna obrestna mera za vse instrumente refinanciranja nacionalne banke.
(52)	Gruzija: dražbe refinanciranih kreditov.
(53)	Albanija: obrestna mera za vloge predstavlja tehtano povprečno obrestno mero za nove vloge v zadevnem mesecu z zapadlostjo 12 mesecev.
(54)	Bosna in Hercegovina: obrestne mere za vloge na vpogled v nacionalni valuti gospodinjstev (tehtano povprečje).
(55)	Turčija: povprečje mesečnih podatkov. Za vloge čez noč.
(56)	Ukrajina: razdelitev potrdil o vlogi nacionalne banke Ukrajine.
(57)	Gruzija: dražbe potrdil o vlogi.
(58)	Ukrajina: sredstva in dolg, preračunani iz USD v EUR na podlagi navzkrižnih tečajev ob koncu leta poročanja.
(59)	Ukrajina: začasno zasedeno ozemlje Avtonomne republike Krim, mesto Sevastopol ter začasno zasedeni deli regij Doneck in Lugansk so izključeni iz podatkov zunanjega sektorja.
(60)	Albanija: konec avgusta 2021. Januar–junij 2021.
(61)	Turčija: povprečje letnega menjalnega tečaja, ki se uporablja za pretvorbo v eure. Od tretjega četrtletja 2021. Od oktobra 2021.
(62)	Moldavija: preračunano iz USD v EUR na podlagi menjalnih tečajev ob koncu leta po navedbah nacionalne banke Moldavije. Preračunano iz USD v EUR na podlagi letnih povprečnih deviznih tečajev po navedbah nacionalne banke Moldavije.
(63)	Bosna in Hercegovina: na podlagi Priročnika Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za plačilno bilanco, pristop k sredstvom in obveznostim.
(64)	Moldavija: preračunano iz USD v EUR na podlagi letnih povprečnih deviznih tečajev po navedbah nacionalne banke Moldavije.
(65)	Ukrajina: nacionalna banka Ukrajine je od leta 2021 izboljšala zbiranje podatkov o neposrednih tujih naložbah, pri čemer so bili reinvestirani dohodki nefinančnih družb vključeni v podatke o tokovih in stanjih tujih neposrednih naložb. Zato so bili podatki o plačilni bilanci, stanju mednarodnih naložb in neposrednih tujih naložbah za obdobje 2015–2020 revidirani.
(66)	Ukrajina: nacionalna banka Ukrajine je od leta 2021 izboljšala zbiranje podatkov o neposrednih tujih naložbah, pri čemer so bila posojila med sestrskimi podjetji vključena v podatke o tokovih in stanjih tujih neposrednih naložb. Zato so bili podatki o plačilni bilanci, stanju mednarodnih naložb in neposrednih tujih naložbah za obdobje 2015–2020 revidirani.
(67)	Ukrajina: podatki ne vključujejo začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim, mesta Sevastopol ter začasno zasedenih delov regij Doneck in Lugansk. Nacionalna banka Ukrajine je od leta 2021 izboljšala zbiranje podatkov o neposrednih tujih naložbah, pri čemer so bili reinvestirani dohodki nefinančnih družb vključeni v podatke o tokovih in stanjih tujih neposrednih naložb. Zato so bili podatki o plačilni bilanci, stanju mednarodnih naložb in neposrednih tujih naložbah za obdobje 2015–2020 revidirani.
(68)	Bosna in Hercegovina: na podlagi šeste izdaje Priročnika Mednarodnega denarnega sklada (MDS) za plačilno bilanco in četrte izdaje Referenčne opredelitve neposrednih tujih naložb OECD.
(69)	Ukrajina: podatki o neposrednih tujih naložbah so bili preračunani ob upoštevanju držav članic EU27 brez Združenega kraljestva.
(70)	Ukrajina: podatki ne vključujejo začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim, mesta Sevastopol ter začasno zasedenih delov regij Doneck in Lugansk. Podatki o neposrednih tujih naložbah so bili preračunani ob upoštevanju držav članic EU27 brez Združenega kraljestva. Nacionalna banka Ukrajine je od leta 2021 izboljšala zbiranje podatkov o neposrednih tujih naložbah, pri čemer so bila posojila med sestrskimi podjetji vključena v podatke o tokovih in stanjih tujih neposrednih naložb. Zato so bili podatki o plačilni bilanci, stanju mednarodnih naložb in neposrednih tujih naložbah za obdobje 2015–2020 revidirani.
(71)	Moldavija: preračunano iz USD v EUR na podlagi letnih povprečnih deviznih tečajev po navedbah nacionalne banke Moldavije. Osebni transferji.
(72)	Ukrajina: podatki ne vključujejo začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim, mesta Sevastopol ter začasno zasedenih delov regij Doneck in Lugansk. Prejšnji podatki.
(73)	Albanija: dejavnost B_D.
(74)	Moldavija: od leta 2016 se indeks obsega industrijske proizvodnje desezonira glede na število delovnih dni in sezonskost; časovna vrsta pa je bila popravljena.
(75)	Ukrajina: prilagoditev za vpliv koledarskih dni dinamičnega sklopa indeksov povprečni mesečni vrednosti osnove. Prilagoditev za leto 2016 leto se izvaja z uporabo programa DEMETRA+ na podlagi metode TRAMO/SEATS.
(76)	Ukrajina: podatki ne vključujejo začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim, mesta Sevastopol ter začasno zasedenih delov regij Doneck in Lugansk.
(77)	Podatke je zagotovil republiški geodetski organ.
(78)	Bosna in Hercegovina: celinske vode, ocenjene na 210 km².
(79)	Turčija: samo glavne linije. Vrednosti površin se izračunajo glede na klasifikacije CORINE in prilagodijo sistemu LUCAS. Obdobje proizvodnje podatkov klasifikacije CORINE je 6 let.
(80)	Moldavija: vključno s pridnestrsko regijo. Ob koncu leta.
(81)	Moldavija: vključno s pridnestrsko regijo. Ob koncu leta. Vključno z mokrišči.
(82)	Ukrajina: podatki ne vključujejo začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim, mesta Sevastopol ter začasno zasedenih delov regij Doneck in Lugansk. Podatki ukrajinske državne službe za geodezijo, kartografijo in kataster. Podatki so prikazani v skladu z novo klasifikacijo tipov zemljišč.
(83)	Ukrajina: podatki ne vključujejo začasno zasedenega ozemlja Avtonomne republike Krim, mesta Sevastopol ter začasno zasedenih delov regij Doneck in Lugansk.
(84)	Gruzija: podatki, ki jih je Eurostat pretvoril v EUR. Na podlagi sistema nacionalnih računov 2008.