EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 25.10.2023

COM(2023) 667 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Krepitev evropskega upravnega prostora (pobuda ComPAct)

V hitro razvijajočem se svetu, ki se sooča z zapletenimi gospodarskimi, socialnimi, tehnološkimi in okoljskimi spremembami ter številnimi prehodi, so visokokakovostne javne uprave bistvene 1 za dobro upravljanje ter uspešno delovanje EU in držav članic. Javni sektor mora biti usmerjen v ukrepanje, obravnavati nove izzive in hkrati krepiti zaupanje javnosti. Poleg obvladovanja resnih zunanjih pretresov, kot sta pandemija COVID-19 in ruska agresija proti Ukrajini, je za EU bistvenega pomena, da še naprej obravnava podnebne in okoljske izzive, gradi odporna in trajnostna gospodarstva ter pravične družbe, spodbuja dolgoročno konkurenčnost gospodarstva EU 2 , oblikuje digitalno preobrazbo storitev in delovnega okolja, spodbuja demokracijo in igra pomembno vlogo v svetu.

Za izvajanje tega programa politike je ključno, da imajo države članice visokokakovostne, zmogljive, inovativne in odporne javne uprave na vseh ravneh. Javne uprave politike in zakonodajo EU pretvorijo v dobro zasnovane, lokalne in z dokazi podprte nacionalne ukrepe, ki so pripravljeni na digitalno dobo in so kos izzivom prihodnosti. Oblikujejo in izvajajo politike, ki so ključne za doseganje podnebne nevtralnosti in uresničevanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Imajo ključno vlogo pri pripravi EU na digitalno dobo z zagotavljanjem nemotenega delovanja ter varnosti in interoperabilnosti digitalnih javnih storitev za polno delujoč enotni trg, zagotavljanjem uporabe digitalnih spretnosti v družbi, spodbujanjem sprejemanja nastajajočih tehnologij ter krepitvijo odgovornosti in javnega nadzora nad njihovo uporabo. Javna uprava, zasebni sektor, socialni partnerji in izobraževalne ustanove oblikujejo konkurenčnost delovne sile in podjetij s spodbujanjem spretnosti prihodnosti 3 .

Javne uprave na centralni, regionalni in lokalni ravni so odgovorne za zagotavljanje zanesljivega in vzdržnega upravljanja proračuna EU in nacionalnih proračunov. Zbirajo javna sredstva in prihodke ter neposredno izvršujejo približno tretjino proračuna EU, vključno s kohezijskimi skladi, instrumentom NextGenerationEU in njenim osrednjim delom, tj. mehanizmom za okrevanje in odpornost. Javne uprave so ključne pri oblikovanju in izvajanju reform in naložb v okviru nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost ter strategij regionalnega razvoja, ki podpirajo uspešno uporabo kohezijskih skladov. Javne uprave upravljajo javni sektor, ki predstavlja 51,5 % BDP EU 4 , zaposluje približno 21 % delovne sile EU 5 , predstavlja 19,8 % skupne bruto dodane vrednosti EU 6 in vsako leto ustvari trg v vrednosti približno 670 milijard EUR prek javnih naročil gradenj in blaga 7 .

Javne uprave imajo ključno vlogo pri spodbujanju rasti v regijah 8 . Kakovost javnih institucij na regionalni in lokalni ravni je predpogoj za lokalne politike, regionalno konkurenčnost in privlačnost za naložbe 9 . To je pomembno za preprečevanje pasti nerazvoja, zlasti v manj razvitih regijah in regijah v prehodu.

Javne uprave so bistvene za demokratično upravljanje in ohranjanje pravne države. Javne uprave morajo ohraniti in izboljšati zaupanje javnosti ter ohranjati demokracijo 10 z visokimi standardi integritete, preglednosti in odgovornosti ter preprečevanja korupcije in boja proti njej 11 . Zagotavljajo participativno oblikovanje politik, kakovost, vključenost in bližino storitev 12 , ustrezne regulativne okvire z uporabo najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanj in dokazov, vključno z etično uporabo umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij, ter ob zagotavljanju vzdržnosti javnih financ. Dobro delujoče javne uprave služijo potrebam ljudi, pri čemer posebno pozornost namenjajo najranljivejšim in podjetjem, in sicer z odpravo preostalih ovir, zmanjšanjem upravnega bremena ter poglabljanjem delovanja enotnega trga in spoštovanjem njegovih štirih temeljnih svoboščin.

Standardi kakovosti javnih uprav držav članic so tudi referenčna točka za države, ki se pripravljajo na pristop, ki svoje zakone in prakse usklajujejo z zakoni in praksami EU ter se soočajo s podobnimi izzivi, kot so dvojni prehod in demografske spremembe. Kakovostna javna uprava je že temeljna zahteva za pristop, kot je tudi pravna država.

Izboljšati bi bilo treba uspešnost javnih uprav po vsej EU 13 . Javnim upravam je na splošno uspelo ohraniti kritične funkcije med krizo zaradi COVID-19 14 , vendar je slednja povečala vrzeli v digitalni pripravljenosti ter nedoslednosti pri strateškem načrtovanju in zmogljivostih kriznega upravljanja. Med državami članicami 15 so še vedno velike razlike glede kakovosti storitev in oblikovanja politik. Komisija je v okviru evropskega semestra, zlasti v posebni prilogi o javni upravi v poročilih o državah, svojo pozornost vse bolj osredotočala na kakovost javne uprave.

Z boljšim izvajanjem politike EU in boljšo upravno uspešnostjo bi lahko davkoplačevalcem in podjetjem v EU prihranili milijarde evrov na leto. Države članice bi lahko z izboljšanjem svoje upravne uspešnosti letno prihranile 64,2 milijarde EUR. Podjetja bi na ravni EU lahko letno prihranila 2,2 milijarde EUR, če bi bili upravni postopki in stroški za ustanovitev podjetja usklajeni s postopki in stroški najuspešnejših držav članic 16 . V nedavni raziskavi Eurobarometra 17 so Evropejci izrazili pričakovanje, naj javne uprave postanejo manj birokratske (48 %), hitrejše pri zagotavljanju storitev (47 %) ter preglednejše in bližje ljudem. Menijo tudi, da Komisija prispeva k boljšemu odzivanju na krize ter pomembno spodbuja sodelovanje in izmenjavo znanja, da bi javne uprave postale učinkovitejše in uspešnejše.

Javne uprave morajo poleg odzivanja na spremembe te tudi predvideti 18 . V ta namen morajo okrepiti svojo sposobnost načrtovanja na način, ki zajema vse ravni javne uprave, prilagoditi svoje delovne metode hitrim tehnološkim spremembam ter stalno pregledovati in inovativno oblikovati politike 19 ter zagotavljati storitve, usmerjene v državljane. Hkrati bi morale javne uprave poleg sedanjega strateškega načrtovanja v okviru večletnega proračunskega postopka ali načrtovanja strukturnih in kohezijskih skladov EU spodbujati v prihodnost usmerjene dejavnosti in zmogljivosti, kot je strateško predvidevanje, v sodelovanju z akademskim svetom, raziskovalci in namenskimi možganskimi trusti.

Javne uprave se soočajo z vse večjimi težavami pri zagotavljanju strokovne in stabilne delovne sile 20 . Samo vsak sedmi Evropejec meni, da je javna uprava privlačen delodajalec 21 . Manj razvite in poseljene regionalne in lokalne uprave se soočajo s še več ovirami pri privabljanju talentov. Demografski podatki kažejo, da bo zaradi staranja prebivalstva v več državah članicah v naslednjih desetih letih prišlo do velikih valov upokojevanja v javnih upravah. Javne uprave so zaradi posebnih zahtev in dolgotrajnega zaposlovanja izpostavljene hudim tveganjem glede zagotavljanja kontinuitete, stabilnosti, prilagodljivosti in uspešnosti. Izobraževanje odraslih je v nekaterih državah članicah šibko, kar omejuje nabor spretnosti, ki so na voljo upravam 22 . Poleg tega zunanje izvajanje strokovnega znanja običajno zmanjšuje sposobnost javnih uprav, da se učijo in pridobivajo izkušnje za upravljanje bolj zapletenih nalog.

Komisija je ob upoštevanju navedenih izzivov uvedla vrsto orodij za podporo upravni preobrazbi držav članic 23 . Mehanizem za okrevanje in odpornost podpira vrsto reform in naložb za izboljšanje kakovosti in dostopnosti javnih storitev na vseh ravneh 24 . Instrument za tehnično podporo (TSI) 25 zagotavlja strokovno znanje za zasnovo in izvajanje širokega nabora reform. Poleg tega Komisija pomaga državam članicam prek državnih in tematskih analiz, krepitve zmogljivosti, usmerjanjem in spodbujanjem medsebojnih izmenjav 26 . Instrument Komisije za izmenjavo informacij in tehnično pomoč 27 je svojo podporo razširil na javne uprave držav članic na področju uporabe in izvrševanja zakonodaje EU ter izmenjave dobrih praks EU.

Komisija stalno sodeluje z drugimi javnimi upravami, zlasti prek dveh dopolnjujočih se mrež, tj. strokovne skupine za javno upravo 28 in evropske mreže javnih uprav (EUPAN) 29 , katerih cilj je izmenjava znanja in praks. To sodelovanje se je okrepilo z rednimi srečanji strokovne skupine in pogostejšimi neformalnimi srečanji ministrov, na katerih so bili sprejeti sklepi o skupnih izzivih, s katerimi se srečujejo javne uprave, zlasti sklepi neformalnega srečanja ministrov v Lizboni 30 in Strasbourška deklaracija 31 . Pri teh izmenjavah se obravnava več ključnih področij, kot so povečanje splošne privlačnosti javnih uprav in preoblikovanje njihove podobe kot sodobnih delodajalcev, digitalna in zelena preobrazba, razvoj zmogljivosti v javni upravi na vseh ravneh ali spodbujanje sinergij med projekti, ki se izvajajo v okviru Instrumenta za tehnično podporo, mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih programov, ki se financirajo na ravni EU ali nacionalni ravni. 

Podpora iz mehanizma za okrevanje in odpornost za reforme in naložbe v javne uprave Modernizacija javnih uprav je jasno poudarjena v več načrtih za okrevanje in odpornost, njen proračun pa je ocenjen na 1,8 milijarde EUR. Vodilne reforme in naložbe med drugim obravnavajo digitalizacijo javne uprave, kibernetsko varnost (Bolgarija, Češka, Španija, Francija, Grčija, Italija, Litva, Poljska, Romunija, Slovenija, Slovaška), pravosodne sisteme in kakovost zakonodajnega postopka (Bolgarija, Grčija, Španija, Ciper, Češka, Hrvaška, Latvija, Italija, Malta, Slovaška, Romunija, Slovenija), boj proti korupciji in zaščito žvižgačev (Estonija, Grčija, Ciper, Hrvaška, Španija, Finska, Luksemburg, Latvija, Romunija, Slovaška).

Izkušnje iz programov EU, vključno z Instrumentom za tehnično podporo, in zgoraj navedeni sklepi neformalnih srečanj ministrov v okviru mreže EUPAN kažejo na interes držav članic za širše in globlje sodelovanje med seboj in s Komisijo. Komisija zato v tem sporočilu predlaga nabor ukrepov (v nadaljnjem besedilu: pobuda ComPAct) za boljšo pomoč upravam držav članic pri pripravi na trenutne potrebe po reformah in predvidevanju prihodnjih trendov na podlagi skupnega nabora načel javne uprave.

Krepitev evropskega upravnega prostora

Kljub zelo raznolikim institucionalnim ureditvam in pravnim tradicijam imajo javne uprave držav članic skupne vrednote, naloge in skupno razumevanje dobrega upravljanja 32 ter tvorijo evropski upravni prostor 33 .

Kakovost javne uprave temelji na skupnem naboru splošnih načel 34 : 

·strateška vizija in vodenje, ki zagotavljata zmogljivost, odpornost in trajno zaupanje javnosti,

·skladno oblikovanje politik, ki temelji na predvidevanju, je podprto z dokazi, je participativno, pripravljeno na digitalno dobo in je vključujoče,

·nepristranska, strokovna, na dosežkih temelječa, sodelovalna in uspešna javna uprava, ki dela v dobrih delovnih pogojih,

·visokokakovostne, inovativne, na človeka osredotočene in dostopne javne storitve, 

·subsidiarnost, usklajevanje, odgovornost, odprtost javne uprave, integriteta in pregled nad upravnimi postopki,

·zdrave in vzdržne javne finance, ki temeljijo na integriranih in celovitih sistemih javnega računovodstva na podlagi nastanka poslovnega dogodka.

Komisija želi s pobudo ComPAct okrepiti evropski upravni prostor s spodbujanjem teh načel in krepitvijo podpore za modernizacijo uprav držav članic. Pobuda ComPAct spoštuje pristojnosti in posebne lastnosti držav članic in ne posega vanje. Ukrepi se bodo financirali v okviru obstoječih mehanizmov EU za financiranje in prek obstoječih mrež sodelovanja. Pobuda ComPAct bo kar najbolje izkoristila izkušnje, že pridobljene v programih EU, vključno z Instrumentom za tehnično podporo, in pri obstoječih izmenjavah znotraj strokovne skupine Komisije za javno upravo in upravljanje ter mreže EUPAN, ter bo ponudila nove in okrepljene priložnosti za uprave na vseh ravneh v državah članicah, da sodelujejo in se učijo ena od druge. Pobuda ComPAct tudi podrobno obravnava izkušnje Komisije z uvedbo njenih strategij za človeške vire, digitalno tehnologijo in ozelenitev 35 .

Pobuda ComPAct je odgovor na pozive držav članic 36 , Evropskega parlamenta 37 in Odbora regij 38 , naj Komisija spodbuja sodelovanje in dialog o politiki ter prispeva k izboljšanju zmogljivosti in kakovosti javnih uprav na centralni, regionalni in lokalni ravni v Evropi.

Pobuda ComPAct bo prav tako pomagala državam, ki se pripravljajo na pristop k EU, pri vzpostavljanju boljših javnih uprav, saj jim bo zagotovila priložnosti za večjo vključenost v medsebojne izmenjave in učenje. To je mogoče doseči tudi z olajšanjem dostopa do Instrumenta za tehnično podporo za države, ki se pripravljajo na pristop. 

Pospešeno vključevanje: sodelovanje držav, ki se pripravljajo na pristop, v projektih Instrumenta za tehnično podporo v vlogi opazovalk Razvoj strokovne in uspešne javne uprave je eden od temeljev za pristop k EU. V okviru pobude o „pospešenem vključevanju“ lahko kandidatke, ki se pripravljajo na pristop k EU, zdaj sodelujejo v več projektih držav članic in skupaj rešujejo skupne težave. Na primer, Albanija sodeluje kot opazovalka v projektu s Portugalsko, Španijo in Nizozemsko o boljšem upravljanju državljanske udeležbe in nastajajočih tehnologij. Bosna in Hercegovina ter Moldavija sta opazovalki v projektu z Estonijo o strateški in trajnostni politiki javnega naročanja.

Pobuda ComPAct je sestavljena iz treh stebrov:

·Steber 1. Program spretnosti za javno upravo 

Krepitev upravnega sodelovanja med javnimi upravami na vseh ravneh za pomoč pri razvoju delovne sile, pripravljene na sedanje in prihodnje izzive.

·Steber 2. Zmogljivost za evropsko digitalno desetletje

Krepitev zmogljivosti javnih uprav za njihovo digitalno preobrazbo.

·Steber 3. Zmogljivost za vodenje zelenega prehoda

Krepitev zmogljivosti javnih uprav za vodenje zelenega prehoda in krepitev odpornosti.

Steber 1. Program spretnosti za javno upravo

Trgi dela doživljajo strukturne spremembe, zlasti zaradi demografskih sprememb 39 in dvojnega prehoda. Glede na navedeno se javne uprave soočajo z močno konkurenco pri privabljanju talentov, zlasti na področjih, ki zahtevajo nove nabore spretnosti, znanja in kompetenc. Digitalna preobrazba zahteva tudi znatno povečanje udeležbe javnih uslužbencev pri izobraževanju odraslih 40 ter ponovni razmislek o delovnih procesih, da bi izkoristili potencial avtomatizacije, podatkov in interoperabilnosti. To bi moralo privesti do razmisleka o novih načinih sodelovanja z zasebnim sektorjem, zlasti z zagonskimi podjetji ter malimi in srednjimi podjetji 41 . Za vodenje zelenega prehoda so potrebni večdisciplinarni pristop k oblikovanju politik, močne zmogljivosti za usklajevanje in načrtovanje na vseh ravneh javne uprave ter dobre komunikacijske spretnosti. Te spreminjajoče se potrebe in zahteve za delovno silo ter razvoj delovnega mesta zahtevajo ciljno usmerjene ukrepe za ustvarjanje privlačnega delovnega okolja. Dialog s socialnimi partnerji na centralni in regionalni ravni prispeva k ustvarjanju okolja, ki spodbuja reševanje teh različnih izzivov.

Program spretnosti za javno upravo bo države članice podpiral pri njihovih prizadevanjih za izgradnjo odpornih, privlačnih, preglednih in uspešnih javnih uprav, tako da jim bo zagotovil širok nabor orodij za izpopolnjevanje in preusposabljanje njihove delovne sile. Dopolnjeval bo ukrepe, ki se izvajajo v okviru načrtov za okrevanje in odpornost, pri katerih digitalizacijo javnih storitev pogosto spremlja digitalno izpopolnjevanje, tudi za izboljšanje spretnosti na področju podatkovne analitike, umetne inteligence in kibernetske varnosti. Nekateri načrti za okrevanje in odpornost vsebujejo reforme za vzpostavitev kompetenčnih centrov za javne uslužbence in izboljšanje upravljanja človeških virov v javnih upravah.

Ukrepi iz tega stebra bodo uresničili program spretnosti EU ter ukrepe v okviru evropskega leta spretnosti in bodo z njimi skladni. Prispevajo lahko k doseganju krovnega cilja EU za leto 2030, da se usposabljanj vsako leto udeleži vsaj 60 % vseh odraslih, in k nacionalnim ciljem 42 . Ukrepi iz tega stebra se bodo izvajali predvsem prek Instrumenta za tehnično podporo. Komisija bo spodbujala tudi sodelovanje z drugimi javnimi upravami v okviru strokovne skupine za javno upravo in upravljanje ter mreže EUPAN, z mrežo direktorjev inštitutov in šol za javno upravo (DISPA) ter Evropsko šolo za upravo. Vključene bodo tudi druge ustrezne mreže in organi EU ter mednarodne mreže in organi.

1.Izmenjave za sodelovanje javnih uprav (PACE)

Za nadaljnje spodbujanje izmenjave izkušenj med javnimi upravami držav članic ter izmenjave znanja in dobrih praks je Komisija pripravljena okrepiti in utrditi svojo podporo izmenjavam za sodelovanje javnih uprav. Slednje temeljijo na pozitivnih izkušnjah, tj. pilotnem programu izmenjav za srednje vodstvene uslužbence, ki so ga države članice in Komisija vzpostavile leta 2021 kot rezultat neformalnega srečanja ministrov mreže EUPAN med portugalskim predsedovanjem 45 . Te izmenjave bodo temeljile na potrebah in bodo podpirale posebne organizacijske potrebe javnih uprav, kot so izvajanje reform, razvoj pobud politike ali uvedba novih pristopov k upravljanju. Prispevale bodo k oblikovanju evropske skupnosti javnih uslužbencev.

Komisija bo:

·razširila izmenjave za sodelovanje javnih uprav na letni program izmenjav v okviru Instrumenta za tehnično podporo, da se ob podpori in sodelovanju Komisije olajša mobilnost evropskih javnih uslužbencev med državami članicami. Izmenjave za sodelovanje javnih uprav bodo zagotovile skupni operativni okvir in ustrezno financiranje za ciljno usmerjene izmenjave, pri katerih bodo javni uslužbenci za določeno obdobje premeščeni v drugo upravo. [od prvega četrtletja 2024]

2. Sodelovanje na področju usposabljanja in krepitve zmogljivosti

Spodbujanje e-učenja o temah javne uprave bo omogočilo neposreden dostop vseh javnih uslužbencev v državah članicah in olajšalo tudi samostojno učenje. Dostopnost usposabljanj in gradiv bi bilo mogoče znatno razširiti s prevodi v jezike EU, saj bi bili tako na voljo tudi manjšim upravam.

Komisija je že razvila priložnosti za e-usposabljanje, na primer o interoperabilnosti, digitalni preobrazbi, podjetništvu, finančnih kompetencah in kompetencah za trajnostnost, mrežah za učenje 49 in izkustvenih skupnostih 50 .

Komisija bo:

·vzpostavila mrežo centrov odličnosti za zagotavljanje tematskega usposabljanja za javne uslužbence po vsej EU. Mreža bo oblikovala skupni katalog usposabljanj in olajšala ponudbo usposabljanj za javne uslužbence prek centrov odličnosti v državah članicah o posameznih temah, kot so carina, pravna država, preprečevanje korupcije in integriteta, zeleni prehod, inovativno javno naročanje, uporaba znanstvenih dokazov pri oblikovanju politik ali umetna inteligenca. Ta model bo prispeval k zagotavljanju večjega kataloga visokokakovostnega usposabljanja za javne uprave po vsej EU in k finančni vzdržnosti usposabljanj, hkrati pa povečal učinkovitost naložb. V zvezi s tem bo Komisija še naprej podpirala nacionalne organizacije za usposabljanje pri razvoju njihovih zmogljivosti za ocenjevanje potreb po usposabljanju in krepitev njihovih politik usposabljanja za javne uslužbence. [od prvega četrtletja 2024]

·Vzpostavila program za vodilne položaje v javni upravi v EU, ki bo osredotočen na višje vodstvene delavce v javnih upravah držav članic. Pristop na ravni EU, ki vključuje oblikovanje skupnih učnih načrtov, vzajemno učenje in izmenjavo dobrih praks, bo vodstvenim delavcem omogočil, da bodo bolje pripravljeni na kompleksnost vodenja javnega sektorja, zlasti ker imajo ključno vlogo pri spodbujanju in izvajanju reform v javni upravi, izkoriščanju potenciala talentov in usmerjanju inovacij. [od prvega četrtletja 2024]

·Razvila oddelek za javno upravo na platformi EU Academy 51 z namenskimi tečaji in programi usposabljanja, ki segajo od horizontalnih, kot so oblikovanje politik, soustvarjanje in metode posvetovanja za vključevanje državljanov v načrtovanje, pravna država, preprečevanje korupcije in integriteta, do bolj specializiranih tečajev in programov usposabljanja, kot so upravljanje zelenega prehoda, interoperabilnost ali obvladovanje kibernetskih groženj. Tečaji e-učenja bi se lahko dopolnili z že obstoječimi smernicami in gradivom za usposabljanje o temah EU, ki jih pripravi Komisija, ter bi vključevali povezave na nacionalne in mednarodne vire. [od drugega četrtletja 2024]

Države članice bi lahko povečanje priložnosti za usposabljanje dopolnile z viri za izpopolnjevanje in krepitev zmogljivosti v okviru kohezijske politike.

3. Sodelovanje za upravno zmogljivost na regionalni in lokalni ravni

Regionalne in lokalne javne uprave so najbližje ljudem in imajo ključno vlogo pri zagotavljanju storitev v bližini. Izvajajo 70 % celotne zakonodaje EU, 90 % politik prilagajanja podnebnim spremembam in 65 % ciljev trajnostnega razvoja 52 . Spodbujajo agendo za inovacije v javnem sektorju, načrtujejo in izvajajo naložbe z uporabo sredstev EU prek lokalnih rešitev ter so v ospredju učinkov podnebnih sprememb, civilne zaščite in socialne kohezije. Prav tako so najbližje lokalnim potrebam in pomislekom z vidika varstva okolja, stanovanjskih dejavnosti, mobilnosti, kulture in izobraževanja 53 .

Regionalne in lokalne javne uprave se morajo spopasti z večino izzivov centralnih javnih uprav, vendar imajo tudi svoje posebnosti. Večina lokalnih uprav je razmeroma majhnih, pogosto imajo premalo sredstev in jim primanjkuje strokovnjakov 54 . Številne odgovornosti zahtevajo neposreden stik z ljudmi. Poklicna mobilnost ter dostop do usposabljanja in znanja sta običajno razmeroma omejena, kariere so običajno daljše, nabor spretnosti pa je odvisen od splošne ravni lokalnega razvoja in gospodarske dejavnosti. Glede na te omejitve ter različne socialno-ekonomske in geografske okoliščine regionalne in lokalne uprave potrebujejo posebno podporo za pripravo politik, prilagojenih lokalnim posebnostim, ter razvoj strategij na ustrezni teritorialni ravni, ki obravnavajo zapletena vprašanja, kot so interakcija med mesti in podeželjem, izdajanje dovoljenj, zeleno javno naročanje, inovacije in drugi dejavniki, ki spodbujajo uravnotežen lokalni razvoj. Tudi omejene zmogljivosti in sposobnosti javnih uprav držav članic na regionalni in lokalni ravni lahko ovirajo učinkovito uporabo razpoložljivih sredstev, vključno s sredstvi kohezijske politike.

Komisija bo:

·še naprej širila dostop regionalnih in lokalnih subjektov do Instrumenta za tehnično podporo na podlagi njihovih potreb, tudi s pobudami, kot je vodilna pobuda tega instrumenta z naslovom „Premagovanje ovir za regionalni razvoj“ 55 . [od četrtega četrtletja 2023]

·Letno organizirala dan lokalne javne uprave v okviru evropskega tedna regij in mest, ki ga soorganizira Komisija. Na tem dogodku bodo regionalne in lokalne uprave lahko razpravljale o posebnih izzivih, s katerimi se srečujejo pri upravljanju. Odbor regij in krovne organizacije regionalnih in lokalnih uprav EU bodo sodelovali v razpravah in vzajemnemu učenju. Na dogodku bodo opredeljeni konkretni in praktični načini, kako lahko Komisija podpre regionalne in lokalne uprave pri njihovih prizadevanjih za modernizacijo in krepitvi zmogljivosti. Poleg tega bo Komisija proučila nadaljnje načine za lažje ustanavljanje konzorcijev in partnerstev med lokalnimi organi, v katerih bi lahko zbrali kompetence, potrebne za izvajanje obsežnih projektov. [od tretjega četrtletja 2024]

·Poglobila svoje raziskave o omejitvah in možnostih upravne zmogljivosti regionalnih in lokalnih uprav ter izvedla ciljno usmerjene študije in raziskave, ki bodo podlaga za naslednje izdaje kohezijskega poročila. [od tretjega četrtletja 2024]

4. Orodja za upravljanje človeških virov v javni upravi

Za zagotovitev stabilne zmogljivosti in strokovnosti morajo javne uprave predvidevati dolgoročni razvoj svoje delovne sile in spretnosti, ki jih bodo te potrebovale. Vendar so napovedovanje gibanj na trgu delovne sile, sistematična analiza podatkov o človeških virih in predvidevanje profilov delovnih mest še vedno razmeroma omejeni. Referenčni katalog okvirov kompetenc, t. i. „potni list ključnih kompetenc“, bi pomagal obravnavati te potrebe ter izboljšati pristope k zaposlovanju in poklicnemu razvoju.

„Potni list“ bo temeljil na obstoječih okvirih kompetenc EU in nacionalnih okvirih kompetenc 56 , kot so oblikovanje politik, upravljanje sredstev, javna naročila, obdavčitev, carina, interoperabilnost javnega sektorja in upravljanje projektov. Razširil se bo na nova področja 57 , kot so digitalne spretnosti, podjetniške spretnosti, vodstvene spretnosti, upravljanje naložb in inovacije.

Komisija je na podlagi obstoječih okvirov kompetenc razvila več orodij za oceno potrebnih spretnosti za različna področja kompetenc in bo proučila potrebo držav članic po podobnih orodjih.

Poleg tega javne uprave potrebujejo podatke in tematske informacije, da lahko bolje pripravijo usposabljanja glede na njihove potrebe po usposabljanju in razvoju kompetenc. Primerjalni podatki o javni upravi so še vedno razmeroma omejeni.

Komisija bo:

·razvila „potni list ključnih kompetenc“, ki se bo uporabljal za delovna mesta in vloge v javnih upravah, vključno z vodstvenimi spretnostmi. „Potni list“ bo javnim upravam pomagal pri oblikovanju sodobnih in naprednih politik za razvoj njihovih človeških virov, pripravo na prihodnje potrebe po spretnostih ter pomoč pri mobilnosti javnih uslužbencev znotraj EU. [od prvega četrtletja 2024]

·Podpirala države članice pri modernizaciji njihovih kadrovskih politik z vodenjem in usmerjanjem prenosa okvirov kompetenc in kadrovskih orodij (na primer za opredelitev vrzeli v spretnostih njihove delovne sile) v njihov organizacijski okvir. [od prvega četrtletja 2024]

·Posodobila in razširila nabor orodij za kakovostno javno upravo 58 za usmerjanje modernizacije javnih uprav. [od prvega četrtletja 2024]

·Razvila metodologije za ustrezne kazalnike za javno upravo, pomagala pri izboljšanju obstoječih orodij za pripravo podatkov, izvedla študije po vsej EU o pomembnih temah, kot so privlačnost javne uprave, učinki demografskih sprememb in prihodnost delovnih mest v javni upravi. Na portalu javne uprave bo objavljala širok nabor podatkov in informacij, ki zajemajo status in uspešnost javnih uprav po vsej EU. [od prvega četrtletja 2024]

Steber 2. Zmogljivost za evropsko digitalno desetletje

V okviru digitalnega desetletja so določeni cilji, da bi bilo do leta 2030 100 % ključnih javnih storitev dostopnih na spletu tako ljudem kot podjetjem, kar bi vsem ljudem omogočilo dostop do njihove zdravstvene dokumentacije na spletu in do varnih sredstev elektronske identifikacije (eID), priznanih po vsej EU, ob upoštevanju potreb ljudi, ki nimajo popolnega dostopa do digitalnih storitev ali imajo omejene zmogljivosti. Digitalizacija upravnih postopkov, sodelovanje v tehničnih pripravah za zagotovitev evropskih denarnic za digitalno identiteto do leta 2026, povečanje avtomatizirane izmenjave dokazov in informacij 59 za zagotavljanje na uporabnika osredotočenih digitalnih javnih storitev ter izboljšanje digitalnih spretnosti uslužbencev so pomembni predpogoji, da lahko javne uprave dosežejo te cilje. Javne uprave lahko z izboljšanjem učinkovitosti prihranijo od 439 milijonov EUR do 1,3 milijarde EUR letno, in sicer s povečanjem uporabe digitalnih javnih storitev za do 80 % do leta 2030 60 . Z izboljšanjem čezmejne interoperabilnosti digitalnih javnih storitev pa bi se lahko prihranilo do 6,3 milijona EUR za ljudi ter med 5,7 milijarde EUR in 19,2 milijarde EUR za podjetja 61 . Cilji digitalnega desetletja usmerjajo javne uprave skozi digitalno preobrazbo in podpirajo njihovo prilagajanje tehnološkim spremembam.

Hiter razvoj digitalnih tehnologij in njihova uporaba zahtevata aktivno prilagajanje pravnega okvira 62 : od uporabe digitalnih orodij do razpoložljivosti in izmenjave podatkov, do interoperabilnosti ter etične uporabe umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij. Javne uprave morajo poleg digitalnega izpopolnjevanja in preusposabljanja sprejeti interoperabilnost, izkoristiti večjo razpoložljivost velike količine podatkov, digitalizirati upravne postopke in se pripraviti na umetno inteligenco. Okrepiti bi morale tudi medsebojno sodelovanje na področju digitalnega upravljanja v EU, da bi si delile in skupaj razvile rešitve, preprečile razdrobljenost, združile vire za obdelavo podatkov in izboljšale souporabo podatkov. To bi zmanjšalo digitalni razkorak, saj bi javne storitve postale bolj vključujoče in dostopne vsem.

Ukrepi iz tega stebra se bodo izvajali predvsem prek Instrumenta za tehnično podporo in drugih mehanizmov EU za financiranje, kot so program Digitalna Evropa, program Enotni trg in Instrument za povezovanje Evrope.

5. Digitalna javna uprava, ki je kos izzivom prihodnosti

Javne uprave morajo sprejeti digitalne tehnologije, hkrati pa spremeniti svoj način delovanja. Pričakuje se, da bodo ljudem, podjetjem in lastnim uslužbencem storitve zagotavljale nemoteno in na uporabniku prijazen način. To pogosto vključuje temeljito (digitalno) preobrazbo za preoblikovanje sedanjih procesov ali spremembo politik, poenostavitev vsakdanjega življenja ljudi in izboljšanje poslovnega okolja z zmanjšanjem birokracije.

Z izvrševanjem digitalne zakonodaje EU lahko javne uprave uspešneje sodelujejo, uskladijo svoja prizadevanja s cilji na ravni EU ter vzpostavijo odpornejše in bolj trajnostne digitalne in podatkovne infrastrukture in storitve. Zakonodaja EU zagotavlja okvir za učinkovito in varno izmenjavo podatkov ter interoperabilnost med javnimi upravami. Za interoperabilnost javnega sektorja EU je ključnega pomena mehanizem za strukturirano sodelovanje med uradi držav članic za digitalno preobrazbo, običajno so to glavni uradniki za informiranje. To olajšuje skupne inovacijske projekte, omogoča ponovno uporabo preizkušenih tehnologij ter zmanjšuje stroške in tveganja naložb, kar omogoča hitrejše in varnejše uvajanje povezanih digitalnih javnih storitev 63 . Poleg tega revidirana direktiva o varnosti omrežij in informacij 64 od javnih uprav zahteva, da sprejmejo ustrezne in sorazmerne ukrepe za kibernetsko varnost ter zagotovijo varno opravljanje svojih storitev. Leta 2023 je bilo v okviru programa Digitalna Evropa dodeljenih 30 milijonov EUR za podporo izvajanju zakonodaje EU o kibernetski varnosti in nacionalnih strategij za kibernetsko varnost.

Komisija spremlja učinek digitalne preobrazbe na javno upravljanje po vsej EU z zbiranjem in analiziranjem podatkov iz obstoječih ali nastajajočih mehanizmov spremljanja 65 ter z izmenjavo ugotovitev in priporočil. Preučuje tudi vpliv umetne inteligence in nastajajočih tehnologij na javne uprave ter tveganja in priložnosti zanje 66 .

Instrument za tehnično podporo je podprl že 180 reform na področju digitalne preobrazbe v državah članicah za razvoj strategij za uporabo novih digitalnih tehnologij, krepitev digitalnega upravljanja, ustvarjanje prototipov ali preskušanje novih rešitev. Hkrati načrti za okrevanje in odpornost podpirajo digitalno preobrazbo javnih uprav, saj je 37 % digitalnih odhodkov oziroma 53 milijard EUR namenjenih digitalnim javnim storitvam in e-upravi. Reforme so namenjene uvedbi ali izboljšanju rešitev e-uprave, kot je vzpostavitev elektronske identifikacije, zagotavljanju interoperabilnosti digitalnih javnih platform ter izboljšanju zbiranja in upravljanja podatkov. Naložbe so namenjene vključevanju naprednih tehnologij v postopke javne uprave ter krepitvi kibernetske varnosti. Načrtovane naložbe v kohezijsko politiko za obdobje 2021–2027, ki podpirajo digitalni prehod, znašajo več kot 39 milijard EUR. To vključuje 11,2 milijarde EUR, predvidenih za digitalne storitve ter digitalizacijo podjetij in javnih uprav. 

Komisija podpira tudi javno-zasebno sodelovanje na platformi „GovTech“, ki spodbuja inovacije v javnem sektorju in prispeva k temu, da so javne storitve dostopnejše, bolj vključujoče in učinkovitejše. Vozlišče znanja in virtualni prostor, kjer so predstavljene izkušnje, spodbujata uporabo nastajajočih tehnologij, kot so virtualni svetovi in Web 4.0, v javnem sektorju (tehnološko spremljanje javnega sektorja) 67 . Komisija sofinancira centre za preizkušanje in eksperimentiranje na področju umetne inteligence za pametna mesta in skupnosti v okviru petletnega projekta v vrednosti 40 milijonov EUR, ki se osredotoča na podnebje, okolje, mobilnost in druge lokalne infrastrukture. 

Med zagotavljanjem tehnične podpore in tekočimi ukrepi za izvajanje digitalnega desetletja je mogoče vzpostaviti boljše sinergije. V ta namen bo Komisija v okviru Instrumenta za tehnično podporo še naprej izmenjevala dobre prakse ter dejavno spodbujala pilotno in operativno uporabo modelov in prototipov, razvitih v okviru različnih drugih programov EU (zlasti Obzorje 2020 in Obzorje Evropa, programa Digitalna Evropa ter programa za pravosodje).

Komisija bo:

·podpirala javne uprave pri izvajanju digitalne zakonodaje in zakonodaje v zvezi s podatki ter pri povečanju njihove pripravljenosti za varno in zanesljivo vključitev tehnologij umetne inteligence v njihovo delovanje, pri nadziranju tehnologij umetne inteligence, krepitvi kibernetske varnosti ter oblikovanju in izvajanju javnih politik, tudi za podporo zbliževanju praks javnega naročanja. [od prvega četrtletja 2024]

·Spodbujala trajnostno in učinkovito uporabo nastajajočih tehnologij v javnih upravah, na primer z razvojem odprtih standardov ali podporo čezmejnim javnim storitvam z uporabo decentraliziranih tehnologij, kot so tehnologije razpršene evidence (npr. blokovne verige). [od prvega četrtletja 2024]

Države članice se spodbuja, naj izkoristijo obstoječe in nove priložnosti za povečanje njihove digitalne pripravljenosti, tudi s tehnično podporo in sodelovanjem v izkustvenih skupnostih. Pozvane so tudi k spodbujanju teh priložnosti v svojih upravah ter podpiranju varnega vključevanja umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij v njihovo delovanje. Platforma za umetno inteligenco na zahtevo bo zlasti podpirala uporabo zaupanja vrednih, etičnih in preglednih tehnologij umetne inteligence v industriji in javnem sektorju. Poleg tega lahko države članice dejavno sodelujejo na obstoječih in prihodnjih konzorcijih evropske digitalne infrastrukture za nastajajoče trende in programe, kot so virtualni svetovi, jezikovne tehnologije in virtualni svetovi za državljane „CitiVerses“.

6. Okviri, smernice in orodja za digitalno preobrazbo

Cilj EU je zagotoviti, da so storitve dostopne vsem ljudem brez diskriminacije, v skladu z dogovorjenimi vrednotami in načeli na digitalnem področju 68 , kot sta načelo „samo enkrat“ in osredotočenost na človeka. V zvezi s tem je bistveno povečati interoperabilnost, saj omogoča pravno, organizacijsko, semantično in tehnično usklajevanje čezmejne izmenjave podatkov, kot priporoča evropski okvir interoperabilnosti. Interoperabilnost je ključna tudi za odpravo ovir za enotni trg in zagotavljanje medsebojno povezanih digitalnih javnih storitev. Na različnih področjih 69 , kot so carina, javna naročila ali zakonodaja 70 , so bile razvite posebne interoperabilne rešitve. Poleg tega je Komisija predlagala posebne ukrepe za izboljšanje koordinacije sistemov socialne varnosti prek nadaljnje digitalizacije 71 . Komisija s sodelovanjem v gibanju Living-in.EU spodbuja mesta in skupnosti, naj razširijo skupno dogovorjene in interoperabilne digitalne rešitve, da bi ljudem in podjetjem zagotovili bolj informirane, inovativne in visokokakovostne storitve.

Prizadevanja za interoperabilnost so večplastna in vključujejo medsebojno povezovanje ustreznih infrastruktur, kot so infrastrukture v oblaku, prihodnji pravni okvir za digitalno identiteto, določitev skupnih specifikacij za evropske denarnice za digitalno identiteto in podatkovni prostori za javno upravo 72 .

Komisija bo:

·podpirala zagotavljanje popolnoma dostopnih spletnih upravnih storitev z uporabo enotnega digitalnega vstopnega mesta, pobude za e-upravo za digitalizacijo javne uprave in avtomatizirano izmenjavo dokazil, ki se upravlja s tehničnim sistemom po načelu „samo enkrat“, ter preverjanja verodostojnosti dokazil prek informacijskega sistema za notranji trg 74 . Še naprej bo spodbujala medsebojno delovanje skupnih evropskih podatkovnih prostorov in čezmejno elektronsko izmenjavo informacij med javnimi upravami, ki jo omogočata informacijski sistem za notranji trg in elektronska izmenjava informacij o socialni varnosti. [od četrtega četrtletja 2023]

·Razvila orodja za večjo interoperabilnost in zagotavljanje nemotenih storitev, zlasti bi lahko ustanovila podporni center za interoperabilno Evropo, ki bi podpiral javne uprave pri pripravi ocen interoperabilnosti ter spodbujal evropski okvir interoperabilnosti in njegovo specializacijo, na primer za pametna mesta in skupnosti. [od prvega četrtletja 2024]

·Objavila pregled možnosti financiranja za digitalno preobrazbo javnih uprav in sinergij med njimi. [od četrtega četrtletja 2024]

·Podpirala združevanje zmogljivosti v oblaku vseh javnih uprav, da se spodbudi njihova tehnološka podlaga in izboljša njihovo zagotavljanje javnih storitev 75 . V ta namen bo Komisija naročila odprtokodno platformo pametne vmesne programske opreme, objavila smernice o javnem naročanju storitev v oblaku ter spodbujala medsebojno povezovanje in interoperabilnost storitev v oblaku javne uprave. [od četrtega četrtletja 2024]

Države članice se spodbuja, naj izkoristijo priložnosti, ki podpirajo njihovo digitalno preobrazbo, kot so Instrument za tehnično podporo in drugi mehanizmi EU za financiranje ter ciljno usmerjeno usposabljanje in orodja. Dejavno lahko sodelujejo pri prizadevanjih Komisije za olajšanje čezmejne elektronske izmenjave podatkov med javnimi upravami in izboljšanje njihove interoperabilnosti. Podporo Komisije lahko uporabijo tudi za digitalizacijo svojih pravosodnih sistemov prek zakonodaje, financiranja, razvoja orodij IT ter spodbujanja nacionalnih instrumentov za usklajevanje in spremljanje.

Steber 3. Zmogljivost za vodenje zelenega prehoda

EU se je zavezala, da bo do leta 2050 postala podnebno nevtralna in da bo spodbujala učinkovito rabo virov ob hkratnem zagotavljanju socialne pravičnosti in vključenosti. Hitro razogljičenje proizvodnje električne energije in rabe energije je ključni prvi mejnik, ki ga je treba dopolniti s korenitejšimi spremembami v sektorjih, kot so gradbeništvo, promet, trgovina, kmetijstvo, ravnanje z odpadki in gospodarjenje z vodo. Mesta so ključna za doseganje podnebnih ciljev, saj predstavljajo 70–80 % emisij toplogrednih plinov v EU in 80 % prebivalstva EU. Podnebne spremembe zahtevajo odpornejšo infrastrukturo in okrepitev zmogljivosti za spopadanje z izzivi, kot so ekstremni vremenski pojavi, pogoste naravne nesreče, pomanjkanje vode itd. Po pričakovanjih bodo ti izzivi negativno vplivali na biotsko raznovrstnost, kar bo močno vplivalo na okolje ter posledično na proizvodnjo hrane in ponore ogljika.

Javne uprave imajo ključno vlogo pri oblikovanju pogojev, v katerih lahko gospodarstva in družbe uresničijo ambiciozne podnebne in energetske cilje za leto 2030, in bi morale pri tem dajati zgled. Zeleni prehod morajo vključiti v vsa področja politike in ravni upravljanja na podlagi celostnega načrtovanja, zanesljivih vrednotenj in ocen učinka ter obsežnih posvetovanj, da se zagotovi, da nihče ne bo zapostavljen. Prilagoditi morajo javne finance, da bi podprle zeleni prehod in socialno pravičnost z ustreznimi davčnimi politikami, zelenim javnim naročanjem, trajnostnim financiranjem in naložbami, ki spoštujejo načelo, da se ne škoduje bistveno. Spodbujati bi morale sistematično vključevanje ukrepov za podporo zdravih ekosistemov, zelene infrastrukture in rešitev, ki temeljijo na naravi, v javne in zasebne odločitve. Zagotoviti morajo ustrezne zmogljivosti za zelene reforme in naložbe na vseh ravneh upravljanja 76 .

Ukrepi iz tega stebra se bodo izvajali predvsem prek Instrumenta za tehnično podporo.

7. Oblikovanje zelenega prehoda

Komisija si vztrajno prizadeva za vzpostavitev celovitega okvira za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, varstvo okolja in energijsko učinkovitost v EU. Na primer, Komisija skupaj z Evropsko agencijo za okolje državam članicam nudi tehnično pomoč pri naknadnih ocenah politik in ukrepov ter poročanju o emisijah in njihovem spremljanju. Komisija podpira pripravo nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov ter dolgoročnih strategij, izvajanje pravičnega prehoda, zeleno proračunsko načrtovanje in načelo, da se ne škoduje bistveno. Krepi zmogljivost za opredelitev in izmenjavo dobrih praks politik in ukrepov ter za vzpostavitev podnebnih in energetskih dialogov na več ravneh 77 .

Javne uprave morajo zagotoviti učinkovito izvajanje preobrazbenih sprememb v energetskih sistemih. Poleg tega potrebujejo ustrezne zmogljivosti za nujni odziv v luči nastajajočih groženj na področju varnosti in odpornosti kritičnih energetskih infrastruktur. V ta namen bi morale izboljšati sodelovanje, zlasti s krepitvijo izmenjave znanja in dobrih praks, olajšanjem analize medsektorske in čezmejne soodvisnosti ter izvajanjem testiranj 78 . V širšem smislu morajo okrepiti reforme za energijsko učinkovitost in obnovljive vire energije, mobilnost, krožno gospodarstvo, biotsko raznovrstnost in rešitve, ki temeljijo na naravi, ravnanje z odpadki in gospodarjenje z vodo, kakovost zraka, ocenjevanje podnebnih tveganj in pripravo scenarijev, rabo zemljišč in gozdarstvo.

Komisija bo:

·podpirala države članice pri posodabljanju njihovih nacionalnih strategij in načrtov za prilagajanje podnebnim spremembam v skladu s smernicami 79 ter pri izpolnjevanju novih obveznosti, kot so tiste, ki izhajajo iz prenovljene direktive o energijski učinkovitosti. [od prvega četrtletja 2024]

·Spodbujala izvajanje načela, da se ne škoduje bistveno, vključno z uporabo smernic za podnebno odpornost in drugih smernic na okoljskem področju. To bo pripomoglo h krepitvi zmogljivosti in orodij za zeleno proračunsko načrtovanje, zelene javne naložbe in zeleno javno naročanje (na primer s krepitvijo uporabe pristopov, ki odražajo dolgoročne družbene in okoljske stroške in koristi, vključno z vrednotami naravnega kapitala in merili za energijsko učinkovitost). [od prvega četrtletja 2024]

·Spodbujala orodja in metode za ocenjevanje podnebnih tveganj in preprečevanje tveganj, kot so ocenjevanje tveganj za posamezne sektorje ali politike (nacionalna ocena tveganja za obvladovanje nesreč v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite; ocene makrofinančnega tveganja) in lokalne ocene tveganja (kot v naboru orodij evropske platforme za prilagajanje podnebju Climate-Adapt). [od prvega četrtletja 2024]

·Podpira države članice pri razvoju zmogljivosti za načrtovanje, oblikovanje in izvajanje ukrepov za obnovitev ekosistema in rešitev, ki temeljijo na naravi, kot stroškovno učinkovitih in okoljsko pozitivnih ukrepov za ohranjanje bistvenih ekosistemskih storitev. [od drugega četrtletja 2024]

·Uporabila pregled izvajanja okoljske politike 80 za opredelitev temeljnih vzrokov za neučinkovito izvajanje okoljske zakonodaje in politike v državah članicah, da bi oblikovala podporne ukrepe za izboljšanje okoljskega upravljanja. [od drugega četrtletja 2025]

8. Spodbujanje ozelenitve javne uprave

Poleg oblikovanja zelenega prehoda bi morale javne uprave na vseh ravneh dajati zgled, in sicer s prilagajanjem lastnega organizacijskega upravljanja in spodbujanjem ozaveščenosti uslužbencev o ozelenitvi 81 . Ozelenitev javne uprave lahko vključuje prakse za trajnostno rabo virov in upravljanje sredstev, vključno s stavbami in delovnimi prostori, odpornimi proti podnebnim spremembam, minimalnimi standardi življenjske dobe za uporabo informacijske tehnologije in druge opreme, recikliranjem, zelenim javnim naročanjem, zmanjšanjem emisij ogljika in uporabo energije iz obnovljivih virov. Mehanizem za okrevanje in odpornost ter kohezijska politika v veliki meri podpirata energijsko prenovo stavb javne uprave, nekatere države članice pa so v svoje načrte za okrevanje in odpornost vključile ukrepe za ozelenitev svojih flot in spodbujanje prožnih načinov dela za javne uslužbence.

V okviru zelenega dogovora EU načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“ 82 zahteva, da se rešitve energijske učinkovitosti na primer upoštevajo pri odločitvah o načrtovanju, politikah in naložbah v energetskem sistemu in neenergetskih sektorjih. Uporaba direktive o energijski učinkovitosti določa cilje za letno zmanjšanje rabe energije za vse javne uprave, prenovo javnih stavb ter zahteve glede energijske učinkovitosti in učinkovite rabe virov pri javnem naročanju.

Poleg tega se lahko spodbuja pravično trgovino in trajnostno prehrano ter sodelovanje v projektih, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost in trajnostnost v mestnih in nemestnih okoljih, spodbuja pa se lahko tudi okolju prijazno ravnanje uslužbencev (npr. pri prevozu na delo ali med poslovnimi potovanji).

Komisija bo:

·razvila nadaljnje smernice za uporabo sistema EU za okoljsko ravnanje in presojo, da bi pospešila zmanjšanje okoljskega odtisa organizacij in podprla javne uprave pri sprejemanju sistema. [od četrtega četrtletja 2023]

·Spodbujala in podpirala uvedbo metodologij za ocenjevanje organizacijskega ogljičnega odtisa; olajšala izmenjavo dobrih praks o ekološkem prehodu. [od drugega četrtletja 2024]

·Olajšala dostop do tehnične podpore in usmerjanja za razogljičenje in izboljšanje splošne trajnostnosti stavb ter učinkovitega ogrevanja v javnih upravah, zlasti na lokalni ravni. [od drugega četrtletja 2024]

Nadaljnji koraki

Pobuda ComPAct predlaga ukrepe, ki naj bi se izvajali postopoma, predvsem prek Instrumenta za tehnično podporo in drugih mehanizmov EU za financiranje, da bi spodbudili izmenjavo znanja med javnimi upravami po vsej Evropi in olajšali uporabo načel, ki so v središču evropskega povezovanja. Komisija bo o izvajanju pobude ComPAct poročala v skladu z zahtevami glede poročanja v okviru Instrumenta za tehnično podporo. Na podlagi pridobljenih izkušenj se bo osredotočila na še boljša orodja EU, da bi podprla javne uprave v prihodnosti.

Države članice lahko v pobudi ComPAct sodelujejo v lastnem tempu ter v skladu s svojimi potrebami in institucionalnimi ureditvami. Izbirajo lahko med ukrepi, ki jih predlaga pobuda ComPAct in temeljijo na potrebah. Predlagana orodja, metodologije, medsebojna podpora, izkušnje in izmenjave praks bodo javnim upravam pomagali pri učenju, inovacijah ter izboljšanju praks in uspešnosti.

Pobuda ComPAct bo dopolnjevala druge obstoječe oblike sodelovanja med državami članicami EU in jim dala dodatno vrednost, kot sta evropska mreža javnih uprav (EUPAN) ter mreža direktorjev inštitutov in šol za javno upravo (DISPA), pa tudi v mednarodnih forumih in med mrežami strokovnjakov.

Celoten potencial pobude ComPAct se bo lahko pokazal le s tesnim sodelovanjem vseh akterjev in deležnikov evropskega upravnega prostora. Komisija bo pri izvajanju pobude ComPAct sodelovala z organi v državah članicah, ki upravljajo razvoj javne uprave na različnih ravneh, inštituti, ki zagotavljajo usposabljanje, po potrebi pa tudi z drugimi subjekti ter deležniki, kot so socialni partnerji, akademski krogi in strokovnjaki. To nadaljnje sodelovanje bo bistveno tudi za opredelitev ustreznih tem in prihodnjih ukrepov, pri katerih lahko podpora EU javnim upravam prinese dodano vrednost. Strokovna skupina Komisije za javno upravo in upravljanje bo še naprej ključna platforma za dialog. Komisija je še naprej zavezana, da bo prispevala k političnemu dialogu na srečanjih ministrov, ki se organizirajo v okviru predsedovanj EU. Za doseganje ciljev in ambicij pobude ComPAct bo odločilnega pomena dejavno sodelovanje držav članic in njihova pripravljenost, da delijo svoje izkušnje z reformo javne uprave, da se učijo od drugih in jih podpirajo.

(1)

Evropska komisija, Poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2021 .

(2)

COM(2023) 168 final, Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030 .

(3)

 COM(2020) 274 final, Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost .

(4)

 Podatki Eurostata (2021).

(5)

 To vključuje podatke iz ankete o delovni sili EU na področjih javne uprave, obrambe, obvezne socialne varnosti, izobraževanja in zdravstva (2022).

(6)

 Podatki Eurostata (2020).

(7)

Ta podatek se nanaša na javna naročila nad vrednostjo posameznega naročila, ki so objavljena v Dopolnilu EGP k Uradnemu listu Evropske unije (serija S): https://simap.ted.europa.eu/en_GB/web/simap/european-public-procurement .

(8)

 Evropska komisija, 8th Report on Economic, Social and Territorial Cohesion (Osmo poročilo o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji).

(9)

COM(2023) 32 final, Izkoriščanje potenciala nadarjenih posameznikov v evropskih regijah .

(10)

  Akcijski načrt za evropsko demokracijo .

(11)

  Protikorupcijski sveženj .

(12)

 Na primer s pomočjo točk „vse na enem mestu“ za izdajanje dovoljenj za projekte na področju obnovljivih virov energije in neto ničelne projekte. COM(2023) 62 final, Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora za neto ničelno dobo .

(13)

Svetovna banka, indeks uspešnosti javnih uprav.

(14)

OECD (2023), More resilient public administrations after COVID-19 (Odpornejše javne uprave po pandemiji COVID-19). Poročilo o projektu v okviru Instrumenta za tehnično podporo z naslovom Strengthening the resilience of public administrations after the COVID-19 crisis with CAF 2020 (Krepitev odpornosti javnih uprav po krizi zaradi COVID-19 s pomočjo skupnega ocenjevalnega okvira (CAF)).

(15)

Pregled enotnega trga EU, indeks digitalnega gospodarstva in družbe EU, napovedi OECD glede zakonodajnih politik.

(16)

Evropska komisija, Report on the cost of underperformance in public administration (Poročilo o stroških nezadostne uspešnosti javne uprave). V pripravi.

(17)

Posebna raziskava Eurobarometer, št. 523, Understanding Europeans’ views on reform needs (Razumevanje mnenja Evropejcev in Evropejk glede potreb po reformah) (april 2023).

(18)

  Observatorij za inovacije v javnem sektorju (OPSI) , ki ga je vzpostavil OECD in ga podpira program Obzorje Evropa, zagotavlja smernice in prilagojeno svetovanje o tem, kako lahko javne uprave podpirajo inovacije, vključno z inovacijskimi pristopi, ki temeljijo na predvidevanju.

(19)

Evropska komisija, SWD(2022) 346, Supporting and connecting policymaking in the Member States with scientific research (Podpiranje in povezovanje oblikovanja politik v državah članicah z znanstvenimi raziskavami).

(20)

OECD (2023), Strengthening the attractiveness of the public service in France: Towards a territorial approach (Krepitev privlačnosti javnih služb v Franciji: za teritorialni pristop).

(21)

Glej opombo 17 (Eurobarometer).

(22)

Osrednja tema evropskega izobraževalnega prostora. Resolucija Sveta 2021/C 66/01 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) .

(23)

Evropski parlament (2016), Public Sector Reform: How the EU budget is used to encourage it (Reforma javnega sektorja: kako se proračun EU uporablja za njeno spodbujanje).

(24)

  Preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti .

(25)

  Uredba (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. februarja 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za tehnično podporo .

(26)

 Evropska komisija, SWD(2021) 101, Supporting public administrations in EU Member States to deliver reforms and prepare for the future (Podpora javnim upravam v državah članicah EU pri izvajanju reform in pripravljanju na prihodnost).

(27)

  Instrument TAIEX .

(28)

Evropska komisija, C(2021) 9535 final, Vzpostavitev strokovne skupine za javno upravo in upravljanje .

(29)

  EUPAN – evropska mreža javnih uprav .

(30)

  Neformalno srečanje ministrov EU za javno upravo (2021) .

(31)

  Strasbourg Declaration on the Common values and challenges of European Public Administrations (2022) (Strasbourška deklaracija o skupnih vrednotah in izzivih evropskih javnih uprav (2022)).

(32)

Študija švedske agencije za javno upravo, izvedena v okviru mreže EUPAN (2023), Good administration in European countries (Dobro javno upravljanje v evropskih državah).

(33)

Izraz, ki se uporablja za opis vse večjega zbliževanja upravnih praks med državami članicami na podlagi skupnih vrednot in načel, da bi oblikovali skupne standarde in pristope k delovanju.

(34)

Na podlagi načel javne uprave, SIGMA (sodelovanje med EU in OECD). Leta 2023 je v pripravi revizija.

(35)

Evropska komisija, C(2022) 2229 final, Nova strategija človeških virov za Komisijo ; C(2022) 4388 final, European Commission digital strategy (Digitalna strategija Evropske komisije); C(2022) 2230 final, Ozelenitev Komisije .

(36)

Glej opombo 31 (Strasbourška deklaracija).

(37)

Evropski parlament (2019), Resolucija o oceni uporabe proračuna EU za reformo javnega sektorja .

(38)

Odbor regij (2019), Izboljšanje upravne zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti za krepitev naložb in strukturnih reform v obdobju 2021–2027 .

(39)

 Evropska komisija, COM(2023) 577 final, Demografske spremembe v Evropi: nabor orodij za ukrepanje .

(40)

Eurostat, Anketa o delovni sili za leto 2021 .

(41)

Glej na primer evropsko platformo GovTech .

(42)

  Komisija pozdravlja cilje držav članic za bolj socialno Evropo do leta 2030 .

(43)

Glej opombo 31 (Strasbourška deklaracija).

(44)

V sektorjih, kot so carina in obdavčenje ( program skupnih učnih dogodkov ) , javni zavodi za zaposlovanje ( evropska mreža javnih zavodov za zaposlovanje ) , upravljanje ESRR, Kohezijskega sklada in Sklada za pravični prehod ( pobuda REGIO Peer2Peer + ) , izvajanje zakonodaje o enotnem trgu ( informacijski sistem za notranji trg ) , izvajanje podatkovne strategije in umetne inteligence ( delovna skupina evropskega vozlišča za digitalne inovacije za umetno inteligenco v javnih upravah ) , raziskave in inovacije ( dejavnosti vzajemnega učenja za izzive politike na področju raziskav in inovacij ) , uradne objave ( Evropski forum uradnih listov ) .

(45)

Glej opombo 30 (neformalno srečanje ministrov za javno upravo).

(46)

  Vodilna pobuda PACE za leto 2023 .  

(47)

Prek proračuna za upravne stroške.

(48)

Število uslužbencev v javnih upravah na centralni, regionalni in lokalni ravni je ocenjeno na podlagi nacionalnih poročil. To število ne temelji na usklajeni metodologiji o velikosti javne uprave. Število uslužbencev v javnem sektorju se izračuna na podlagi podatkov Eurostata iz ankete EU o delovni sili (2022).

(49)

Kot je evropska mreža znanja na področju civilne zaščite .

(50)

Kot je platforma skupnosti javnih kupcev .  

(51)

  Platforma EU Academy .

(52)

 Resolucija Evropskega odbora regij – Zeleni dogovor v partnerstvu z lokalnimi in regionalnimi oblastmi (2020/C 79/01).

(53)

Odhodki lokalnih uprav EU v teh sektorjih so v letu 2021 predstavljali 71 % (varstvo okolja), 70 % (stanovanjske dejavnosti in urejanje okolja), 53 % (rekreacija, kultura in religija) oziroma 36 % (izobraževanje) skupnih odhodkov sektorja država.

(54)

69 % občin je poročalo o pomanjkanju strokovnjakov s spretnostmi za ocenjevanje okolja in podnebja ter uslužbencev s tehničnim in inženirskim strokovnim znanjem. Raziskava EIB o občinah za obdobje 2022–2023 .

(55)

  Vodilna pobuda Instrumenta za tehnično podporo za leto 2024 – Overcoming barriers to regional development (Premagovanje ovir za regionalni razvoj) .  

(56)

V naslednjem vrstnem redu: okviri kompetenc za oblikovalce politik in raziskovalce , evropski okvir kompetenc za upravljanje in izvajanje ESRR in Kohezijskega sklada , evropski okvir kompetenc za strokovnjake na področju javnega naročanja , evropski okvir kompetenc za obdavčitev , evropski okvir kompetenc za carino , interoperabilnost javnega sektorja in metodologija vodenja projektov .

(57)

Ob upoštevanju okvira digitalnih kompetenc za državljane , evropskega okvira podjetniških kompetenc in evropskega okvira trajnostnih kompetenc .

(58)

  Nabor orodij za kakovostno javno upravo (izdaja iz leta 2017).  

(59)

  Izvedbena uredba Komisije (EU) 2022/1463 o določitvi tehničnih in operativnih specifikacij tehničnega sistema za čezmejno avtomatizirano izmenjavo dokazil in uporabo načela „samo enkrat“ .

(60)

Glej opombo 16 (Poročilo o stroških nezadostne uspešnosti javne uprave).

(61)

Evropska komisija, SWD(2022) 721, Impact Assessment Report for the Interoperable Europe Act proposal  (Poročilo o oceni učinka k predlogu akta o interoperabilni Evropi) .

(62)

 Regulativni okvir na področju digitalizacije vključuje predlog akta o podatkih , direktivo o odprtih podatkih in povezano izvedbeno uredbo o naborih podatkov velike vrednosti , akt o upravljanju podatkov , predlog akta o umetni inteligenci , predlog akta o interoperabilni Evropi , akt o digitalnih trgih ter akt o digitalnih storitvah .

(63)

Evropska komisija, COM(2022) 710 final, Okrepljena politika interoperabilnosti javnega sektorja .

(64)

  Direktiva (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji .

(65)

Na podlagi najnovejšega dela za pregled spremljanja interoperabilnosti in digitalne preobrazbe ter za opredelitev možnosti za poenostavitev evropskega spremljanja digitalnih politik s strani Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije.

(66)

Evropska komisija, Skupno raziskovalno središče, služba AI Watch. European landscape on the use of Artificial Intelligence by the Public Sector (Evropski pregled uporabe umetne inteligence v javnem sektorju), European Landscape on the Use of Blockchain Technology by the Public Sector (Evropski pregled uporabe tehnologije veriženja blokov v javnem sektorju) ter Next generation virtual worlds: opportunities, challenges, and policy implications (Virtualni svetovi naslednje generacije: priložnosti, izzivi in posledice za politiko).

(67)

Glej platformo JoinUp .

(68)

  Berlinska deklaracija o digitalni družbi in na vrednotah temelječi digitalni upravi .

(69)

  Platforma Joinup .

(70)

  Okolje enotnega okenca EU za carino poenostavlja elektronsko izmenjavo dokumentov in informacij, potrebnih za postopek carinjenja blaga; podatkovni prostor za javna naročila omogoča celovitejši pregled nad javnimi naročili v EU; Sheme identifikacije, kot so identifikatorji EU za evropsko zakonodajo ali sodno prakso, za čezmejne izmenjave na pravnem področju.

(71)

Evropska komisija, COM(2023) 501 final, Digitalizacija na področju koordinacije sistemov socialne varnosti: olajšanje prostega gibanja na enotnem trgu .

(72)

Evropska komisija, SWD(2022) 45 final, Common European Data Spaces  (Skupni evropski podatkovni prostori).

(73)

  Uredba (EU) 2018/1724 o vzpostavitvi enotnega digitalnega vstopnega mesta za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 .

(74)

Trenutno sistem podpira 95 postopkov upravnega sodelovanja na 19 različnih področjih politike, povezanih z enotnim trgom.

(75)

Napovedano v evropski strategiji za podatke ter ponovno poudarjeno v izjavi 27 držav članic o gradnji oblaka naslednje generacije za podjetja in javni sektor v EU.

(76)

Več držav članic je v načrt za okrevanje in odpornost vključilo ukrepe, ki obravnavajo zeleno proračunsko načrtovanje, okoljske dajatve in zeleno javno naročanje.

(77)

  Evropska platforma za prilagajanje podnebju ; misija EU za podnebno nevtralna in pametna mesta ; pobuda  Konvencija županov ;  platforme za podnebni in energetski dialog .

(78)

Stresno testiranje subjektov, ki upravljajo kritično infrastrukturo v energetskem sektorju v skladu s Priporočilom Sveta 2023/C 20/01, bi moralo biti zaključeno do konca leta 2023.

(79)

  Smernice o strategijah in načrtih držav članic za prilagajanje .

(80)

  Pregled izvajanja okoljske politike .

(81)

Evropska komisija, C(2022) 2230 final, Ozelenitev Komisije .

(82)

  Uredba (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov ter Direktiva (EU) 2023/1791 Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti.