EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 12.12.2023

COM(2023) 630 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o obrambi demokracije

1.UVOD

Demokracija, pravna država in temeljne pravice so temeljne vrednote Evropske unije 1 . Na njih temeljijo vsi dosežki EU pri spodbujanju miru, blaginje, gospodarske konkurenčnosti, socialne kohezije in stabilnosti po vsej celini in po svetu 2 . Bistvo demokracije je, da lahko državljani svobodno izražajo svoja stališča in sodelujejo v demokratičnem življenju, izbirajo svoje politične predstavnike ter imajo besedo pri svoji prihodnosti. Državljani bi morali imeti možnost, da oblikujejo lastno mnenje v javnem prostoru, v katerem je mogoče izraziti različna stališča, pri čemer imajo pravico do nestrinjanja in menjave vlade na volitvah brez tujega ali domačega vmešavanja. Ker na ravni EU in njenih držav članic potekajo številne lokalne, regionalne, nacionalne in evropske volitve, EU in njene države članice predstavljajo eno od najglobljih izkušenj demokracije na svetu. Evropska demokracija ter z njo povezane pravice in svoboščine so v središču naših odprtih in preglednih družb.

Vendar se tudi demokracija spopada z izzivi in sovražniki. Avtoritarni režimi jo dojemajo kot grožnjo doma in v tujini. Zaradi tega je bila v nekaterih takih režimih sprejeta premišljena politika za spodkopavanje demokratičnega procesa v EU. Cilj teh režimov je spodkopavati demokratične institucije, izvajati pritisk na medije in zmanjšati prostor za civilno družbo. To lahko zajema vse od poskusov izkoriščanja razkola v družbi ter vzbujanja nezaupanja v uveljavljene institucije in podžiganja razočaranja nad njimi do oslabitve demokratičnega glasu državljanov in civilne družbe 3 , manipuliranja z informacijami in razširjanja dezinformacij ter neposrednega izkrivljanja volilnih kampanj 4 . Nedavne izkušnje kažejo, kako hitro lahko tisti, ki želijo razpihovati sovraštvo v naši družbi, izkoristijo nove priložnosti, pa tudi, da mora biti EU v ospredju pri boju proti takim uničujočim silam 5 .

Vmešavanju držav zunaj EU v naš demokratični proces, med drugim z uporabo posrednikov, se tako na nacionalni ravni kot tudi v institucijah EU namenja vse več politične pozornosti. Komisija se strinja s številnimi pomisleki, ki jih je izrazil Evropski parlament 6 , tudi glede potrebe po usklajeni strategiji EU proti tujemu vmešavanju in manipuliranju z informacijami 7 . Svobodne in poštene volitve so temelj demokracije, neodvisni in pregledni volilni procesi pa so bistvenega pomena za konkurenčno volilno okolje, da se zagotovi zaupanje državljanov v integriteto volitev in njihove rezultate. Vse več je dokazov o primerih, kot so vdori v sisteme zakonodajalcev pred volitvami, prikrito lobiranje prek posrednikov, lažne raziskave za prikrivanje razmer na področju človekovih pravic in spletna mesta, ki naj bi bila neodvisne medijske platforme, vendar obenem prikrito spodbujajo kampanje političnega vmešavanja. Ruska vojna agresija proti Ukrajini, ki je tudi vojna proti demokraciji in vsem vrednotam, za katere se zavzema EU, je še povečala tveganje zunanjega vmešavanja. Nedavna raziskava Eurobarometer kaže, da 81 % anketiranih v EU meni, da je tuje vmešavanje v naše demokratične sisteme resna težava, ki jo je treba obravnavati 8 .

EU vse bolj priznava potrebo po proaktivnosti pri obrambi demokracije, krepitvi pravne države ter varstvu temeljnih pravic in svoboščin. Delo v zvezi z ukrepi, ki jih je Komisija leta 2020 predlagala v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo 9 , je v polnem teku, prispeva pa h krepitvi demokratične odpornosti s spodbujanjem integritete volitev, zaščito svobode in pluralnosti medijev ter krepitvijo boja proti dezinformacijam, tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju. V tem sporočilu je predstavljeno, kako Komisija v tesnem sodelovanju z visokim predstavnikom deluje na vseh teh področjih na podlagi ključne zakonodaje in drugih političnih pobud, s čimer krepi družbeno odpornost od znotraj in neposredno udejstvovanje državljanov 10 .

Hkrati se EU na različna tveganja tujega vmešavanja odziva na različne načine. To vključuje obravnavanje tveganj, ki ogrožajo gospodarsko varnost, zaradi udeležbe akterjev, povezanih s tretjimi državami, katerih delovanje v prvi vrsti ne temelji na tržni logiki, na notranjem trgu. Ukrepi vključujejo predlog za novo orodje za odvračanje tretjih držav od uporabe gospodarske prisile 11 , pravila o pregledu neposrednih tujih naložb, pri katerih bi bila lahko ogrožena varnost ali javni red 12 , ter ukrepe na področju kibernetske varnosti 13 , varnosti raziskav 14 in preprečevanja hibridnih groženj 15 . EU je v posebno resnih okoliščinah v odziv na grožnje ali tveganje groženj temeljnim interesom Unije ter ciljem skupne zunanje in varnostne politike uvedla omejevalne ukrepe v okviru režima sankcij EU 16 .

S tem sporočilom je uveden sveženj za obrambo demokracije, ki je bil napovedan v  govoru o stanju v Uniji leta 2022 . Sveženj se osredotoča na zakonodajni predlog, katerega cilj je povečati preglednost in demokratično odgovornost s pojasnitvijo prikritega tujega vpliva ter izboljšati delovanje notranjega trga s skupnimi standardi za dejavnosti zastopanja interesov, ki se izvajajo v imenu tretjih držav. Predlog je bil pripravljen na podlagi obsežnega posvetovanja z javnostjo in deležniki ter celovite ocene učinka.

Prihodnje evropske volitve bodo ključni preskus odpornosti naših demokratičnih procesov. Sveženj vključuje ciljno usmerjeno priporočilo za spodbujanje svobodnih, poštenih in odpornih volitev ter njihovo zaščito pred kibernetskimi napadi in drugimi poskusi izkrivljanja našega demokratičnega in volilnega okolja ali manipuliranja z njim.

Komisija poleg tega sodeluje z državami članicami pri spodbujanju in zaščiti prostora civilne družbe, v katerem so dejavni in neodvisni civilni družbi in državljanom zagotovljeni omogočitveni pogoji in orodja za večjo udeležbo. To lahko prispeva k večji odpornosti naših demokracij. To temelji na že izvedenih naložbah in uporabi novih možnosti za državljansko udeležbo v javnem prostoru, kot sta jih spodbudila Konferenca o prihodnosti Evrope in nadaljnje ukrepanje po tej konferenci 17 . V posebnem priporočilu so predstavljeni načini za spodbujanje udejstvovanja in učinkovite udeležbe državljanov in organizacij civilne družbe v postopkih oblikovanja javnih politik.

Sveženj ukrepov za obrambo demokracije je del sklopa pobud, ki predstavljajo proaktiven pristop k spoštovanju vrednot EU. Komisija od leta 2020 v svojih letnih poročilih o stanju pravne države preučuje razmere v državah članicah. Cilj protikorupcijskih 18 in etičnih 19 pobud, predloženih v začetku leta 2023, je tudi obvarovati demokracijo pred škodljivimi posledicami korupcije, med drugim s strani tujih akterjev. Namen nedavnega skupnega sporočila o boju proti sovraštvu 20 je okrepiti ukrepe EU proti sovraštvu ter spodbujati vključujočo, raznoliko in demokratično Evropo. Komisija izvaja strategije za boj proti diskriminaciji, s katerimi se prav tako spodbujajo enake možnosti za vključujočo udeležbo in udejstvovanje 21 . Poročilo o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah za leto 2022 22 je bilo osredotočeno na prostor civilne družbe ter njegovo vlogo pri varstvu in spodbujanju temeljnih pravic. Umestitev ljudi in njihovih pravic v središče digitalne preobrazbe sta prav tako temeljni načeli pristopa EU k digitalizaciji in tehnološkemu napredku 23 . Ta pristop je tudi v središču politike širitve EU in usmerja delo EU po vsem svetu za podpiranje in spodbujanje demokracije in univerzalnih vrednot človekovih pravic in pravne države v skladu z akcijskim načrtom EU za človekove pravice in demokracijo (2020–2024) 24 . EU se pri vseh svojih ukrepih zavezuje, da bo sodelovala z organizacijami, ki spoštujejo demokratične vrednote in temeljne pravice, kot so določene v členu 2 PEU in Listini.

2.    ZAGOTAVLJANJE PREGLEDNOSTI ZASTOPANJA TUJIH INTERESOV v demokratičnem okolju EU z usklajenimi zahtevami

EU je odprta za svet in dejavno sodeluje s partnerji po vsem svetu. Pregledne in odprte izmenjave med državami in kulturami ter dostop do informacij so del naše identitete in so vzajemno koristne na vseh ravneh. Vlade, javni organi in politični akterji iz držav zunaj EU imajo možnost predstaviti svoja stališča in si lahko prizadevajo, da bi se ta stališča upoštevala v demokratični razpravi in vplivala na politike glede različnih vprašanj. Kadar to storijo prek subjektov, ki zastopajo njihove interese, je zakonitost takega zastopanja interesov odvisna od njihove preglednosti in odgovornosti.

Vendar je v EU vse večja zaskrbljenost, da je mogoče odprtost naših družb izkoristiti: vmešavanje tujih vlad, ki poskušajo manipulirati z javnim mnenjem in izkrivljati demokratično razpravo, ogroža demokracije EU 25 . To tveganje je še večje zaradi dinamične narave groženj, vlade tretjih držav pa lahko uporabijo javna sredstva za izvajanje obsežnih in trajnih kampanj vplivanja 26 , včasih tudi prikrito, ter za spodbujanje svojih političnih in geopolitičnih interesov na račun domačih volilnih okrožij. Primerljivih podatkov o tem pojavu v EU je malo. Posledično sta odgovornost in nadzor omejena. Spodbujanje preglednosti in odprtosti pri zastopanju tujih interesov je najboljši način za zaščito celovitosti našega demokratičnega prostora in preprečevanje tujega vmešavanja 27 . V širšem smislu je politični in institucionalni sistem, ki temelji na integriteti, preglednosti in odgovornosti v javnem življenju, najboljše jamstvo proti korupciji 28 , tako da bi si morali javni organi prizadevati za najvišje standarde preglednosti kot pomemben del širših prizadevanj za boj proti korupciji.

Vlade tretjih držav poleg uradnih diplomatskih poti in postopkov 29 za spodbujanje ciljev svojih politik vse pogosteje uporabljajo dejavnosti zastopanja interesov. Zahteve glede preglednosti in poročanja za dejavnosti zastopanja interesov so v državah članicah trenutno urejene na različne načine in v različnem obsegu. V nekaterih nacionalnih zakonodajah je določena obvezna registracija, medtem ko se druge opirajo na samoregulacijo. Pravila se lahko razlikujejo po vsebini, na primer v smislu vrst dejavnosti in subjektov, za katere veljajo obveznosti. Ker je zastopanje interesov vse bolj čezmejna dejavnost, je potreben odziv EU, da se preprečita pojav dodatnih ovir na notranjem trgu in tveganje mozaika regulativnih okolij. Razdrobljenost povzroča dodatne stroške in ustvarja pravno negotovost, saj morajo izvajalci vlagati v ločene korake doseganja skladnosti in se prilagajati raznolikim zahtevam različnih jurisdikcij EU. Brez ukrepanja EU države članice ugotovljena tveganja in grožnje za demokracijo obravnavajo enostransko 30 , kar spodkopava notranji trg in olajšuje poskuse tretjih držav, da pri svojih prizadevanjih za prikrito vplivanje na naš demokratični proces razhajajoča se pravila uporabijo v svojo korist.

Komisija zato predstavlja predlog za usklajen pristop k odpravi ovir na notranjem trgu in opremljenosti EU z orodji za preglednost, ki ji bodo omogočila obrambo demokracije, ohranitev odprte družbe in varstvo temeljnih pravic, zlasti svobode izražanja in dostopa do informacij. Cilj predloga je zagotoviti skupno visoko raven preglednosti in demokratične odgovornosti po vsej EU v zvezi s kampanjami lobiranja, ki se zagotavljajo kot storitev, ter podobnimi dejavnostmi, ki jih subjekti izvajajo v imenu vlade tretje države, s čimer poskušajo vplivati na razvoj, oblikovanje ali izvajanje javne politike ali zakonodaje ali na postopke javnega odločanja. Kot tak bo srednjeročno prispeval tudi k boljšemu razumevanju in ozaveščenosti javnosti o obsegu, trendih in akterjih, vključenih v take dejavnosti. To bi državljanom in javnim organom EU omogočilo, da razumejo razloge zanje in spoznajo, katere tretje države vlagajo v vplivanje na demokratično razpravo in postopke odločanja v EU.

S predlogom Komisije bi se okrepili integriteta in odprtost javne razprave, saj bi ta zagotovil, da tretje države, kadar poskušajo vplivati na demokratične procese EU prek posrednikov, to storijo na pregleden način. Za demokratično razpravo so bistvenega pomena svoboda izražanja in združevanja ter akademska svoboda in svoboda znanstvenega raziskovanja, zato predvidene omejene in sorazmerne zahteve glede preglednosti ne bi smele bistveno vplivati nanje. Izvajalci storitev se sami odločijo, katere storitve želijo ponujati. Zahteve ne bi zajemale finančnih sredstev, ki jih organizacije civilne družbe ali drugi prejmejo od vlade tretje države in niso povezana z dejavnostjo zastopanja interesov. Predlog vključuje tudi celovite zaščitne ukrepe za zagotovitev, da subjekti, za katere veljajo zahteve glede preglednosti, ne bi bili stigmatizirani niti ne bi utrpeli posledic samo zato, ker so se registrirali 31 .

Predlagana direktiva 32 se osredotoča na dejavnosti zastopanja interesov, tj. dejavnosti, ki se izvajajo z namenom vplivanja na demokratične procese, so gospodarske narave in se izvajajo v imenu tretjih držav. Zajemala bi vse subjekte, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, katere namen je vplivati na razvoj, oblikovanje ali izvajanje politike ali zakonodaje ali na postopke javnega odločanja v EU. To bi lahko vključevalo lobistična podjetja in podjetja za odnose z javnostjo, možganske truste, organizacije civilne družbe, zasebne raziskovalne inštitute in javne raziskovalne inštitute, ki ponujajo raziskovalne storitve, pa tudi svetovalce in interne lobiste, ki delujejo v imenu tretjih držav z namenom vplivanja na javno življenje in demokratični proces v EU 33 . V tem primeru mora biti dejstvo, da za to dejavnostjo stoji tuja vlada, pregledno. Predlog izrecno izključuje dejavnosti, kot je diplomatsko predstavništvo ali pravno zastopanje na sojenju 34 .

Direktiva bi se uporabljala pravično in nediskriminatorno, z minimalnimi upravnimi formalnostmi. Za subjekte, za katere bi se uporabljala, bi veljale obvezne, vendar omejene in sorazmerne zahteve glede registracije. Države članice bi bile pozvane, naj vzpostavijo nacionalne registre ali prilagodijo obstoječe nacionalne registre za zagotovitev preglednosti dejavnosti zastopanja interesov. Za take registre bi morale veljati enostavne in jasne zahteve glede dostopa, da se olajšata registracija in izvrševanje. Za omejitev upravnega bremena bi bile države članice pozvane k zagotovitvi, da lahko subjekti, ki se morajo registrirati, ponovno uporabijo podatke, ki so bili že predloženi v drugih nacionalnih registrih (načelo „samo enkrat“), kadar je to mogoče. Informacije o obveznostih glede registracije in formalnostih, določenih s to direktivo, bi morale biti na voljo prek enotnega digitalnega vstopnega mesta 35 , s katerim je vzpostavljena točka „vse na enem mestu“ za obveščanje podjetij in državljanov o pravilih in postopkih na enotnem trgu 36 . Najpomembnejši elementi registriranih podatkov bi bili javno dostopni, kar bi omogočilo preglednost in okrepljen javni nadzor, pri čemer bi se popolnoma spoštovala pravila EU o varstvu podatkov 37 .

Direktiva bi v skladu s sodno prakso Sodišča 38 in smernicami Beneške komisije Sveta Evrope 39  vključevala tudi zaščitne ukrepe za preprečevanje zlorabe zahtev glede registracije za omejevanje temeljnih pravic in svoboščin, kot so svoboda izražanja ali združevanja, akademska ali umetniška svoboda, oziroma za neupravičeno omejevanje prostora civilne družbe. Prvič, neodvisni nadzorni organi bi bili pooblaščeni, da omejene evidence zahtevajo le v ustrezno utemeljenih primerih in na sorazmeren način. Nadzorni organ bi moral imeti jasno opredeljena in omejena pooblastila ter biti pristojen za dejavnosti nadzora in izvrševanja, vključno z zagotavljanjem, da registracija ne povzroči negativnih posledic. Drugič, obstajati bi morale sorazmerne upravne globe za neskladnost na podlagi sodnega nadzora in učinkovitih pravnih sredstev, da bi se izognili morebitnim zastraševalnim učinkom. S predlogom bi bil vzpostavljen tudi okvir sodelovanja za izmenjavo informacij med nadzornimi organi.

S popolno harmonizacijo zadev, ki spadajo na področje uporabe predlagane direktive, bi se državam članicam preprečilo, da bi ohranile ali uvedle dodatne zahteve v okviru harmoniziranih pravil. S tem bi se dodatno omejilo tveganje različnih ter potencialno nesorazmernih in represivnih nacionalnih pravil in praks 40 . Hkrati bi lahko države članice v skladu z načelom subsidiarnosti še naprej prosto določale pravila v zvezi s področji, ki jih Direktiva ne zajema, na primer pravila o stikih med njihovimi javnimi uslužbenci in zastopniki interesov.

Ta predlog bi bil ključni prvi korak k boju proti tujemu vmešavanju na podlagi okvira, s katerim bodo usklajene zahteve glede preglednosti na notranjem trgu in omogočen pregled interesov tretjih držav, zastopanih v EU. Gre za ciljno usmerjen in sorazmeren odziv na trenutne pomisleke. Še naprej bi bilo treba pregledovati njegovo izvajanje, zlasti učinkovitost in sorazmernost pravil, in pravočasno oceniti, ali so potrebne revizije ali nadaljnji ukrepi, med drugim glede obsega posredovanja 41 in razmisleka o možnosti vzpostavitve portala na ravni Unije, ki bi povezoval nacionalne registre. Hkrati bo Komisija še naprej spremljala in podpirala reforme v državah članicah za zagotovitev preglednosti lobiranja. V poročilih o stanju pravne države je to priznano kot ključni element spodbujanja integritete, preglednosti in odgovornosti v javnem življenju 42 . Komisija bo organizirala tudi redna srečanja skupin deležnikov za obravnavo uporabe pravil.

Register EU za preglednost 43 na ravni EU zajema dejavnosti, ki jih izvajajo zastopniki interesov, da bi vplivali na oblikovanje ali izvajanje politike ali zakonodaje ali na postopke odločanja institucij EU. Državljani in interesne skupine ga lahko uporabijo za preučitev morebitnega vpliva zastopnikov interesov na nosilce odločanja, s čimer spodbujajo etično in pregledno zastopanje interesov. Dopolnjujejo ga kodeks ravnanja in notranji ukrepi za preglednost v institucijah EU v zvezi s sestanki in drugimi stiki z lobisti 44 . Čeprav ima register EU za preglednost drugačno področje uporabe kot predlagana direktiva 45 , že zajema dejavnosti tujega vplivanja, kadar te izvajajo tuji subjekti brez diplomatskega statusa ali kateri koli subjekti, ki v institucijah EU lobirajo v imenu tretjih držav 46 . Ko bodo jasni rezultati razprav med Evropskim parlamentom in Svetom o predlagani direktivi, bo Komisija preučila, kako najbolje obravnavati vprašanja, kot je dvojna registracija, in ali je treba razviti morebitne povezave med nacionalnimi registri na podlagi Direktive in registrom za preglednost.

S predlagano direktivo bi bila dopolnjena pravila, ki se uporabljajo za digitalne storitve na podlagi akta o digitalnih storitvah ter za ponudnike oglaševalskih storitev in založnike na podlagi predloga o političnem oglaševanju, pri čemer imata oba različno področje uporabe 47 . Dopolnilni so tudi konkretni preventivni ukrepi, ki so bili predlagani v evropskem raziskovalnem prostoru za ozaveščanje o tujem vmešavanju in krepitev odpornosti v celotnem sektorju, temeljijo pa na naboru orodij za obravnavanje tujega vmešavanja v raziskave in inovacije 48 . Prav tako je Direktiva v skladu s standardi na mednarodni ravni 49 . Komisija bo tudi podpirala ukrepe, kot je izmenjava dobrih praks v zvezi z obveščanjem državljanov, krepitvijo odpornosti in dejavnim obravnavanjem vmešavanja v evropsko demokratično okolje, vključno z usposabljanjem, medijsko pismenostjo, ozaveščanjem in kritičnim razmišljanjem. Komisija je prav tako uvedla sklop ukrepov 50 za podporo upravam držav članic pri pripravi reform, predvidevanju prihodnjih trendov in krepitvi upravnega sodelovanja, ki podpirajo demokratične strukture. Podpora je zagotovljena tudi prizadevanjem na nacionalni ravni za pospešitev reform, ki krepijo demokratične strukture in procese 51 .

Komisija želi s tem predlogom prispevati k določitvi standardov, ne le v EU, temveč tudi na svetovni ravni, glede tega, kako skladno, uravnoteženo in sorazmerno obravnavati prikrit tuji vpliv ob polnem spoštovanju temeljnih pravic. S tem da se pristop osredotoča na preglednost in demokratično odgovornost ter uvaja ciljno usmerjena pravila, ki jih spremljajo močni zaščitni ukrepi, vzpostavlja ravnotežje med uveljavljanjem temeljnih pravic in javnim interesom.

Razumevanje tujega vmešavanja in ukrepanje za njegovo obravnavanje postajata vse pomembnejša po vsem svetu. Nekatere jurisdikcije zunaj EU, kot so Avstralija, Združene države Amerike, Kanada in Združeno kraljestvo, so uvedle ali pripravljajo okvire za ureditev preglednosti vplivanja tuje vlade s posebnimi zahtevami glede razkritja in registracije, ki se uporabljajo za lobiranje v imenu tujih vlad.

Druge jurisdikcije so sprejele zakone o „tujih agentih“, ki presegajo zahteve glede preglednosti, poleg tega je bilo zanje ugotovljeno, da kršijo temeljne pravice in svoboščine. Cilj takih zakonov je omejiti prostor civilne družbe s stigmatizacijo in ustrahovanjem nekaterih organizacij civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic, ki so pogosto odvisni od financiranja iz tujine, tudi iz EU, ter omejevanjem njihovih dejavnosti. Z ruskim zakonom o „tujih agentih“ so na primer organi dejansko pooblaščeni, da ovirajo delo neodvisnih organizacij civilne družbe z vsiljivimi inšpekcijskimi pregledi, neposrednim nadzorom nad programi in dogodki ter grožnjami z razpustitvijo organizacij, ki ne izpolnjujejo zahtev, in uvedbo kazenskih postopkov proti takim organizacijam in njihovim članom, tudi če je tuja podpora popolnoma pregledna. Oznaka „tuji agent“ v skladu s takimi zakoni ogroža finančno stabilnost organizacije zaradi visokih glob, naloženih tistim, ki ne upoštevajo njenih pravil. Prav tako škoduje njeni verodostojnosti, saj vsebuje konotacije vohunjenja, kar lahko spodbudi nasilje nad člani ciljnih organizacij civilne družbe na spletu in drugje. Taki zakoni o „tujih agentih“ so izjemno nedemokratični, poleg tega pa je bilo zanje ugotovljeno, da kršijo mednarodno pravo in standarde 52 .

Ni nujno, da so vsa tveganja tujega vmešavanja povezana z državnimi akterji. Tudi nekateri nedržavni subjekti lahko uporabljajo podobne taktike za spodbujanje ravnanj, ki so v neposrednem nasprotju z vrednotami EU, kot so dejavnosti za krepitev polarizacije in spodbujanje sovraštva. To velja zlasti na spletu, kar se je nedavno pokazalo v ogromnem porastu nasilnih ekstremističnih, sovražnih in razdiralnih vsebin.

Komisija močno spodbuja države članice, naj bodo še naprej pozorne ter si med seboj in na ravni EU izmenjujejo informacije o takih nedržavnih subjektih, tudi če ti niso povezani s tujo vlado ali odvisni od nje. V skladu s tem predlog Komisije za prenovitev finančne uredbe vsebuje vključitev novega razloga za izključitev iz financiranja EU zaradi „spodbujanja k diskriminaciji, sovraštvu ali nasilju“. Novi razlog bi se uporabljal za finančna sredstva, izplačana v okviru neposrednega in posrednega upravljanja, tudi če na nacionalni ravni ni nobene pravnomočne obsodbe. Poleg tega Komisija uvaja notranje ukrepe za ozaveščanje in razvija notranje delovne metode, da bi zagotovila večji nadzor pri izbiri projektov 53 .

3 NADALJNJE IZVAJANJE AKCIJSKEGA NAČRTA ZA EVROPSKO DEMOKRACIJO

Cilj akcijskega načrta za evropsko demokracijo, sprejetega decembra 2020, je okrepiti odpornost demokracij EU in opredeliti ključne ukrepe za obravnavo področij, na katerih so naši sistemi in državljani najranljivejši. Namen teh ukrepov je bolje obvarovati integriteto volitev, zaščititi svobodo in pluralnost medijev ter se boriti proti dezinformacijam 54 . V akcijskem načrtu je bilo ugotovljeno tudi, da zdrava demokracija potrebuje smiselne in vključujoče dejavnosti državljanskega udejstvovanja ter dejavno civilno družbo, ne le v volilnem obdobju, pač pa vedno, ter da so angažirani, informirani in opolnomočeni državljani ter živahna civilna družba bistveni za zagotavljanje odpornosti naših demokracij, med drugim odpornosti proti tujemu vmešavanju.

Ob upoštevanju stanja izvajanja ukrepov v okviru akcijskega načrta za evropsko demokracijo 55 so v tem oddelku poudarjena področja, na katerih je lahko EU proaktivna pri spopadanju z obstoječimi in nastajajočimi izzivi.

3.1    Zaščita integritete volitev in spodbujanje demokratične udeležbe pred evropskimi volitvami leta 2024 in po njih

Svobodne in poštene volitve so v samem središču naše demokracije. Če tveganja za volilni proces ne bodo obravnavana, lahko izkrivijo sam proces ter spodkopljejo zaupanje državljanov v poštenost in integriteto volitev.

Komisija skupaj s tem sporočilom predstavlja priporočilo o vključujočih in odpornih volilnih procesih v Evropski uniji ter krepitvi evropskega značaja in učinkovite izvedbe volitev v Evropski parlament 56 . Naslovljeno je na države članice, evropske in nacionalne politične stranke, fundacije in organizatorje kampanj v okviru priprav na volitve na splošno in zlasti v zvezi s prihodnjimi evropskimi volitvami. Njegov cilj je spodbujati visoke demokratične standarde za volitve v EU ter podpirati visoko volilno udeležbo, vključujočo udeležbo, enostavno in enakopravno uveljavljanje volilnih pravic ter odporne volilne procese. V ta namen vključuje posebna priporočila za podporo volilni udeležbi in vključujoči udeležbi s posebnim poudarkom na enakosti spolov in obravnavanju potreb določenih skupin 57 .

Nenehno je treba krepiti kibernetsko varnost volilne tehnologije. V Priporočilu so predstavljeni posebni predlogi za zagotovitev varnosti, integritete in odpornosti volitev ter subjektov in infrastrukture, povezanih z volitvami, ob upoštevanju zahtev iz revidirane direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov (direktiva NIS 2) 58 ter direktive o odpornosti kritičnih subjektov 59 . Na podlagi prvih izkušenj iz leta 2019 60 je 21. novembra 2023 potekala nova simulacijska vaja EU, na kateri so sodelovali Komisija, Evropski parlament, Agencija EU za kibernetsko varnost in države članice. Skupina za sodelovanje na področju varnosti omrežnih in informacijskih sistemov (NIS) bi morala tudi nadaljevati pregled priročnika o kibernetski varnosti volilne tehnologije, da bi zagotovila, da ostaja v koraku s spreminjajočo se naravo groženj.

Namerno in usklajeno manipuliranje z informacijskim okoljem s strani tujih državnih akterjev ne le predstavlja neposredno tveganje za volilno infrastrukturo, temveč tudi ogroža demokracijo in varnost. Obstajajo številna poročila o obsežnih usklajenih prizadevanjih, ki združujejo različne taktike, tehnike in postopke, kot so uporaba lažnih računov na družbenih medijih za „všečkanje“, komentiranje ali izmenjavo informacij za umetno povečanje njihove vidnosti, širjenje dezinformacij, tudi z manipuliranimi avdiovizualnimi vsebinami, kot so globoki ponaredki 61 , ali nepregledno ciljanje volivcev za vplivanje nanje in manipuliranje z izidom volitev. Poleg tega lahko manipuliranje z informacijami poteka skupaj z dejavnostmi na drugih področjih, kot so kibernetske grožnje v primeru operacij vdora in razkritja. V ta namen in na podlagi podatkov iz raziskave Eurobarometer je v Priporočilu predlagana vrsta ukrepov za zaščito informacij, povezanih z volitvami, pred manipuliranjem in dezinformacijami 62 .

Svobodna in poštena demokratična razprava temelji na zakonitosti in poštenosti. Javni organi lahko za zagotavljanje nacionalne varnosti pod določenimi pogoji uporabijo orodja za nadzor, vendar se uporaba vohunske programske opreme za pridobitev politične prednosti od tega zelo razlikuje. V Priporočilu je poudarjeno, da se orodja za nadzor ne bi smela nikoli uporabljati za poseganje v demokratično razpravo, uporaba teh orodij za osredotočanje na politične akterje in novinarje za pridobitev politične prednosti pa je nesprejemljiva. Komisija je vedno jasno navedla, da bi bilo treba pojem nacionalne varnosti razlagati v skladu z merili, določenimi v sodni praksi EU. To vprašanje je, kar zadeva delovanje institucionalnega sistema zavor in ravnovesij, zajeto v poglavjih o državi v poročilu o stanju pravne države. Močni zaščitni ukrepi proti uporabi vohunske programske opreme proti medijem, novinarjem in njihovim družinam so vključeni tudi v predlog evropskega akta o svobodi medijev 63 . Evropski parlament je s preiskovalnim odborom vzpostavil pomemben sklop dela v zvezi z vohunsko programsko opremo za preiskovanje uporabe programa Pegasus in podobne vohunske programske opreme za nadzor (odbor PEGA). Parlament je v resoluciji iz junija 2023 odločno obsodil nezakonito uporabo vohunske programske opreme ter pozval k ukrepanju na nacionalni ravni in ravni EU 64 . Komisija pripravlja nezakonodajno pobudo, s katero bodo pojasnjene meje in prepletanje zakonodaje EU, zlasti pravnega reda na področju varstva podatkov in zasebnosti, in nacionalne varnosti 65 .

Druga priporočila vključujejo uporabo kampanjskih zavez in kodeksov ravnanja političnih strank za spodbujanje integritete volitev in poštenega vodenja kampanj, prizadevanja za zagotovitev preglednosti političnega oglaševanja ter spodbujanje opazovanja volitev kot učinkovitega sredstva za spodbujanje državljanov k dejavnemu sodelovanju v volilnem procesu in izboljšanje zaupanja javnosti v volitve. Nanašajo se tudi na financiranje političnih strank in fundacij za omejitev morebitnega tveganja prikritega tujega vplivanja, tudi s prikritimi donacijami, katerega namen je izkrivljanje enakih pogojev v volilnem procesu.

Priporočilo temelji na odločnih ukrepih, ki jih je Komisija sprejela od leta 2020, da bi obravnavala ugotovljene vrzeli in zagotovila, da lahko državljani oblikujejo lastna mnenja in sprejemajo volilne odločitve v javnem prostoru, v katerem je mogoče izraziti raznovrstna mnenja brez domačega ali tujega vmešavanja.

Kar zadeva digitalno okolje, so v pravilih iz akta o digitalnih storitvah 66 določene odgovornosti spletnih platform in iskalnikov pri obravnavanju tveganj, povezanih z državljansko razpravo in volilnimi procesi, ki izhajajo iz delovanja, zasnove ali uporabe njihovih storitev, vključno z dezinformacijami, neavtentično uporabo ali taktikami, ki vključujejo umetno ustvarjene vsebine. Pravila zagotavljajo tudi večjo preglednost in podporo ljudem pri sprejemanju informiranih odločitev o informacijah, ki jih vidijo na spletu. Poleg tega bosta z uredbo o preglednosti in ciljanem političnem oglaševanju 67 omogočena boljši javni nadzor in odgovornost v zvezi s storitvami političnega oglaševanja, med drugim prek evropskega javnega odložišča spletnih političnih oglasov, in uvedeni bodo strožji pogoji glede uporabe osebnih podatkov za ciljanje in prikazovanje političnih oglasov. Za obravnavo tveganja tujega vmešavanja bo tri mesece pred volitvami ali referendumi prepovedano tudi sponzoriranje političnega oglaševanja s strani akterjev, ki niso iz EU. Prav tako je priznana vloga evropskih političnih strank in političnih skupin na evropskih volitvah. Komisija je leta 2021 predlagala tudi revizijo pravil o statutu in financiranju evropskih političnih strank in fundacij 68 . Cilj predloga je evropskim političnim strankam dati več možnosti, da izpolnijo svojo vlogo pri oblikovanju in spodbujanju resnično evropskega političnega prostora, hkrati pa zaščitijo svoje delovanje pred tujim vmešavanjem. Izvrševanje teh pravil je glavna prednostna naloga Komisije. Kar zadeva akt o digitalnih storitvah, Komisija nadzoruje in zagotavlja uporabo pravil s strani zelo velikih spletnih platform in iskalnikov.

Čeprav je organizacija nacionalnih volitev v pristojnosti držav članic, temelji na mednarodnih standardih, ureja pa jo ta širši okvir prava EU. Okrepljena medsebojna podpora in sodelovanje med državami članicami sta zdaj dobro uveljavljena in osredotočena na delo organov, kot je evropska mreža za volilno sodelovanje, opirata pa se tudi na strukture EU za spodbujanje informacijske varnosti in boj proti dezinformacijam. Komisija je v okviru priprav na volitve v Evropski parlament oktobra 2023 organizirala dogodek na visoki ravni o volitvah, na katerem so se zbrale države članice, institucije EU, nevladne organizacije in akademiki, da bi predstavili zamisli o podpiranju volilne udeležbe, odpornosti volilnih sistemov ter poštenih in vključujočih volitvah po vsej Uniji.

Januarja 2022 je bil vzpostavljen skupni mehanizem za odpornost volitev, namenjen krepitvi zmogljivosti v državah članicah za obravnavanje tveganj za volitve, in sicer z izmenjavami strokovnjakov, zlasti s področja dezinformacij in kibernetskih groženj. Mehanizem se je poleg ciljno usmerjenih izmenjav o tem, kako zagotoviti enakovredno obravnavo in uravnoteženo medijsko pokritost med volitvami, uporabljal tudi za podporo pripravi priročnika o praksah e-glasovanja in drugih praksah IKT 69 . Dragocen način izmenjave izkušenj bi bile lahko tudi izmenjave med nacionalnimi parlamenti, ki jih bo Komisija podpirala.

EU je v zadnjih letih izpopolnila svojo metodologijo zunanjega opazovanja volitev, med drugim s skupnimi smernicami na podlagi mednarodnih standardov, s katerimi je utrjena njena zmogljivost za obravnavo uporabe novih tehnologij v volilnem procesu. Dobre prakse se redno obravnavajo v okviru evropske mreže za volilno sodelovanje in v okviru deklaracije o načelih za mednarodno opazovanje volitev.

EU ne deluje sama. Komisija si v okviru akcijskega načrta za evropsko demokracijo še naprej prizadeva zagotavljati pomoč pri krepitvi odpornosti v tretjih državah, da bi družbe in javne organe bolje opremila s sredstvi za odzivanje na skupne zunanje grožnje demokratičnemu procesu. Taka prizadevanja so prednostna naloga politike širitve EU 70 . EU spodbuja tudi mednarodno sodelovanje na področju volilnih zadev med mrežami EU, partnerskimi državami in mednarodnimi organizacijami, kot so Svet Evrope, UNESCO in OVSE 71 . Evropska služba za zunanje delovanje v tesnem sodelovanju z drugimi mednarodnimi in regionalnimi organizacijami za opazovanje izvaja misije za opazovanje volitev. Te dejavnosti dopolnjuje z namensko podporo vladam, civilni družbi in neodvisnim medijem za pomoč pri krepitvi odpornosti proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju ter odvračanju od njiju in odzivanju nanju, med drugim z vpogledom v to, kako sta se tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje uporabljala v volilnih okvirih. Ukrepi EU so vključevali tudi udeležbo na dveh vrhovih za demokracijo 72 ter finančno podporo za krepitev zmogljivosti in volilno reformo, med drugim v državah v neposredni soseščini EU 73 .

3.2Okrepitev svobode in pluralnosti medijev

Bistveno vlogo novinarjev pri obveščanju državljanov o dejanskem stanju na terenu je dramatično poudarila tudi ruska vojna agresija proti Ukrajini. Ruske oblasti so sistematično zatrle in cenzurirale neodvisne medije, ki so še naprej bistveni za boj proti propagandi.

Prizadevanja EU za zaščito svobode medijev in boj proti dezinformacijam v okviru akcijskega načrta za evropsko demokracijo sta dve plati iste medalje. Komisija je v okviru te vizije predlagala nove ključne pobude za izboljšanje varnosti novinarjev 74 ter zaščito novinarjev, zagovornikov človekovih pravic in drugih pred zlorabami tožb za onemogočanje udeležbe javnosti 75 . Z direktivo proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti je uveden sistem močnih postopkovnih zaščitnih ukrepov za čezmejne primere strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, ki sodiščem omogočajo obravnavanje nepoštenega pravdanja in odvračajo od morebitnih novih primerov strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti. Direktiva vključuje pravila, ki omogočajo zgodnjo zavrnitev takih primerov in zagotavljajo učinkovita pravna sredstva za žrtve strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti. Pravila skupaj s povezanim priporočilom sestavljajo trden sveženj ukrepov za boj proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti ter zaščito udeležbe javnosti in svobode izražanja v EU. Komisija je predlagala tudi uskladitev nekaterih vidikov nacionalnih pravil v zvezi z medijskimi storitvami v okviru evropskega akta o svobodi medijev. Cilj predloga je obravnavati razdrobljene nacionalne regulativne pristope v zvezi s svobodo in pluralnostjo medijev in uredniško neodvisnostjo ter omogočiti svobodno zagotavljanje medijskih storitev na notranjem trgu. Osredotoča se tudi na neodvisnost in stabilno financiranje javnih medijev ter preglednost lastništva medijev in dodeljevanja državnih oglaševalskih sredstev, ki sta ključna cilja akcijskega načrta za evropsko demokracijo. Države članice bi morale v skladu z novimi določbami preučiti tudi vpliv nacionalnih ukrepov in koncentracije medijev na svobodo in pluralnost medijev. Kar zadeva razširjanje medijskih vsebin v spletnem okolju, predlog evropskega akta o svobodi medijev temelji na horizontalnem okviru, vzpostavljenem z aktom o digitalnih storitvah.

Komisija svobodo in pluralnost medijev oceni tudi v svojem letnem poročilu o stanju pravne države. V poročilu je podrobno obravnavan razvoj dogodkov v državah članicah v zvezi s temami, kot so neodvisnost nacionalnih regulativnih organov za medije, preglednost lastništva medijev, poštenost in preglednost državnega oglaševanja, upravljanje javnih medijev ter okviri, vzpostavljeni za zagotavljanje varnosti novinarjev. Ta postopek temelji na stalnem dialogu z ustreznimi organi držav članic in deležniki, privedel pa je do več reform, ki so se začele izvajati na nacionalni ravni 76 .

Finančna vzdržnost medijev je ključno gonilo uredniške integritete in neodvisnosti medijev 77 . Komisija je od sprejetja Akcijskega načrta za medijski in avdiovizualni sektor decembra 2020 78 okrepila svojo podporo za odpornost medijev, zlasti z ukrepi za spodbujanje zasebnih naložb v novičarske medije. Akcijski načrt za medijski in avdiovizualni sektor je pozval k združitvi ukrepov in podpore za sektor novičarskih medijev z zagotavljanjem boljšega dostopa do posojil, krepitvijo sodelovanja med mediji ter predlogom za vzpostavitev in izvajanje podatkovnega prostora za medije.

Komisija je okrepila tudi financiranje organizacij novičarskih medijev. V okviru programa Ustvarjalna Evropa za obdobje 2021–2027 je bilo projektom in pobudam, ki podpirajo pluralnost medijev, novinarstvo in medijsko pismenost, namenjenih približno 75 milijonov EUR. Ukrepi vključujejo spremljanje pluralnosti medijev ter podporo medijskim svetom, mehanizmu za hitro odzivanje na kršitve svobode medijev in posebnim sektorjem, kot sta preiskovalno novinarstvo ali lokalno poročanje. Ker povpraševanje po financiranju presega razpoložljiva sredstva v okviru programa Ustvarjalna Evropa, bo Komisija še naprej iskala načine za podporo tem sektorjem 79 .

EU krepi podporo in zaščito svobode medijev ne le v EU, temveč tudi v tujini, s posebnim poudarkom na sosedstvu 80 . EU je v okviru ruske vojne agresije proti Ukrajini dodelila finančna sredstva za podporo novinarjem in medijem v Ukrajini v višini 30 milijonov EUR. Povečala se je tudi podpora neodvisnim ruskim medijem, ki jo je treba ohraniti dolgoročno 81 .

Evropski parlament in Svet sta dosegla začasni politični dogovor o predlagani direktivi proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti. Pričakuje se tudi, da bosta sozakonodajalca kmalu dosegla dogovor o evropskem aktu o svobodi medijev. Ključna naslednja koraka bosta izvajanje in izvrševanje novih pravil. Države članice bi si morale še naprej prizadevati tudi za celovito izvajanje priporočila o varnosti novinarjev in priporočila proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti. Pomembnost strogih pravil na ravni EU za omejitev strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti in zaščito demokratičnega prostora je razvidna tudi iz več primerov zlorab tožb, ki so jih vložile tretje države ali so bile vložene v njihovem imenu.

3.3Boj proti dezinformacijam ter tujem manipuliranju z informacijami in vmešavanju

V zadnjih letih je bila prednostna naloga EU zaščita evropskih demokracij pred grožnjami in škodljivimi učinki dezinformacij, manipuliranja z informacijami in vmešavanja, zlasti s strani tujih akterjev 82 .

Namen takih operacij manipulativnega vplivanja in dezinformacijskih kampanj je spodkopati demokratično razpravo in poglobiti razkol v družbi. Take operacije so pogosto dobro financirane, sponzorira jih država, izvajajo pa jih sovražni akterji, tako da kot take pomenijo varnostno grožnjo demokracijam EU 83 . Ruska vojna agresija proti Ukrajini je izpostavila in povečala tveganje za evropski informacijski prostor, saj Kremelj vse bolj sodeluje v dezinformacijskih kampanjah in operacijah tujega vmešavanja ter jih uporablja kot strateški in usklajen instrument za ogrožanje varnosti in demokracije ter podporo svoji vojni agresiji 84 . Obsežne dezinformacijske in sovražne kampanje je sprožil tudi konflikt na Bližnjem vzhodu po terorističnih napadih gibanja Hamas v Izraelu 85 . To se še stopnjuje zaradi digitalizacije, vključno z značilnostmi zasnove spletnih platform, ki omogočajo hitro in učinkovito razširjanje dezinformacij brez primere, ter novih orodij, ki temeljijo na umetni inteligenci, uporabljajo pa jih lahko zlonamerni akterji.

Na vprašanje, kako pogosto so bili po njihovem mnenju izpostavljeni dezinformacijam, je 35 % anketirancev v nedavni raziskavi Eurobarometer odgovorilo, da „pogosto“ ali „zelo pogosto“, 33 % pa jih je odgovorilo, da „včasih“. Anketiranci so menili, da so glavni medij, prek katerega so bili najpogosteje ciljani, spletna družbena omrežja (64 %), sledijo jim televizija (36 %), spletni časopisi in revije (22 %) ter spletna mesta za izmenjavo videov (21 %) 86 .

EU je v okviru akcijskega načrta za evropsko demokracijo okrepila prizadevanja za izboljšanje svoje zmogljivosti za odzivanje na to novo in spreminjajočo se naravo groženj, tako doma kot tudi na mednarodni ravni. Okrepljeno je bilo obstoječe sodelovanje znotraj Komisije, med institucijami in službami EU ter širše, vključno z ustreznimi deležniki v civilni družbi, akademiki in zasebno industrijo ter mednarodnimi partnerji. EU je okrepila svoje strateško komuniciranje v odgovor na dezinformacije prek mreže Komisije za boj proti dezinformacijam (NaD). Sistem hitrega obveščanja, ki ga upravlja ESZD, še naprej zagotavlja skupno situacijsko zavedanje ter z državami članicami, institucijami EU in mednarodnimi partnerji deli učinkovite pristope k odzivanju na grožnjo tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja 87  . Pobude vključujejo odkrivanje, dejavno vnaprejšnje razkrinkanje in razkrinkanje ter ciljno usmerjene kampanje za obravnavanje pandemije COVID-19, pa tudi celovit in stalen odziv na dezinformacije, ki jih podpira ruska država, o njeni vojni agresiji proti Ukrajini 88 . Rezultati so se pokazali v zmožnosti učinkovitosti pri hitrejšem in bolj usklajenem reševanju izzivov. To je tudi širše prispevalo k demokratični odpornosti. 

Okrepljeno je bilo mednarodno sodelovanje s podporo mehanizmu skupine G7 za hitro odzivanje 89 , nadaljuje pa se tudi tesno sodelovanje z Natom, pri čemer sta bila tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje izpostavljena kot ena od ključnih varnostnih groženj za sodelovanje med EU in Natom 90 . Svet EU-ZDA za trgovino in tehnologijo ter izjava z vrha EU-ZDA iz oktobra 2023 sta dodatno spodbudila tesno čezatlantsko sodelovanje v zvezi z grožnjo, zlasti za napredek pri strateškem sodelovanju in krepitev interoperabilnosti pristopov k boju proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju 91 . EU je prav tako učinkovito uporabila svoja diplomatska orodja za boj proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju ter tujem vmešavanju, zlasti s sprejetjem omejevalnih ukrepov proti posameznikom in medijskim hišam, ki so sodelovali pri manipuliranju z informacijami in vmešavanju po vojni agresiji proti Ukrajini. To je bilo dopolnjeno z razvojem okrepljenega nabora orodij EU za boj proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju 92 , ki ponuja skupen analitični okvir in metodologijo za zbiranje sistematičnih dokazov o incidentih v zvezi s tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem, da bi pomagal izboljšati razumevanje taktik, tehnik in postopkov, ki se uporabljajo za manipuliranje in vmešavanje 93 . To dopolnjuje delo projektnih skupin StratCom pri ESZD za ozaveščanje in krepitev zmogljivosti, podporo delegacijam EU ter vzpostavljanje stikov s civilno družbo. Cilj je akterjem tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja, kot sta Rusija in Kitajska, otežiti manipuliranje z informacijskimi okolji EU in sosednjimi informacijskimi okolji 94 .

Osrednji del pristopa Komisije k boju proti dezinformacijam je bilo njeno delo za zagotovitev večje odgovornosti spletnih platform. 52 % Evropejcev meni, da bi morale spletne platforme storiti več za preprečevanje širjenja napačnih in zavajajočih informacij 95 . Z aktom o digitalnih storitvah so ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov zavezani k rednemu ocenjevanju sistemskih tveganj, ki jih lahko njihove storitve predstavljajo za družbo, vključno s svobodo izražanja, ali tveganja uporabe njihovih storitev kot orodja za dezinformacijske kampanje, še posebno za zaščito volilnih procesov 96 . Kot ključni način za ublažitev takih tveganj 97 so pozvani k sodelovanju pri oblikovanju prostovoljnih kodeksov ravnanja in kriznih protokolov. Primer tega je ambiciozen novi kodeks ravnanja glede dezinformacij, ki so ga junija 2022 podpisali številni podpisniki 98 . Pomembno je, da sta skupaj s kodeksom vzpostavljena tudi trden okvir za spremljanje in center za preglednost za zagotovitev preglednosti in odgovornosti. Podpisniki kodeksa, vključno s spletnimi platformami, so januarja in septembra 2023 poročali o napredku in zagotovili doslej največjo količino informacij o tem, kako izvajajo svoje zaveze za boj proti dezinformacijam.

Komisija je pred evropskimi volitvami leta 2024 vzpostavila predvolilni dialog in sodelovanje s spletnimi platformami in drugimi podpisniki kodeksa. Poleg tega se delo v okviru kodeksa osredotoča tudi na obravnavanje škodljivih možnosti novih orodij, ki temeljijo na umetni inteligenci ter bi se lahko uporabljala v dezinformacijskih kampanjah in kampanjah tujega vmešavanja. Prednostna naloga v tem okviru je zaključek pogajanj o predlaganem aktu o umetni inteligenci, saj bi se vzpostavili potrebni zaščitni ukrepi in zagotovila preglednost uporabe umetne inteligence 99 .

Da bi bili državljani opolnomočeni za sprejemanje informiranih odločitev, Komisija podpira širok nabor inovativnih projektov za boj proti dezinformacijam v okviru različnih programov EU, zlasti projekte organizacij civilne družbe ter ustanov za izobraževanje in usposabljanje, ali s sodelovanjem novinarjev, da bi spodbudila medijsko in digitalno pismenost ter državljanom pomagala pri prepoznavanju dezinformacij v EU in zunaj nje 100 . Komisija je v okviru akcijskega načrta za digitalno izobraževanje (2021–2027) objavila smernice za učitelje in izobraževalce o boju proti dezinformacijam in spodbujanju digitalne pismenosti z izobraževanjem in usposabljanjem 101 . Podobno so bila za lokalne projekte, ki spodbujajo medijsko pismenost, namenjena sredstva v okviru programa Erasmus+ in Evropske solidarnostne enote 102 .

Hkrati EU podpira pobude za boj proti dezinformacijam, ki jih vodijo skupnosti, z okrepljenim preverjanjem dejstev, na primer z evropsko opazovalnico digitalnih medijev 103 in razvojem evropskega kodeksa standardov za neodvisne organizacije za preverjanje dejstev 104 . To se je izkazalo za ključno v boju proti dezinformacijam, povezanim z vojno agresijo proti Ukrajini 105 . Evropska opazovalnica digitalnih medijev je v okviru svoje širše misije za boj proti dezinformacijam ustanovila posebno projektno skupino za evropske volitve, namenjeno odkrivanju zgodnjih znakov potencialno nevarnih dezinformacijskih kampanj, ki bi se lahko razširile po vsej EU, in usklajevanju namenskih dejavnosti medijske pismenosti. Projektna skupina 106 bo svoje strokovno znanje in izkušnje zagotovila tudi evropskim institucijam v okviru priprav na evropske volitve.

Ob tem visoki predstavnik nadaljuje delo za nadaljnjo krepitev vsedružbenega pristopa za izmenjavo informacij v obliki centra za izmenjavo in analizo informacij o tujem manipuliranju z informacijami in vmešavanju. To je sestavni del zbirke orodij za preprečevanje tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja, da se omogoči boljše skupno situacijsko zavedanje in nadalje razvije skupna metodologija za zbiranje sistematičnih dokazov o tujem manipuliranju z informacijami in vmešavanju ter vzpostavitev zaupanja vrednega okvira za izmenjavo informacij med ustreznimi deležniki, kar bi prav tako privedlo do združitve skupnosti zagovornikov za sistematično zbiranje in izmenjavo informacij o incidentih v zvezi s tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem. Temelji tudi na pozivu iz strateškega kompasa za varnost in obrambo k vzpostavitvi podatkovnega prostora za obravnavo tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja. Komisija bo poleg tega še naprej krepila lastne zmogljivosti za odkrivanje, spremljanje in analiziranje dezinformacijskih dejavnosti, ki se izvajajo na ravni EU in nacionalni ravni, ter boj proti njim. V okviru programa Obzorje Evropa je bila več kot tretjina od več kot 300 milijonov EUR podpore za raziskave na področju demokracije mobilizirana za financiranje raziskav in inovacij za boljše odkrivanje in razumevanje tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja ter drugih primerov neprimernega vplivanja na politično odločanje 107 . V prihodnje bi bilo pomembno ohraniti to raven ambicioznosti in izkoristiti pridobljena spoznanja.

Akterji civilne družbe imajo vodilno vlogo v boju proti dezinformacijam in pri razkrivanju tujega vmešavanja, tudi prek lokalnih pobud in strokovne skupnosti, ki se ukvarja z analizo tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja in dezinformacij ter bojem proti njim. Tesna vključenost civilne družbe je ključnega pomena za hitro in učinkovito oceno nenehno spreminjajoče se narave groženj, akterjev in orodij, ki jih ti uporabljajo. Komisija bo še naprej podpirala delo neodvisne skupnosti vozlišč v okviru evropske opazovalnice digitalnih medijev. Raziskave in ozaveščanje so bili osredotočeni na dezinformacije in tuje vmešavanje v EU, zlasti z uporabo podatkov, pridobljenih na podlagi kodeksa ravnanja glede dezinformacij ter njegovih določb o preglednosti in dostopu do podatkov. Komisija bo za podporo delu na področju preverjanja dejstev pri izvajanju kodeksa ravnanja ter zagotovitev visokih poklicnih standardov in neodvisnosti preverjevalcev dejstev še naprej financirala dejavnosti usposabljanja, da bi podprla kodeks o poklicni integriteti evropske mreže za standarde za preverjanje dejstev (EFCSN).

3.4Vključujoče državljansko udejstvovanje in udeležba za evropsko demokratično odpornost

Krepitev vezi med ljudmi in demokratičnimi institucijami, ki jim služijo in jih zastopajo, je temelj demokratične odpornosti. Močan, varen in omogočitven prostor civilne družbe ter angažirani, informirani in opolnomočeni državljani so bistveno jamstvo za odpornost naših demokracij v času volitev in na splošno 108 . V nedavni raziskavi Eurobarometer je skoraj devet od desetih anketirancev (87 %) menilo, da je civilna družba (združenja, nevladne organizacije) pomembna za spodbujanje in varstvo demokracije in skupnih vrednot, tudi v smislu spodbujanja dobro informirane in pluralistične demokratične razprave. Podatki kažejo tudi, da več kot polovica anketirancev meni, da je treba povečati udejstvovanje organizacij civilne družbe v postopku odločanja na nacionalni (56 %) in evropski ravni (54 %). Približno dve tretjini anketirancev sta naklonjeni večjemu udejstvovanju državljanov v postopku oblikovanja politik na nacionalni (68 %) in evropski ravni (66 %) 109 .

Opolnomočenje državljanov in organizacij civilne družbe ter njihova opremljenost z ustreznimi orodji za državljansko udejstvovanje sta medsektorski prednostni nalogi v različnih stebrih akcijskega načrta za evropsko demokracijo ter v Listini in poročilih o stanju pravne države. Na voljo so tudi različne možnosti financiranja za spodbujanje državljanske udeležbe, državljanskega udejstvovanja in zaupanja v demokracijo, zlasti v okviru programov EU, kot so programi Državljani, enakost, pravice in vrednote, Ustvarjalna Evropa, Erasmus+ in Obzorje Evropa. Prav tako je zagotovljena tehnična pomoč za upravno reformo v državah članicah v okviru Instrumenta za tehnično podporo 110 za krepitev zmogljivosti javnih uprav in javnih organov za prakse sodelovanja. Vključitev državljanskega udejstvovanja v oblikovanje in izvajanje politik je bila prednostna naloga tudi v okviru načela partnerstva kohezijske politike EU 111 . Konferenca o prihodnosti Evrope je zagotovila dragocene izkušnje v zvezi s tem, kako okrepiti državljansko udejstvovanje pri oblikovanju politik z izvajanjem posvetovalnih postopkov. Prispevala je tudi h krepitvi demokratične odpornosti, kar je privedlo do uvedbe nove faze državljanskega sodelovanja z evropskimi državljanskimi forumi, ki je zdaj vključena v postopek oblikovanja politik Evropske komisije.

Hkrati sta vse večja podpora in financiranje v okviru programov EU namenjena tudi spodbujanju medijske in digitalne pismenosti ter opremljenosti ljudi vseh starosti z orodji za krmarjenje v današnjem informacijskem in medijskem okolju, prepoznavanje različnih vrst medijev in njihovega delovanja ter kritično razumevanje različnih vrst medijev, vključno z družbenimi omrežji, da bi lahko sprejemali informirane odločitve. Ker se možnosti za udejstvovanje na spletu širijo in postajajo vse običajnejše, lahko sovražni govor na spletu ljudi odvrne od izražanja stališč in sodelovanja v spletnih razpravah. Prednostna naloga je spodbujanje spoštljivega, spodbudnega in varnejšega okolja, v katerem je mogoče izraziti svoja stališča. V ta namen je Komisija predlagala pobudo za razširitev seznama kaznivih dejanj EU na sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva 112 . To bo dopolnilo regulativni okvir iz akta o digitalnih storitvah, okvirni sklep o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi 113 ter prizadevanja v okviru kodeksa ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora 114 .

Predstavniške demokracije je mogoče okrepiti z novimi in smiselnimi metodami državljanske udeležbe, posvetovanja in udejstvovanja v vseh generacijah. Te oblike udeležbe državljanom ponujajo dodatne načine, da lahko dejavno sodelujejo v demokratični razpravi in prispevajo k oblikovanju politik, pri tem pa upoštevajo ustavne tradicije in posebnosti držav članic. Izkušnje s participativno in posvetovalno demokracijo na lokalni, nacionalni in vseevropski ravni kažejo, da lahko te prakse pomagajo premostiti obstoječe vrzeli med državljani in nosilci odločanja ter združiti različne skupine ljudi za pripravo skupnih priporočil. Na podlagi Konference o prihodnosti Evrope so bili določeni novi načini za zagotovitev, da je državljanom dana ta večja vloga pri oblikovanju politik EU 115 . Te oblike udejstvovanja dopolnjujejo uveljavljene prakse vključevanja državljanov v postopke oblikovanja politik na ravni EU, kot so posvetovanja z javnostjo in deležniki, redni dialogi z deležniki ali pravila o preglednosti informacij in dokumentov in dostopu do njih. Da bi se okrepilo sodelovanje deležnikov v različnih fazah postopkov oblikovanja politik, je Komisija sprejela smernice za boljše pravno urejanje, v katerih so določena načela, ki jih upošteva pri pripravi novih pobud in predlogov ter pri ocenjevanju in spremljanju izvajanja obstoječe zakonodaje 116 .

Izobraževanje ima pomembno vlogo pri spodbujanju zanimanja za državljansko udejstvovanje in udeležbo ter zavezanosti demokratičnim vrednotam. Spodbujanje in zaščita evropskih demokratičnih vrednot je osrednja razsežnost evropske strategije za univerze, sprejete leta 2022, saj visokošolske ustanove prispevajo k spodbujanju aktivnega državljanstva, strpnosti, enakosti in raznolikosti, odprtosti ter kritičnega razmišljanja. V okviru programa Erasmus+ (2021–2027) se v državah članicah EU in drugod prek različnih tokov financiranja spodbujata udeležba in državljansko udejstvovanje v demokratičnem življenju Evrope. Spodbujanje vključujoče participativne demokracije je eno od vodilnih načel strategije EU za mlade (2019–2027) 117 . V svežnju o državljanstvu za leto 2023 je priznan pomen državljanske vzgoje, vključno z ozaveščenostjo o pravicah državljanov EU 118 , ter izobraževanja volivcev za spodbujanje politične udeležbe in krepitev odpornosti državljanov proti dezinformacijam.

Organizacije civilne družbe so eden od glavnih stebrov delujoče demokracije. Delujejo kot nadzorniki demokratičnih fundacij in institucij. Od vlad zahtevajo, da prevzamejo odgovornost ter pomagajo varovati in spodbujati temeljne pravice in pravno državo tako, da pomagajo posameznikom in skupnostim ter prispevajo k podpiranju njihovih interesov. Poleg tega posameznike opolnomočijo za sodelovanje v zadevah javnega interesa in na splošno prispevajo k povečanju smiselne udeležbe javnosti.

Komisija z organizacijami civilne družbe sodeluje pri oblikovanju politik na številnih področjih. Organizacije civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic lahko svoja stališča glede zakonodaje in politike EU predstavijo v okviru posvetovanja in dialoga. Portal „Povejte svoje mnenje“ je vstopna točka za posvetovanje 119 , ki vsem zainteresiranim stranem omogoča, da prispevajo k pobudam pred njihovim sprejetjem in po njem 120 . Organizacije civilne družbe so del partnerstva z regionalnimi in lokalnimi organi ter gospodarskimi in socialnimi partnerji, kar jim omogoča, da sodelujejo pri celotni pripravi, izvajanju in ocenjevanju programov v okviru kohezijske politike, ki jih financira EU.

Komisija je poleg tega vzpostavila redne dialoge z akterji civilne družbe na različnih področjih politike, s čimer je zagotovila učinkovitejšo komunikacijo in sodelovanje pri oblikovanju politik. Strukturni dialog s civilno družbo poteka prek forumov in platform, zajema pa najrazličnejša področja politike 121 . Pomembni lokalni akterji za državljansko udejstvovanje so predstavništva Komisije v državah članicah. Organizirala so na tisoče dogodkov, od dialogov z državljani do priložnostnih participativnih dogodkov, zlasti med Konferenco o prihodnosti Evrope, v okviru katere je bilo v državah članicah organiziranih več kot 6 000 dogodkov, ki se jih je udeležilo skupaj več kot 700 000 udeležencev. To je mogoče razširiti in dopolniti z drugimi pobudami za vzpostavitev povezave z lokalno ravnjo 122 .

Varovanje, podpiranje in opolnomočenje organizacij civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic so v središču dela EU za zagotavljanje uspešnega prostora civilne družbe, kot je poudarjeno v poročilu o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah za leto 2022 123 . V poročilu je poudarjeno, kako pomembno je zagotoviti, da organizacije civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic delujejo v spodbudnem, varnem in podpornem okolju. V poročilu o stanju pravne države za leto 2022 je navedeno, da delovanje organizacij civilne družbe brez neupravičenega vmešavanja temelji na sodni praksi EU 124 in evropskih standardih 125 , poročila pa vsebujejo pregled ukrepov, ki so jih države članice sprejele za izboljšanje položaja organizacij civilne družbe. Primeri vključujejo poenostavitev postopkov registracije, vzpostavitev struktur za pomoč organizacijam civilne družbe ter revizijo pravil o delovanju organizacij civilne družbe in dostopu teh organizacij do financiranja. V poročilih o stanju pravne države za leti 2022 in 2023 so bila za več držav članic podana posebna priporočila. Poleg tega je Komisija septembra 2023 predstavila predlog zakonodajne pobude o čezmejnih dejavnostih združenj 126 , katere cilj bo odpraviti ovire na enotnem trgu, da se združenjem omogoči uspešno delovanje na enotnem trgu, in dopolniti ukrepe, sprejete v sedanjem svežnju.

Komisija za nadaljnje spodbujanje državljanske udeležbe ter opolnomočenje organizacij civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic za sodelovanje pri oblikovanju politik in dopolnitev drugih ukrepov, sprejetih na ravni EU, predstavlja priporočilo o spodbujanju udejstvovanja in učinkovite udeležbe državljanov in organizacij civilne družbe v procesih oblikovanja javnih politik 127 . Cilj Priporočila je spodbujati udeležbo državljanov in organizacij civilne družbe pri oblikovanju javnih politik ter pomagati okrepiti demokratično odpornost v Uniji. Cilj Priporočila je tudi olajšati spodbujanje državljanskega udejstvovanja ter zaščito demokracij in spoštovanje temeljnih pravic v državah članicah. Države članice spodbuja, naj zagotovijo učinkovito in vključujočo udeležbo državljanov in organizacij civilne družbe 128 v postopkih oblikovanja politik, pri čemer bi bile široko zastopane različne skupine in primeri v družbi, s tem pa bi se zmanjšale izključenost, marginalizacija in diskriminacija, ter podprejo krepitev zmogljivosti državljanov, organizacij civilne družbe in javnih uprav v obstoječih in nastajajočih javnih prostorih. Priporočilo temelji tudi na spoznanjih Konference o prihodnosti Evrope in tekočem delu kompetenčnega centra za participativno in posvetovalno demokracijo v skladu z uveljavljenimi standardi in dobrimi praksami soustvarjanja in posvetovalne demokracije 129 . Ob priznavanju potrebe po zagotovitvi skupne ravni zaščite in udejstvovanja organizacij civilne družbe po vsej Uniji (in zunaj nje) države članice spodbuja, naj ustvarijo in vzdržujejo spodbudno okolje za organizacije civilne družbe in zagovornike človekovih pravic, da bi lahko ti učinkovito sodelovali pri takih postopkih oblikovanja politik. V Priporočilu je predlagan tudi seznam ukrepov, ki bi jih morale države članice sprejeti za zaščito in podpiranje organizacij civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic, da bi zagotovile uspešen prostor civilne družbe.

Za uspešno civilno družbo je bistvena finančna podpora. EU organizacijam civilne družbe že zagotavlja številne možnosti financiranja za krepitev njihovih zmogljivosti in izvajanje projektov, ki prispevajo k spodbujanju vrednot EU. Temeljna zahteva za financiranje EU je spoštovanje vrednot EU. Spoštovanje vrednot EU je že del sporazuma o dodelitvi nepovratnih sredstev, ki ga mora podpisati vsak upravičenec do finančnih sredstev EU, Komisija pa pripravlja smernice za jasnejšo opredelitev posledic kršitev vrednot EU za upravičence. Komisija uvaja tudi pilotne projekte za okrepitev pregledov in postopkov preverjanja proračunskih programov na ustreznih področjih porabe, ki pomenijo večje tveganje zlorabe in nespoštovanja vrednot EU. Države članice bi morale pri upravljanju sredstev EU vzpostaviti učinkovite mehanizme za uporabo enakega pristopa. Program Državljani, enakost, pravice in vrednote je močno osredotočen na podporo organizacijam civilne družbe pri zaščiti in spodbujanju vrednot in pravic EU. Komisija bo še naprej zagotavljala ciljno usmerjeno dodeljevanje finančnih sredstev za prednostne naloge v okviru akcijskega načrta za evropsko demokracijo in mobilizirala namenska finančna sredstva iz vrste razpoložljivih programov EU za podporo ciljem današnjega svežnja v smislu boja proti dezinformacijam ter spodbujanja integritete volitev in pluralnosti medijev. Za lažje krmarjenje po različnih programih bo dodatno izboljšala in spodbujala orodje, ki ga je vzpostavila za razpoložljiva finančna sredstva, s preprostimi iskalnimi funkcijami, tako da bo mogoče zlahka in hitro dostopati do ustreznih informacij o finančnih sredstvih za demokracijo 130 . Komisija in ESZD bosta še naprej proaktivno sodelovali z državljani in organizacijami civilne družbe na terenu prek predstavništev Komisije v prestolnicah držav članic in delegacij EU po svetu, da bi povečali ozaveščenost in izboljšali izmenjavo informacij o priložnostih, ki so na voljo v okviru različnih programov EU. Na sliki 5 je kratek pregled možnosti, ki jih ponujajo programi EU, druge možnosti pa so na voljo v okviru strukturnih skladov EU in Instrumenta za tehnično podporo (npr. za financiranje civilne družbe ter krepitev zmogljivosti in institucionalne/upravne infrastrukture za posvetovalno državljansko udejstvovanje in politično udeležbo).

4.    SKLEPNE UGOTOVITVE

Predsednica Ursula von der Leyen je julija 2019 pozvala k novi spodbudi za evropsko demokracijo, v kateri bi imeli Evropejci in Evropejke večji vpliv, EU pa bi okrepila prizadevanja za spodbujanje, zaščito in krepitev naše demokracije. To je bilo upoštevano v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo iz decembra 2020, ki je pomembno prispeval k boju proti dezinformacijam in manipuliranjem z informacijami ter k zaščiti poštenih volitev in svobode in pluralnosti medijev.

Od začetka tega mandata Komisije se je morala EU spopasti z vrsto velikih geopolitičnih, gospodarskih, podnebnih in zdravstvenih kriz. Način, kako se je EU uspelo odzvati na te krize, je pokazal, da se lahko opre na močno liberalno demokracijo, zaupanje v svoje institucije ter spoštovanje naših skupnih načel in vrednot. Vendar so se v teh krizah pokazali tudi grožnja tujega vmešavanja in tveganja zaradi zelo nestabilnih mednarodnih razmer: nekateri akterji so namenili ogromna sredstva za spodkopavanje demokracije in zaupanja v naše institucije.

Namen tega svežnja ukrepov za obrambo demokracije je okrepiti to ukrepanje pred volitvami v Evropski parlament. Ta sveženj je odgovor na te izzive ob polnem spoštovanju naših temeljnih pravic in vrednot, pri čemer se opira tudi na spoznanja, pridobljena na Konferenci o prihodnosti Evrope. Komisija z zanimanjem pričakuje popolno zavezanost Evropskega parlamenta in Sveta odločnemu napredku pri vseh zakonodajnih predlogih na področju demokracije pred evropskimi parlamentarnimi volitvami, od širokega kroga vključenih javnih in zasebnih nacionalnih akterjev pa pričakuje, da bodo zagotovili izvajanje akcijskega načrta za evropsko demokracijo in tega novega svežnja za obrambo demokracije.

(1)    Člen 2 PEU.

(2)    Člen 8 PEU, člen 21 PEU.

(3)    Organizacije civilne družbe se pogosto navajajo kot nedržavne, neprofitne, nestrankarske in nenasilne strukture, prek katerih se ljudje organizirajo zaradi izpolnjevanja skupnih ciljev in idealov. Delujejo na lokalnih, pa tudi na nacionalnih, regionalnih in mednarodnih ravneh ter lahko vključujejo formalne in neformalne organizacije v mestih in na podeželju.

(4)    Ugotovljeni ključni trendi so poskusi spodkopavanja zaupanja v demokratične institucije in predstavniško demokracijo ali predanosti njim, poskusi odprave demokratičnega sistema zavor in ravnovesij, destabilizacija volilnih kampanj, pritisk na svobodne medije in prostor civilne družbe ter nezakonita uporaba vohunske programske opreme proti demokratičnim akterjem.

(5)    COM(2023) 772 final.

(6)    Evropski parlament je 1. junija 2023 sprejel resolucijo o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah ( 2022/2075(INI) ).

(7)    Glej: Odgovor Komisije na resolucijo Evropskega parlamenta o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v EU, tudi o dezinformacijah .

(8)       Raziskava Flash Barometer 528 (2023) o državljanstvu in demokraciji.

(9)    COM(2020) 790 final.

(10)    COM(2022) 404 final.

(11)    COM(2021) 775 final. Cilj tega pravnega instrumenta je odvrniti tretje države od omejevanja ali groženj z omejevanjem trgovine ali naložb za spremembo politike v EU na področjih, kot so podnebne spremembe, davčna ureditev ali varnost hrane.

(12)       Uredba (EU) 2019/452 z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji .

(13)       Strategija za kibernetsko varnost | Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (europa.eu) .

(14)     Pristop EU za krepitev gospodarske varnosti (europa.eu) .

(15)    JOIN(2016) 18 final; JOIN(2018) 16 final; strategija EU za varnostno unijo iz leta 2020. Sklepi Sveta o okviru za usklajen odziv EU na hibridne kampanje (junij 2022).

(16)    Glej na primer omejitve, povezane z mediji, iz Uredbe (EU) 2022/350 z dne 1. marca 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini.

(17)    Konferenca o prihodnosti Evrope je že sama po sebi predstavljala drzen izraz posvetovalne demokracije evropskih institucij: obsežno in poglobljeno lokalno posvetovanje z državljani, med drugim z zelo inovativnimi naključno izbranimi evropskimi državljanskimi forumi in plenarno skupščino Konference, s katerim je bila ponovno potrjena želja državljanov po dejavnem evropskem prostoru civilne družbe, ki lahko naši predstavniški demokraciji prinese dodano vrednost in ki krepi vlogo, ki jo ima civilna družba pri dejavnem sodelovanju v naši demokraciji. Glej tudi sporočilo Komisije o nadaljnjem ukrepanju: COM(2022) 404 final.

(18)    Sporočilo o boju proti korupciji, JOIN(2023) 12 final, s priloženimi predlogi COM(2023) 234, HR(2023) 108 in JOIN(2023) 13.

(19)    Sporočilo o predlogu za medinstitucionalni organ za etiko, COM(2023) 311 final.

(20)    Sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu, Ni prostora za sovraštvo: Evropa združena proti sovraštvu, COM(2023) 772 final.

(21)    Strategija EU za enakost spolov za obdobje 2020–2025, akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025, strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov za obdobje 2020–2030, strategija za enakost LGBTIQ oseb in strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030.

(22)

     Uspešen prostor civilne družbe za spoštovanje temeljnih pravic v EU, COM(2022) 716 final.

(23)    Glej Evropsko deklaracijo o digitalnih pravicah in načelih .

(24)     Akcijski načrt EU za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024 .

(25)    V raziskavi Flash Barometer 522 (2023) o demokraciji je 43 % Evropejcev navedlo, da so propaganda in/ali napačne ali zavajajoče informacije iz nedemokratičnega tujega vira ter prikrito tuje vmešavanje v politiko in gospodarstvo njihove države med najresnejšimi grožnjami demokraciji.

(26)    Zneske, ki jih tretje države dejansko porabijo v državah članicah in po vsej EU z namenom vmešavanja v demokratične procese, je težko oceniti zaradi narave teh dejavnosti, ki so že po definiciji prikrite. Jasnejši pregled zneskov, ki jih tretje države porabijo za zastopanje interesov v EU, bi moral biti na voljo po začetku izvajanja te direktive.

(27)    Raziskava Flash Eurobarometer 528 (2023) o državljanstvu in demokraciji.

(28)    COM(2023) 800 final.    

(29)    OECD (2021) Lobbying in the 21st Century (Lobiranje v 21. stoletju), ki kaže, da „vse večja zapletenost notranjih postopkov oblikovanja politik in pogajanj na mednarodni ravni zabrisuje meje med lobiranjem in diplomacijo“.

(30)    Nekatere države članice preučujejo uvedbo različnih vrst nacionalnih pravil. Glej SWD(2023) 661 final.

(31)    Predlagana direktiva bi zajemala vse dejavnosti zastopanja interesov v imenu tretjih držav, ne glede na zadevni subjekt. Vključitev v register zato ne bi smela privesti do negativnega označevanja ali povzročiti dvomov o verodostojnosti ali zakonitosti zadevnega subjekta, s čimer bi se znatno zmanjšalo tveganje stigmatizacije.

(32)    COM(2023) 637 final.

(33)    Čeprav zagotavljanje medijskih storitev ne bi spadalo na področje uporabe predlagane direktive, bi bile zajete dejavnosti zastopanja interesov, ki jih v imenu subjektov iz tretjih držav izvajajo ponudniki medijskih storitev.

(34)    To ne posega v omejevalne ukrepe, uvedene v okviru režima sankcij EU.

(35)    Vzpostavljeno z Uredbo (EU) 2018/1724.

(36)    Za dodatno omejitev upravnega bremena bi morala upravno sodelovanje in izmenjava informacij med nacionalnimi organi ter nadzornimi organi in Komisijo potekati prek informacijskega sistema za notranji trg (IMI), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1024/2012 za upravno sodelovanje med pristojnimi organi držav EU na področjih politike, povezanih z enotnim trgom. Del tega svežnja je tudi ciljno usmerjena revizija te uredbe.

(37)    Registrirani subjekti lahko zahtevajo, da se vse predložene informacije ali del njih ne objavijo javno, če obstajajo prevladujoči interesi, ki upravičujejo zavrnitev objave, vključno s pomisleki glede temeljnih pravic, kadar bi na primer objava takih informacij ogrozila subjekt ali njegove zaposlene ali partnerska združenja.

(38)    Sodba z dne 18. junija 2020, Komisija/Madžarska (Preglednost društev), C-78/18, EU:C:2020:476.

(39)    Poročilo Beneške komisije o financiranju združenj CDL-AD(2019)002.

(40)    Države članice na primer od subjektov, za katere se uporablja pobuda, ne bi smele zahtevati, da se registrirajo „kot organizacija, ki prejema podporo iz tujine“, ali da na svojem spletnem mestu ter v svojih publikacijah in drugem gradivu za medije navedejo, da so organizacije, ki prejemajo podporo iz tujine.

(41)    Razširitev področja uporabe tega predloga na celotno zastopanje interesov v imenu katerega koli subjekta bi po ocenah vplivala na 3,5 milijona subjektov.

(42)    Komisija je priporočila na tem področju v svojih letnih poročilih o stanju pravne države v letih 2022 in 2023 naslovila na več držav članic.

(43)    Medinstitucionalni sporazum z dne 20. maja 2021 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o obveznem registru za preglednost.

(44)     Register za preglednost (europa.eu) .

(45)    Register za preglednost je splošni register lobistov, ki zajema dejavnosti zastopanja interesov, usmerjene v institucije EU. Zastopanje interesov v imenu tretjih držav se ne obravnava drugače. Register se ne uporablja za dejavnosti lobiranja, usmerjene v javne organe držav članic. Tudi njegova pravna struktura je drugačna: v nasprotju z obveznimi nacionalnimi registri, predvidenimi v predlogu, je register za preglednost na splošno prostovoljen, čeprav institucije EU za nekatere vrste dejavnosti zahtevajo predhodno registracijo.

(46)    To bi vključevalo odvetniške pisarne, poklicne svetovalne službe ali samostojne lobiste, ki jih vlade ali javni organi tretjih držav najamejo za lobiranje v institucijah Unije, ter vse subjekte, kot so tuje agencije, investicijski skladi in javno-zasebne strukture brez diplomatskega statusa. Od teh akterjev bi se pričakovalo, da se registrirajo in predložijo informacije v zvezi s svojimi dejavnostmi ter v primeru posrednikov v registru navedejo svoje stranke in letne zneske, ki so jih ustvarili z dejavnostmi.

(47)    Glej oddelek 3.1 v nadaljevanju.

(48)    Delovni dokument služb Komisije o obravnavanju tujega vmešavanja v raziskave in inovacije (SWD(2022) 12).

(49)    Zlasti načeli preglednosti in integritete pri lobiranju, ki ju je razvila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD, 2009), ter priporočilo Sveta Evrope o pravni ureditvi dejavnosti lobiranja v okviru javnega odločanja (CM/Rec(2017)2 z dne 22. marca 2017).

(50)    COM(2023) 667 final, Krepitev evropskega upravnega prostora (pobuda ComPAct) .

(51)    Instrument za tehnično podporo/ Podpora reformam (europa.eu) .

(52)    Evropsko sodišče za človekove pravice je junija 2022 izdalo sodbo v zadevi Ecodefence in drugi proti Rusiji , v kateri je navedlo, da zakon krši svobodo zbiranja in združevanja, zagotovljeno z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. S tem povezana mnenja je izdala tudi Beneška komisija: https://www.venice.coe.int/webforms/events/?id=3271 . Visoki komisar ZN za človekove pravice in organi za posebne postopke Sveta za človekove pravice so večkrat izrazili podobne pomisleke glede zakonodaje in Rusijo pozvali, naj preneha nadlegovati, kazensko preganjati in zapirati zagovornike človekovih pravic ter prisilno razpuščati organizacije za človekove pravice, pa tudi odpravi stroge omejitve svobode izražanja, mirnega zbiranja in združevanja. Ta zakon so prav tako odločno obsodile EU in njene delegacije, glej: Izjava EU-27 o 10. obletnici uvedbe zakona o tujih agentih, julij 2022 .

(53)    Glej peto poročilo o napredku pri izvajanju strategije EU za varnostno unijo (COM(2022) 745 z dne 13. decembra 2022).

(54)    To vključuje tudi tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje.

(55)    Za podroben pregled in več informacij glej tudi Prilogo.

(56)    C(2023) 8626.

(57)      V Priporočilu so upoštevane določene skupine, vključno z invalidi, mlajšimi volivci in mobilnimi državljani ter tistimi, ki so dovzetni za marginalizacijo. Poleg tega je Komisija, kot je bilo napovedano v strategiji o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 (COM(2021) 101 z dne 3. marca 2021), pripravila priročnik o dobri volilni praksi o udeležbi invalidov v volilnem procesu .

(58)    Direktiva (EU) 2022/2555 z dne 14. decembra 2022 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji.

(59)    Direktiva (EU) 2022/2557 z dne 14. decembra 2022 o odpornosti kritičnih subjektov.

(60)    Aprila 2019 je bila organizirana prva simulacijska vaja EU, da bi preskusili učinkovitost praks odzivanja in kriznih načrtov držav članic in EU ter opredelili načine za preprečevanje, odkrivanje in ublažitev kibernetskih incidentov, ki bi lahko vplivali na evropske volitve.

(61)    Kot globoki ponaredki se razumejo slikovne, avdio ali video vsebine, ki jih ustvarijo ali z njimi manipulirajo sistemi umetne inteligence, tako da so zelo podobne obstoječim osebam, krajem ali dogodkom in se lahko osebam zdijo zmotno verodostojne. S predlogom akta o umetni inteligenci (COM(2021) 206) bi bila zagotovljena označevanje umetnointeligenčne vsebine in razkritje njenega izvora.

(62)

     V raziskavi Eurobarometer, v kateri so bili anketiranci pozvani, naj ocenijo najpomembnejše vidike svobodnih in poštenih volilnih kampanj, so se odgovori z največ glasovi nanašali na (i) razprave in kampanje za preprečevanje sovražnega govora, manipuliranja in laži; (ii) potrebo, da imajo kandidati in politične stranke enake možnosti dostopa do medijev, in (iii) volivce, ki vedo, kdo financira kandidate in politične stranke. Glej raziskavo Flash Eurobarometer 522 (2023) o demokraciji oziroma raziskavo Flash Eurobarometer 528 (2023) o državljanstvu in demokraciji.

(63)    COM(2022) 457 final.

(64)     P9_TA(2023)0244 , Preiskava uporabe programa Pegasus in podobne vohunske programske opreme za nadzor (priporočilo).

(65)    Glej: Odgovor Komisije na priporočilo Evropskega parlamenta po preiskavi domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih z uporabo programa Pegasus in podobne vohunske programske opreme za nadzor .

(66)     EUR-Lex – 32022R2065 – SL– EUR-Lex (europa.eu) .    

(67)    COM(2021) 731 final. Začasni dogovor med Evropskim parlamentom in Svetom je bil dosežen 6. novembra 2023. Formalno sprejetje se pričakuje v začetku leta 2024. Čeprav se bo celoten sklop pravil začel uporabljati 18 mesecev po začetku veljavnosti, se bodo določbe, kot so nediskriminacijska klavzula in opredelitve pojmov, začele uporabljati takoj, in sicer pred evropskimi volitvami.

(68)    COM(2021) 734 final.

(69)       Priročnik o praksah e-glasovanja in drugih praksah IKT .

(70)    V revidirani metodologiji širitve EU je napredek pri reformah, povezanih s spoštovanjem temeljnih vrednot, kot so demokracija, človekove pravice in pravna država, ključnega pomena za določitev splošne hitrosti pristopnega procesa.

(71)    EU je v zadnjih desetih letih financirala projekte pomoči pri volitvah v vrednosti več kot 380 milijonov EUR. Ti ukrepi držav so podprti s svetovnimi programi za demokracijo, vključno s pobudo Ekipe Evropa za demokracijo (TED), ki se je začela izvajati decembra 2021 ter v okviru katere se usklajujejo ukrepi EU in držav članic. Program za ženske in mlade v okviru pobude za demokracijo podpira državljansko in politično udeležbo po svetu, zlasti na področjih, kot sta opazovanje volitev in demokratične reforme.

(72)    Udeležba EU na vrhovih za demokracijo v letih 2021 in 2023 je bila priložnost za okrepitev zavezništev za demokracijo in predstavitev dela, ki ga je EU opravila v podporo demokraciji na svetovni ravni. Za več informacij glej Prilogo.

(73)    Primeri vključujejo projekt za podporo volilni reformi na Zahodnem Balkanu, ki ga bo do sredine leta 2024 (proračun v višini 1,715 milijona EUR) izvajal urad ODIHR.

(74)    C(2021) 6650 z dne 16. septembra 2021.

(75)    COM(2022) 177 final in C(2022) 2428 z dne 27. aprila 2022. Evropski parlament in Svet sta 30. novembra dosegla začasni politični dogovor o direktivi proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti. Komisija tesno sodeluje z državami članicami, da bi jih podprla pri izvajanju priporočila proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti.

(76)    Glej COM(2023) 800 final.

(77)    Priporočilo Komisije (EU) 2022/1634 z dne 16. septembra 2022 o notranjih zaščitnih ukrepih za uredniško neodvisnost in preglednost lastništva v medijskem sektorju (C(2022) 6536). Glej tudi sporočilo o pregledu evropske medijske industrije, COM(2020) 784 final.

(78)      COM(2020) 784 final.

(79)    Za več podrobnosti in primere financiranja glej Prilogo.

(80)    V okviru programa Globalna Evropa za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2021–2027 je približno 185 milijonov EUR namenjenih podpori neodvisnim medijem in izkoriščanju digitalizacije po vsem svetu. Oktobra 2023 je začel veljati novi okvirni sporazum o finančnem partnerstvu za zaščito neodvisnih medijev, da bi se zagotovila trajnostna podpora nevladnim organizacijam, ki si prizadevajo za zaščito neodvisnega novinarstva in boj proti dezinformacijam po vsem svetu. V okviru širitve svobodo in pluralnost medijev podpirajo številni regionalni programi, kot je program za medije na Zahodnem Balkanu s proračunom v višini 40,5 milijona EUR. Za več informacij glej Prilogo.

(81)    Komisija je letos objavila razpis za zbiranje predlogov za pilotni projekt, v okviru katerega je podpora namenjena izgnanim neodvisnim medijem in novinarjem iz Ukrajine, Belorusije in Rusije, ki so se preselili in delajo iz držav članic, da bi lahko še naprej ustvarjali vsebine in jih brez uredniškega vmešavanja predstavljali svojemu občinstvu.

(82)    Poleg samega akcijskega načrta za evropsko demokracijo glej tudi delo Posebnega odbora Evropskega parlamenta o tujem vmešavanju v vse demokratične procese ter sklepe Sveta o tujem manipuliranju z informacijami in vmešavanju (18. julij 2022), dopolnilnih prizadevanjih za krepitev odpornosti in preprečevanje hibridnih groženj (10. december 2019) in krepitvi odpornosti in preprečevanju hibridnih groženj, tudi dezinformacij v okviru pandemije COVID-19 (15. december 2020).

(83)       https://www.eeas.europa.eu/countering-disinformation/tackling-disinformation-information-work-eeas-strategic-communication_en?s=2803

(84)    Obtožbe, da so sankcije EU razlog za pomanjkanje hrane, in poskusi zlorabe Varnostnega sveta ZN za manipuliranje z informacijami sta le dva primera, ki ponazarjata, kako je lahko taka dejavnost usmerjena v mednarodno skupnost in mednarodno sodelovanje.

(85)    Komisija se trenutno pogaja o novem kodeksu ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu, da bi se v začetku leta 2024 uveljavil kot kodeks ravnanja v okviru akta o digitalnih storitvah. Prispeval naj bi k boljšemu preprečevanju in predvidevanju vse večje grožnje sovražnega govora, preden vsebina postane viralna.

(86)    Raziskava Flash Eurobarometer 522 (2023) o demokraciji.

(87)    Za pregled sistema hitrega obveščanja glej: Sistem hitrega obveščanja | ESZD (europa.eu) . Za pregled mreže za boj proti dezinformacijam glej: Načrt upravljanja GD za komuniciranje za leto 2022 .

(88)      To vključuje komuniciranje na družbenih medijih in kampanje za razkrinkanje ruskih dezinformacij o sankcijah ter prehranski in energetski varnosti s skupno več kot 10 milijoni vtisov v letu 2022. Predstavništva Komisije v državah članicah prilagajajo odzive lokalnim razmeram z vodilnimi pobudami, kot je pobuda „Decodeurs d’Europe“ v Franciji. Predstavništvo v Sofiji je vzpostavilo mrežo za boj proti dezinformacijam in v sodelovanju z bolgarskimi preverjevalci dejstev vodilo uspešno kampanjo za razkrinkanje, predstavništvo v Vilni pa se je povezalo z neodvisnimi novinarji, da je pripravilo navdihujoče videoposnetke o ukrajinskih beguncih, ki so se uspešno vključili v litovsko družbo. Glej tudi: EUvsDisinfo .

(89)       http://www.g8.utoronto.ca/summit/2022elmau/2022-05-06-rrm-data.pdf  

(90)       https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2023/01/10/eu-nato-joint-declaration-10-january-2023  

(91)       US-EU-statement-final.pdf (europa.eu) .

(92)    To je bilo predstavljeno v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo in temelji na nalogi v okviru strateškega kompasa, glej: https://www.eeas.europa.eu/eeas/strategic-compass-security-and-defence-1_en .

(93)       https://www.eeas.europa.eu/eeas/1st-eeas-report-foreign-information-manipulation-and-interference-threats_en  

(94)    ESZD zagotavlja vpogled tudi v to, kako sta tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje usmerjena v posebne skupine, in poudarja škodljive učinke takega manipuliranja na družbo:     https://www.eeas.europa.eu/eeas/fimi-targeting-lgbtiq-people_en .

(95)    Raziskava Flash Eurobarometer 522 (2023) o demokraciji.

(96)    Komisija je okrepila prizadevanja za boj proti škodljivim in nezakonitim spletnim vsebinam, zlasti v okviru obdobja konfliktov in nestabilnosti brez primere. Glej Priporočilo Komisije z dne 20. oktobra 2023 o usklajevanju odzivov na incidente, zlasti zaradi razširjanja nezakonitih vsebin, pred začetkom popolne uporabe Uredbe (EU) 2022/2065 (Akta o digitalnih storitvah).

(97)    V skladu z aktom o digitalnih storitvah morajo službe sprejeti vse potrebne ukrepe za zmanjšanje tveganja, v zvezi z njimi pa se izvajajo javni nadzor in neodvisne revizije.

(98)      To je bilo v skladu s Smernicami Komisije za okrepitev kodeksa ravnanja glede dezinformacij z dne 26. maja 2021 (COM(2021) 262 final): https://disinfocode.eu/ . Do danes ga je podpisalo več kot 40 podpisov.

(99)    Komisija namerava v zvezi s tem vzpostaviti pakt o umetni inteligenci, katerega cilj je prostovoljna zaveza industrije, da se bo pripravila na izvajanje akta o umetni inteligenci in da bo njegove zahteve začela izvajati pred zakonskim rokom, glej:  https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/ai-pact .

(100)    Za podrobnosti glej Prilogo.

(101)    COM(2020) 624 final.

(102)    Glej tudi oddelek 3.4, več podrobnosti in primerov pa je na voljo v Prilogi.

(103)     https://edmo.eu/  

(104)    Projekt, ki je na voljo na povezavi https://eufactcheckingproject.com/ , izvaja pa ga evropska mreža za standarde za preverjanje dejstev (EFCSN).

(105)    Evropska opazovalnica digitalnih medijev je ustanovila namensko projektno skupino, s čimer je spodbudila sodelovanje med strokovnjaki, s preverjanjem dejstev ter objavo poročil in preiskav o nastajajočih in trenutno razširjenih diskurzih pa je prispevala k odkritju več kot 2 000 primerov dezinformacij, povezanih z vojno v Ukrajini.

(106)     Projektna skupina evropske opazovalnice digitalnih medijev za evropske volitve v letu 2024 .

(107)     Razpis v okviru programa Obzorje Evropa „Standing up for democracy“ (Podpora demokraciji) (2023) vključuje 18 milijonov EUR za financiranje do šest projektov za odpravo raziskovalnih vrzeli v zvezi s tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem. Na splošno je bilo v okviru programa Obzorje Evropa med letoma 2021 in 2024 za raziskave o tujem vmešavanju ali zelo povezanih vprašanjih, kot so neprimerno vplivanje na politično odločanje, dezinformacije in digitalna pismenost, mobiliziranih več kot 100 milijonov EUR.

(108)    V nedavnem delovnem dokumentu je poudarjeno, da lahko državljansko udejstvovanje na lokalni ravni prispeva ne le h gospodarskemu in družbenemu razvoju, temveč tudi k dobremu delovanju demokracije, saj se poveča zaupanje ljudi v javne institucije. Glej delovni dokument GD za regionalno in mestno politiko, The geography of EU discontent and the regional development trap in Europe (Geografija nezadovoljstva v EU in regionalna razvojna past v Evropi). Poleg tega se v okviru programa Obzorje Evropa še naprej namenja podpora raziskavam za razvoj boljšega razumevanja, zakaj ljudje niso zadovoljni z demokracijo in kako se lahko to reši z demokratičnimi inovacijami, med drugim s pobudami za državljansko udejstvovanje in posvetovalno demokracijo.

(109)    Raziskava Flash Eurobarometer 528 (2023) o državljanstvu in demokraciji.

(110)    Skupna dodeljena sredstva v okviru tega instrumenta za obdobje 2021–2027 znašajo 864 milijonov EUR.

(111)    Zaradi načela partnerstva je kohezijska politika državljanom EU blizu in jo ti prepoznajo. Udejstvovanje partnerjev je bistveno za zagotovitev preglednosti in demokratične odgovornosti javnih naložb. Komisija in OECD sta izvedli pilotni projekt, da bi preučili, kako inovativne metode državljanske udeležbe uporabiti na področju kohezijske politike, pri čemer sta se osredotočili na pet organov po vsej Evropi. Nadaljnji projekti so se začeli izvajati julija 2022 v šestih državah članicah. Za dodatne primere ukrepov glej Prilogo.

(112)    COM(2021) 777 final.

(113)    Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi.

(114)     Kodeks ravnanja za odpravo nezakonitega sovražnega govora na spletu .

(115)      COM(2022) 404.

(116)     Smernice za boljše pravno urejanje .

(117)    Za podrobnejše informacije glej Prilogo.

(118)     Vodnik po državljanstvu EU , ki ga je Komisija 6. decembra 2023 predstavila skupaj s svežnjem o državljanstvu, je v tem okviru koristno orodje za nadaljnje ozaveščanje o državljanstvu EU.

(119)     Povejte svoje mnenje (europa.eu) .

(120)    Z zagotavljanjem splošnih povratnih informacij ali izmenjavo stališč ali znanja v okviru odprtega javnega posvetovanja ali poziva k predložitvi dokazov prek portala „Povejte svoje mnenje“. To se lahko dopolni s ciljno usmerjenimi posvetovanji. V primeru suma kršitve prava EU obstajajo tudi možnosti za vložitev uradnih pritožb pri Komisiji, evropski varuh človekovih pravic pa lahko preuči pritožbe posameznikov in organizacij glede nepravilnosti v institucijah, organih in agencijah EU.

(121)    Nekateri taki primeri vključujejo stalni forum civilne družbe za boj proti rasizmu, platformo za invalidnost in Evropski forum za migracije. Platforma za pravice žrtev, vzpostavljena leta 2020, je bila uvedena za spodbujanje dialoga ter izmenjavo dobrih praks in informacij med njenimi člani, od katerih dve tretjini prihajata iz civilne družbe. Glej COM(2022) 716 final, str. 31.

(122)    Primer tega je pobuda Gradimo Evropo z izvoljenimi predstavniki občin, https://building-europe-with-local-councillors.europa.eu/index_sl .

(123)    COM(2022) 716 final.

(124)    Sodba z dne 18. junija 2020, Komisija/Madžarska, C-78/18.

(125)      Glej zlasti Priporočilo Rec(2007)14 Odbora ministrov Sveta Evrope o pravnem statusu nevladnih organizacij v Evropi.

(126)

      Enotni trg – Predlog zakonodajne pobude o čezmejnih dejavnostih združenj (europa.eu), COM(2023) 516 final.

(127)    C(2023) 8627.

(128)    Na splošno se razumejo kot nedržavne, neprofitne, nestrankarske in nenasilne strukture, prek katerih se ljudje organizirajo zaradi izpolnjevanja skupnih ciljev in idealov. Delujejo na lokalnih, pa tudi na nacionalnih, regionalnih in mednarodnih ravneh ter vključujejo formalne in neformalne organizacije v mestih in na podeželju, kar je v skladu z uveljavljenimi opredelitvami EU. To vključuje tudi „zagovornike človekovih pravic“.

(129)    Komisija pripravlja tudi notranje smernice, s katerimi bodo določena načela in zagotovljen nabor orodij za participativne in posvetovalne oblike in prakse. To bo vključevalo Listino o načelih za uspešno državljansko udejstvovanje. Glej tudi: Kompetenčni center za participativno in posvetovalno demokracijo .

(130)     Financiranje in razpisi (europa.eu) .

EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 12.12.2023

COM(2023) 630 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o obrambi demokracije

Področje akcijskega načrta za evropsko demokracijo	Cilji in ukrepi	Sedanje stanje/dosežki
Zaščita integritete volitev in spodbujanje demokratične udeležbe	Predlagati zakonodajo za zagotovitev večje preglednosti na področju sponzoriranih vsebin v političnem kontekstu (t. i. politično oglaševanje)	Predlog uredbe o preglednosti in ciljanem političnem oglaševanju je bil sprejet 25. novembra 2021. Medinstitucionalna pogajanja so se zaključila 6. novembra 2023, sozakonodajalca pa naj bi dogovorjeno stališče uradno sprejela v začetku leta 2024. V dogovorjenem kompromisnem besedilu je določen skupni visoki standard preglednosti storitev političnega oglaševanja za vse oblike medijev, ki državljanom, civilni družbi in pristojnim organom omogoča, da jasno opredelijo vir in namen takega oglaševanja, s čimer sta zagotovljena boljši javni nadzor in odgovornost. S predlaganimi ukrepi se krepi tudi varstvo osebnih podatkov, saj so z njimi uvedeni strožji pogoji in zagotovljena večja preglednost v zvezi s ciljanjem in prikazovanjem političnega oglaševanja. V skladu z začasnim sporazumom bo uporaba osebnih podatkov za ciljanje političnih oglasov na spletu dovoljena le, če so bili podatki zbrani od posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, in če je bila dana izrecna privolitev; to je povezano s prepovedjo uporabe posebnih vrst osebnih podatkov za namene ciljanja (kot so vera, etnično poreklo ali spolna usmerjenost). Nova pravila se bodo uporabljala za politično oglaševanje, ki se običajno opravlja za plačilo, in politično oglaševanje, ki se pripravi interno ali v okviru kampanje političnega oglaševanja, s posebnim poudarkom na varovanju vsebine pod uredniško odgovornostjo ali izražanju osebnih stališč, ki so izključena s področja uporabe. Poleg tega je v političnem dogovoru predvideno tudi, da bo Komisija vzpostavila evropsko javno odložišče spletnih političnih oglasov. Za obravnavo tveganja tujega vmešavanja je z Uredbo tri mesece pred volitvami nadalje prepovedano sponzoriranje oglasov zunaj EU. Vloga evropskih političnih strank in političnih skupin v procesu evropskih volitev je priznana tudi s posebno nediskriminacijsko klavzulo. Nova pravila se bodo začela uporabljati 18 mesecev po začetku veljavnosti, nediskriminacijska klavzula in opredelitve pojmov pa se bodo začele uporabljati takoj, in sicer pravočasno za evropske volitve. Koristne povezave: Zakonodajni predlog uredbe o preglednosti in ciljanem političnem oglaševanju   Tehnologija in demokracija: kako razumeti vpliv spletnih tehnologij na politično vedenje in odločanje
	Sprejeti podporne ukrepe in smernice za politične stranke in države članice o preglednosti sponzoriranih političnih vsebin	Komisija v okviru evropske mreže za volilno sodelovanje še naprej spodbuja izmenjavo dobrih praks v zvezi z vprašanji preglednosti političnega oglaševanja, vključno s podporo in smernicami za politične stranke in države članice.
	Revizija Uredbe št. 1141/2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij	Predlog za revizijo pravil o statutu in financiranju evropskih političnih strank in fundacij je bil sprejet 25. novembra 2021. S predlagano uredbo bo političnim strankam in fundacijam danih več možnosti, da izpolnijo svojo vlogo pri oblikovanju in krepitvi resnično evropskega političnega prostora, hkrati pa bo zagotovljeno, da bo njihovo delovanje zaščiteno pred neupravičenim vmešavanjem. To bi evropskim političnim strankam pomagalo pri sodelovanju z nacionalnimi strankami članicami in prek meja, povečanju preglednosti, zlasti v zvezi s političnim oglaševanjem in donacijami, zmanjšanju pretiranega upravnega bremena in povečanju njihove finančne sposobnosti. Medinstitucionalna pogajanja še potekajo. Koristne povezave: Statut in financiranje evropskih političnih strank in fundacij
	Vzpostaviti nov skupni operativni mehanizem in druge podporne ukrepe, ki bodo temeljili na prizadevanjih evropske mreže za volilno sodelovanje, njihov namen pa bo spodbujati odporne volilne procese, ter sprejeti nadaljnje praktične ukrepe za zaščito volilne infrastrukture pred grožnjami, tudi kibernetskimi napadi	Komisija je januarja 2022 začela uvajati „skupni mehanizem za odpornost volitev“, ki podpira napotitev skupnih skupin strokovnjakov in izmenjavo mnenj strokovnjakov med državami članicami. Namen tega orodja za krepitev zmogljivosti je podpirati odpornost volilnih procesov na različne vrste groženj, zlasti na področju spletne forenzike, dezinformacij in kibernetske varnosti volitev. Do danes so ta mehanizem uporabile Romunija, Litva in Švedska. Komisija je ob podpori mehanizma skupaj z agencijo ENISA in Evropskim parlamentom 21. novembra 2023 organizirala simulacijsko vajo v podporo kibernetski varnosti volilnih procesov, ki je temeljila na spoznanjih, pridobljenih iz izvedbe volitev leta 2019. Mehanizem je bil uporabljen tudi za podporo delu Komisije in držav članic pri pripravi priročnika o e-glasovanju in priročnika o dobri volilni praksi, v katerem je obravnavano sodelovanje državljanov invalidov v volilnem procesu. Koristne povezave:  Evropska mreža za volilno sodelovanje Za kibernetsko varne volitve v EU v letu 2019 Kibernetskovarnostna vaja EU: svobodne in poštene evropske volitve (europa.eu)
	Komisija bo organizirala dogodek na visoki ravni, na katerem bodo različni organi, povezani z volitvami, obravnavali izzive, opisane v tem načrtu	Dogodek na visoki ravni o volitvah je potekal 23. in 24. oktobra 2023 v Bruslju. Na dogodku, ki ga je organizirala Evropska komisija, so se zbrali različni nacionalni organi in deležniki, poudarek pa je bil na demokratični udeležbi in integriteti volitev. Na dogodku so lahko nacionalni oblikovalci politik in strokovnjaki sodelovali v razpravah in izmenjavah dobrih praks za podporo volilni udeležbi in opolnomočenju državljanov za vključujoče sodelovanje na volitvah, pa tudi drugim ukrepom, ki zagotavljajo odpornost volilnih sistemov ter poštenost in preglednost volitev po vsej Uniji.
	Okrepiti sodelovanje na področju enakega obravnavanja in uravnoteženega medijskega poročanja med volitvami	Za okrepitev sodelovanja med pristojnimi organi, odgovornimi za medijsko politiko, in organi, pristojnimi za volilne zadeve, je bil maja 2022 organiziran skupni sestanek, na katerem so strokovnjaki v okviru skupine evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (ERGA), sistema hitrega obveščanja in evropske mreže za volilno sodelovanje razpravljali o enakem obravnavanju in medijskem poročanju med volitvami. Marca 2023 je potekal nadaljnji sestanek istih akterjev, na katerem so razpravljali zlasti o najboljših načinih za obravnavanje dezinformacij, vključno z nadaljnjim ukrepanjem na podlagi okrepljenega kodeksa ravnanja glede dezinformacij v okviru priprav na volitve v Evropski parlament leta 2024. Koristne povezave: Skupni sestanek – povzetek sestanka maja 2022 Skupni sestanek – povzetek sestanka marca 2023
	Pripraviti priročnik o praksah e-glasovanja	Komisija je objavila priročnik o praksah e-glasovanja in drugih praksah IKT. Pripravljen je bil v sodelovanju z državami članicami v okviru evropske mreže za volilno sodelovanje, temelji pa na strokovnem znanju in izkušnjah Sveta Evrope. Priročnik temelji na prispevkih članov neformalne strokovne podskupine evropske mreže za volilno sodelovanje za e-glasovanje ter kratki študiji o praksah e-glasovanja in praksah IKT, ki se uporabljajo v volilnih procesih, ki jo je pripravila mreža akademikov na področju državljanstva. Koristne povezave: Demokracija in volilne pravice – dejavnosti Komisije Priročnik o praksah e-glasovanja in drugih praksah IKT Študija o praksah e-glasovanja v EU
	Spodbujati sodelovanje med mrežami EU ter partnerskimi državami in mednarodnimi organizacijami za krepitev zmogljivosti in izmenjavo dobrih praks v boju proti volilnim grožnjam ter za spodbujanje visokih mednarodnih standardov pri uporabi novih tehnologij	Komisija in ESZD sta okrepili prizadevanja za lažje sodelovanje med EU, mednarodnimi organizacijami in partnerskimi državami za krepitev zmogljivosti in izmenjavo dobrih praks v boju proti volilnim grožnjam in pri varovanju demokratičnih procesov. Globalna pobuda Ekipe Evropa za demokracijo (TED) se je začela izvajati decembra 2021. Ta inovativni mehanizem usklajevanja med EU in 14 državami članicami prispeva k skladnosti politik na tem področju. V njem so v skladu s prednostnimi nalogami iz akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2020–2024 določeni skupni cilji na treh ključnih področjih: „odgovornost in pravna država“, „politična in državljanska udeležba“, „mediji in digitalni sektor“. Vključeval bo tudi mrežo za demokracijo, ki je odprta za civilno družbo in specializirane mednarodne akterje, vzpostavljena pa je bila junija 2023. V ta namen je bilo oblikovanih in se je začelo izvajati več programov razvojnega sodelovanja na področju podpore demokraciji. Primeri vključujejo program WYDE (pobuda za ženske in mladino v demokraciji) v vrednosti 42 milijonov EUR. Prva komponenta, WYDE | državljansko udejstvovanje, ki jo izvaja evropsko partnerstvo za demokracijo, se je začela izvajati leta 2022. Prav tako pomaga delegaciji EU pri izvajanju strategije države na področju človekovih pravic in demokracije s financiranjem lokalnih mladinskih organizacij, ki se ukvarjajo z zagovarjanjem demokratičnih reform, dejavnostmi na področju odgovornosti in opazovanjem domačih volitev. Komponenta WYDE | inter pares pomaga krepiti medparlamentarno sodelovanje, pri čemer se posebno osredotoča na vključevanje mladih in žensk v politično življenje. Danska in Evropska komisija sta 28. marca 2023 v okviru spremljevalnega dogodka k vrhu tudi začeli izvajati pobudo za digitalno demokracijo (DDI), tj. program, pri katerem sodeluje več donatorjev, njegov namen pa je okrepiti lokalno civilno družbo za zaščito in spodbujanje vključujoče demokracije v digitalni dobi, s poudarkom na enakem dostopu do digitalnih tehnologij, vključevanju mladih, podnebni pravičnosti in obvladovanju tveganj, povezanih z umetno inteligenco (prispevek EU v višini 11 milijonov EUR). EU podpira tudi izvajanje Unescovih priporočil o etiki umetne inteligence in Unescovih smernic za upravljanje digitalnih platform. Cilj teh dveh ukrepov je zaščititi človekove pravice v okviru razvoja umetne inteligence in razvoja regulativnih postopkov za digitalne platforme po vsem svetu. Komisija v okviru širitve EU od leta 2017 financira podporne ukrepe urada ODIHR, katerih namen sta nadaljnje ukrepanje po volilnih priporočilih in podpora volilni reformi na Zahodnem Balkanu. Sedanja faza (proračun v višini 1,7 milijona EUR) bo potekala do sredine leta 2024. Na dvostranski ravni se financira več dodatnih pobud v podporo udeležbi civilne družbe v volilnih procesih in demokratični razpravi. Sodelovanje EU na prvem (2021) in drugem (2023) vrhu za demokracijo je bila priložnost za okrepitev zavezništev za demokracijo in predstavitev dela, ki ga je EU opravila na področju podpore svetovni demokraciji. EU je sodelovala v „letu ukrepanja“ pred drugim vrhom tako, da se je vključila v večdeležniške koalicije, t. i. skupine za demokracijo, s poudarkom na „političnem in državljanskem udejstvovanju mladih“ ter „posvetovalni demokraciji“. Koristne povezave: Ekipa Evropa za demokracijo (TED) | Sledilnik pobud Ekipe Evropa in skupnega načrtovanja programov (europa.eu) Spodbujanje vključujoče demokracije v digitalni dobi: EU in Danska sta začeli pobudo za digitalno demokracijo (europa.eu) Vrh za demokracijo: EU je uvedla ključne programe za opolnomočenje mladih kot bistvenih akterjev demokracije (europa.eu) Vrh za demokracijo: vrh marca 2023 Podpora volilnim reformam na Zahodnem Balkanu | OVSE Skupina mladih za demokracijo
	Utrditi zmogljivosti misij EU za opazovanje volitev v tretjih državah z namenom opazovati in ocenjevati spletne volilne kampanje in za nadaljnje ukrepanje na podlagi njihovih priporočil	EU je v letih 2021 in 2022 napotila 35 misij za opazovanje volitev, strokovnih misij in pregledovalnih misij. Trdna metodologija in spremljajoča orodja za opazovanje družbenih omrežij se zdaj dosledno uporabljajo v vseh misijah EU za opazovanje volitev, katerih priporočila so bila razširjena na to področje. Opazovanje družbenih omrežij je zdaj samodejno vključeno v ožjo skupino strokovnjakov za posamezno misijo za opazovanje volitev. V okviru tekočega dela z organizacijami, ki so potrdile deklaracijo o načelih za mednarodno opazovanje volitev, Evropska služba za zunanje delovanje vodi delovno skupino, ki se osredotoča na vpliv varstva podatkov na integriteto volitev. Cilj je opisati vodilna načela in dobre prakse, ki bi jih bilo treba upoštevati, da bi zagotovili varstvo podatkov v volilnem procesu, s čimer bi se okrepila integriteta volitev ter zaščitila pravica volivcev do zasebnosti in tudi do dostopa do javnih dokumentov. Pred tem so bile na plenarnem zasedanju o deklaraciji o načelih za mednarodno opazovanje volitev, ki sta ga decembra 2022 v Bruslju skupaj organizirala ESZD in Evropski parlament, sprejete skupne smernice (nezavezujoče) o opazovanju spletne kampanje in temeljnih načelih za volilno IKT, ki se zdaj začenjajo uporabljati. Koristne povezave:  Misije EU za opazovanje volitev Deklaracija o načelih za mednarodno opazovanje volitev   Smernice za opazovanje volilnih kampanj o družbenih omrežjih
	Spodbuditi uporabo strukturnih skladov EU za financiranje civilne družbe ter okrepiti zmogljivosti in institucionalno/upravno infrastrukturo za posvetovalno državljansko udeležbo in politično udejstvovanje	Komisija je usklajevala vrsto dogodkov in projektov za ozaveščanje in krepitev zmogljivosti za državljansko udeležbo pri oblikovanju in izvajanju kohezijske politike ter v širšem in strateškem okviru politike EU. V središču kohezijske politike EU je načelo partnerstva. To, da se deležnikom, prek njih pa tudi državljanom, da beseda pri odločitvah, ki jih neposredno zadevajo, ima pomembno vlogo pri uveljavljanju legitimnosti oblikovanja politik EU ter demokratične odgovornosti pri naložbah EU in nacionalnih organov. S kodeksom dobre prakse za partnerstvo se zagotavlja, da so regionalni, lokalni in mestni organi, pa tudi civilna družba, okoljski in socialni partnerji ter nevladne organizacije vključeni v oblikovanje in izvajanje naložbenih projektov na terenu. Komisija je leta 2022 ustanovila Evropsko skupnost praks v zvezi s partnerstvom (ECoPP), ki združuje 159 predstavnikov civilne družbe, javnih organov ter deležnikov na regionalni in lokalni ravni za spodbujanje partnerstva pri izvrševanju finančnih sredstev EU. Mreža je pripravila konkretne smernice o okviru politike za partnerstvo in orodja za krepitev partnerstva po vsej EU. Poleg tega so v okviru kohezijske politike načrtovane naložbe v višini 26,9 milijarde EUR na podlagi cilja politike Evrope, ki je bližje državljanom, in sicer z opolnomočenjem lokalnih organov za izvajanje celostnih lokalno usmerjenih naložb po vsej Evropi ob tesnem sodelovanju lokalnih prebivalcev in drugih deležnikov. Komisija in OECD sta julija 2020 začeli sodelovati pri zagotavljanju tehnične podpore javnim organom in organizacijam civilne družbe, ki želijo izvajati posvetovalne postopke (npr. državljanska žirija, glasovanje, priprava proračuna) v okviru načrtovanja, izvajanja in spremljanja naložb, ki se financirajo iz ESRR, SPP in Kohezijskega sklada. Po prvi fazi se je julija 2022 z objavo končnega poročila o vključevanju državljanov v kohezijsko politiko začela druga faza. Danes v Belgiji, Italiji, na Poljskem, v Romuniji in Španiji poteka osem posvetovalnih postopkov ali pa so ti v pripravi. Še en primer vključuje pilotni projekt, ki se je izvajal leta 2022 v desetih evropskih mestih, o državljanskem udejstvovanju na področju zelene infrastrukture na mestnih območjih. To delo je objavljeno v obliki atlasa, ki je na voljo na spletu ter med drugim ponuja razloge in smernice za državljansko udejstvovanje na ravni mest. Komisija pripravlja sveženj za usposabljanje o soustvarjanju in posvetovalnih praksah, ki je namenjen javnim upravam na vseh ravneh upravljanja. Ta sveženj vključuje tečaj za usposabljanje izvajalcev usposabljanja. Celoten sveženj naj bi bil izdan prek akademije EU v prvem trimesečju leta 2024. Komisija pripravlja tudi študijo o vlogi javnih prostorov pri omogočanju demokratičnih praks. To je del širše vizije, v kateri je upoštevana potreba po ponovni opredelitvi infrastruktur demokracije. Poročilo v okviru znanosti za politiko, ki temelji na prispevkih svetovnih strokovnjakov, naj bi bilo objavljeno v začetku jeseni 2024. Komisija je septembra 2021 ustanovila kompetenčni center za participativno in posvetovalno demokracijo, da bi se okrepile zmogljivosti in dobre prakse na področju participativnih in posvetovalnih praks državljanskega udejstvovanja, ki je usmerjen v vse ravni upravljanja. Kompetenčni center si prizadeva za podporo službam Komisije in državam članicam na podlagi najnovejšega gradiva o participativni in posvetovalni demokraciji. Program civilne družbe v okviru instrumenta Globalna Evropa (NDICI – Globalna Evropa) (NDICI) (1,5 milijarde EUR) navzven spodbuja civilno družbo kot akterje upravljanja, program za človekove pravice in demokracijo (1,5 milijarde EUR) pa vključuje ciljno usmerjene ukrepe za zaščito človekovih pravic in demokracije ter krepitev zmogljivosti civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic. EU na primer podpira program Protect.Defenders.eu (30 milijonov EUR), v okviru katerega se zagovornikom človekovih pravic po svetu zagotavlja življenjsko pomembna podpora. EU financira tudi sistem za spodbudno okolje za civilno družbo (EU SEE) (50 milijonov EUR), s katerim se bo spremljalo spodbudno okolje za civilno družbo, poleg tega pa bodo zagotovljeni zgodnje opozarjanje v času sprememb ter dolgoročna krepitev zmogljivosti in prožna finančna podpora. Program EU za izobraževanje in ozaveščanje o razvoju (DEAR) (186 milijonov EUR) deluje skupaj z evropskimi organizacijami civilne družbe in lokalnimi organi za opolnomočenje državljanov EU pri obravnavanju svetovnih izzivov in kriz ter spodbujanje evropskih vrednot, pravičnosti, človekovih pravic in demokracije, soodgovornosti, enakosti ter trajnostnega razvoja na lokalni in svetovni ravni.  Komisija zagotavlja tudi znatno finančno podporo civilni družbi na Zahodnem Balkanu in v Turčiji. EU je v okviru instrumenta IPA II (2014–2020) civilni družbi in medijem po vsej regiji prek Sklada za civilno družbo in programa Media zagotovila približno 333 milijonov EUR. Za obdobje 2021–2023 je že dodeljenih 218,5 milijona EUR, podobni zneski pa so namenjeni tudi za obdobje 2024–2027. Podpora se zagotavlja prek različnih kanalov in na različne načine, med drugim z nepovratnimi sredstvi za organizacije civilne družbe v zvezi z različnimi temami in tehnično pomočjo za krepitev njihovih zmogljivosti. Evropska ustanova za demokracijo med drugim izvaja shemo prilagodljivega predodeljevanja nepovratnih sredstev v podporo demokraciji v hitro spreminjajočem se okolju (npr. financiranje zagonskih podjetij, temeljno in premostitveno financiranje, podpora pobudam manjšega obsega). Nadaljnja podpora se dodeljuje na podlagi instrumenta EU za demokracijo in človekove pravice. Koristne povezave: Vključevanje državljanov v kohezijsko politiko: končno poročilo o pilotnem projektu | en | OECD   Kompetenčni center za participativno in posvetovalno demokracijo Vrh za demokracijo: EU je uvedla ključne programe za opolnomočenje mladih kot bistvenih akterjev demokracije (europa.eu) Evropska ustanova za demokracijo – domača stran (democracyendowment.eu) DEAR: Program za izobraževanje in ozaveščanje o razvoju (europa.eu)  Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice – EIDHR
	Uporabiti sredstva EU in priložnosti v okviru strategije EU za mlade, državljanske vzgoje, programa Ustvarjalna Evropa in načrta za enakost, da se spodbudita dostop do demokratične udeležbe in zaupanje v demokracijo	Konferenca o prihodnosti Evrope je bila pomembna pobudnica za nove oblike udeležbe državljanov in posvetovalnih postopkov. Privedla je do nove faze udejstvovanja državljanov z novo generacijo evropskih državljanskih forumov, ki so vključeni v postopek oblikovanja politik v Evropski komisiji. V podporo temu se pripravlja nov priročnik, v katerem bodo opredeljena načela in oblike državljanske udeležbe in posvetovalnih postopkov. To je dopolnjeno z novo spletno točko „vse na enem mestu“ za udejstvovanje državljanov, ki združuje obstoječa orodja, zlasti portal za javno posvetovanje, evropsko državljansko pobudo in nov interaktivni prostor, ki ga je navdihnila platforma Konference o prihodnosti Evrope. Poleg tega je na voljo širok nabor možnosti financiranja za spodbujanje dostopa do demokratične udeležbe, državljanskega udejstvovanja, zaupanja v demokracijo in raziskav s tem povezanih vprašanj, zlasti v okviru programov Ustvarjalna Evropa, Erasmus+ in Obzorje Evropa. To je v celoti usklajeno z ustreznim načrtom politike EU, zlasti na področju kulture in medijev, mladih, izobraževanja ter raziskav. Komisija je na področju kulture junija 2023 objavila poročilo z naslovom Kultura in demokracija – dokazi. Kako se s sodelovanjem državljanov v kulturnih dejavnostih krepijo državljansko udejstvovanje, demokracija in socialna kohezija. V delovnem načrtu EU za kulturo (2023–2026) je poudarek še naprej na krepitvi kulturnega udejstvovanja in vloge kulture v družbi (ki je opredeljena kot ena od štirih prednostnih nalog, zlasti „Kultura in spodbujanje demokracije: na poti h kulturnemu državljanstvu v Evropi) s ciljno usmerjenimi dejavnostmi za krepitev demokracije in državljanskega udejstvovanja s kulturnim udejstvovanjem. V zvezi s tem bo Komisija zbrala konkretne primere, ki jih bo delila z državami članicami in deležniki, o tem, kako vzpostaviti učinkovite sinergije med šolami in kulturnimi akterji, da bi se okrepili državljansko udejstvovanje, demokratični odnos in odpornost učencev, in sicer z dvoletnim projektom „Študija o kulturi in demokraciji ter vzajemno učenje“. V okviru programa Ustvarjalna Evropa se z več razpisi financirajo projekti, s katerimi se posebej obravnavajo različni vidiki demokratične udeležbe, med drugim projekti o prihodnosti demokracije, vplivu neenakosti, vlogi kulture za krepitev demokracije, vključevanju in medkulturnem dialogu. V letih 2023 in 2024 je bil sprejet ukrep v višini 10 milijonov EUR za podporo predvsem lokalnim, regionalnim ali preiskovalnim medijem in drugim medijem, pomembnim za demokracijo. Stalna finančna podpora se zagotavlja tudi novinarskim partnerstvom za podporo odpornosti medijev in s tem pluralnosti ponudb na trgu. Komisija poleg tega podpira vzajemno učenje, med drugim o vprašanjih, povezanih z državljansko vzgojo, vrednotami EU in evropsko razsežnostjo poučevanja, v okviru delovne skupine za enakost in vrednote v izobraževanju in usposabljanju, ki združuje strokovnjake na področju izobraževanja, ki jih imenujejo države članice ter druge sodelujoče države, organizacije deležnikov in socialni partnerji. Delovna skupina je leta 2023 objavila Tematski dokument o državljanski vzgoji . Komisija izvaja različne dejavnosti, zlasti v podporo udeležbi mladih, med drugim z organizacijo evropskega leta mladih (2022), mladinskega dialoga EU in programa Mladi evropski ambasadorji. V okviru programa Erasmus+ (2021–2027) se spodbujata udeležba in državljansko udejstvovanje v demokratičnem življenju Evrope prek različnih tokov financiranja, med drugim z ukrepi, ki so posebej namenjeni mladim, tudi na mednarodni ravni (podpora na primer mladinskim organizacijam na Zahodnem Balkanu ali v južnem Sredozemlju). Nepovratna sredstva so prav tako na voljo v okviru programa Državljani, enakost, pravice in vrednote, zlasti v okviru razpisa za zbiranje predlogov o udejstvovanju in udeležbi državljanov, objavljenega konec leta 2022, s poudarkom na volitvah v Evropski parlament leta 2024 in prizadevanjih, potrebnih za spodbujanje udeležbe državljanov na volitvah in za spodbujanje državljanskega udejstvovanja v EU. V okviru programa Obzorje Evropa se z več razpisi financirajo raziskave, v okviru katerih se posebej obravnavajo različni vidiki demokratične udeležbe, med drugim projekti o prihodnosti demokracije, vplivu neenakosti, vlogi izobraževanja, vplivu spletnih družbenih omrežij in novih medijev. V delovnem programu za obdobje 2023–2024 sta predvidena dva letna razpisa za zbiranje predlogov v zvezi z demokracijo in upravljanjem (skupni proračun v višini 170 milijonov EUR) poleg 125 milijonov EUR v okviru programa za obdobje 2021–2022 v podporo 47 tekočim raziskovalnim projektom. V okviru Instrumenta za tehnično podporo lahko države članice na zahtevo prejmejo podporo za obravnavo več vprašanj, povezanih z izobraževanjem, enakostjo, socialno zaščito, demokracijo, pravno državo ali kakovostjo javne uprave. Koristne povezave: Sporočilo Konferenca o prihodnosti Evrope – Uresničevanje vizije s konkretnimi ukrepi Pregled programov in skladov EU, ki se financirajo iz proračuna EU in instrumenta NextGenerationEU Kultura in demokracija, dokazi. Kako se s sodelovanjem državljanov v kulturnih dejavnostih krepijo državljansko udejstvovanje, demokracija in socialna kohezija: spoznanja iz mednarodnih raziskav Platforma za rezultate projekta Erasmus+ Evropske medijske platforme, ki jih podpira EU Obzorje Evropa: delovni programi ter Financiranje raziskav in inovacij za demokracijo in upravljanje (europa.eu) Instrument za tehnično podporo (europa.eu)
	Boriti se proti sovražnemu govoru in spodbujati spoštovanje v javni razpravi z razširitvijo seznama kaznivih dejanj EU na kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor	Komisija je leta 2021 sprejela sporočilo za večje vključevanje in zaščito v Evropi ter vključitev sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva na seznam kaznivih dejanj EU, tudi z namenom spodbujanja spoštljivega, spodbudnega in varnejšega okolja za javno razpravo. To utira pot prihodnjemu sklepu Sveta o razširitvi seznama kaznivih dejanj EU v skladu s členom 83(1) Pogodbe na kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor, vključno s sovražnim govorom na spletu. Razprave na ravni Sveta o sklepu o razširitvi seznama kaznivih dejanj EU na sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva še potekajo. Komisija v okviru instrumenta IPA II financira program „Mreža za poročanje o raznolikosti 2.0“ (1 milijon EUR, avgust 2020–avgust 2024), v okviru katerega je regionalna mreža organizacij civilne družbe opolnomočena za sodelovanje z namenom vplivanja na kakovost medijskih sporočil, ki vplivajo na dojemanje etnične pripadnosti, vere in spola kot perečih tematskih področij, pomembnih za splošne ravni razumevanja in strpnosti na Zahodnem Balkanu. Projekt zagotavlja orodja, vire in dokaze za celotno civilno družbo za spodbujanje bolj vključujočih medijev in učinkovitega oblikovanja politik za spodbujanje strpnosti. Komisija v okviru instrumentov IPA II in III podpira delo Sveta Evrope v boju proti diskriminaciji in sovražnemu govoru na Zahodnem Balkanu prek namenske komponente horizontalnega instrumenta EU in Sveta Evrope (12 milijonov EUR). Z regionalno tehnično pomočjo in tehnično pomočjo za posamezno državo podpira uskladitev z evropskimi standardi in priporočili Komisije iz poročila o državi na področju temeljnih pravic. Koristne povezave: Sporočilo za večje vključevanje in zaščito v Evropi Mreža za poročanje o raznolikosti – Mreža za poročanje o raznolikosti
Krepitev svobode in pluralnosti medijev	Priporočilo o zagotavljanju zaščite, varnosti in opolnomočenja novinarjev in drugih medijskih delavcev v Evropski uniji, ob upoštevanju novih spletnih groženj, s katerimi se spopadajo zlasti novinarke	V priporočilu o varnosti novinarjev iz leta 2021, sprejetem septembra 2021, so predlagani ukrepi za države članice za izboljšanje varnosti novinarjev. Priporočilo vsebuje seznam praktičnih ukrepov, ki se nanašajo na učinkovite in nepristranske preiskave ter pregon kaznivih dejanj, neodvisne mehanizme za odzivanje in podporo, dostop do prostorov in informacij, varnost med demonstracijami, usposabljanje ter spletno varnost in digitalno opolnomočenje. Priporočeni so bili okrepljeni ukrepi za zaščito tistih, ki so še posebej ranljivi za grožnje in napade, med drugim novinark, novinarjev in novinark, ki pripadajo manjšinskim skupinam, ter novinarjev in novinark, ki poročajo o vprašanjih enakosti. Komisija je julija 2023 začela neodvisno zunanjo študijo za zbiranje informacij o dejavnostih držav članic za izvajanje Priporočila. V okviru študije bodo pripravljeni informativni pregledi za države in ocenjene prakse držav, poleg tega bodo razviti ključni kazalniki ter metodologija spremljanja in vrednotenja. Ta metodologija se bo uporabljala pri prihodnjih dejavnostih poročanja, z njo pa naj bi se izboljšali celovitost in doslednost poročanja na podlagi Priporočila. Predhodne ugotovitve študije so bile obravnavane na četrtem forumu novičarskih medijev, ki je potekal 4. decembra 2023 v Bruslju. Komisija še naprej financira tudi ukrepe, osredotočene na zagotavljanje pravne in praktične pomoči novinarjem v EU in zunaj nje. Komisija v okviru instrumenta IPA III financira program „Mreža SafeJournalists“ (1,44 milijona EUR, april 2023–julij 2026), ki ga izvaja konzorcij pod vodstvom združenja neodvisnih novinarjev Srbije, da bi prispevali k ustvarjanju spodbudnega okolja s podporo regionalni platformi za zgodnje opozarjanje, ki poroča o primerih napadov na novinarje in groženj novinarjem, ter k nadaljnjemu sodelovanju z organi kazenskega pregona in pravosodnimi organi, pa tudi k ustreznemu in hitremu nadaljnjemu ukrepanju v zvezi s takimi primeri. V okviru horizontalnega instrumenta Sveta Evrope se z regionalnimi dodelitvami sredstev in dodelitvami sredstev posameznim državam na Zahodnem Balkanu podpirata uveljavljanje pravic in odgovornosti medijskih akterjev v skladu z evropskimi standardi ter izboljšanje pravnega okvira (4 milijoni EUR, januar 2023–december 2026). Koristne povezave:  Priporočilo Komisije o zagotavljanju zaščite, varnosti in opolnomočenja novinarjev in drugih medijskih delavcev v Evropski uniji   Domača stran – SafeJournalists Spodbujanje in zaščita svobode izražanja in medijev – Horizontalni instrument (coe.int)
	Strukturiran dialog v okviru evropskega foruma novičarskih medijev z državami članicami, deležniki in mednarodnimi organizacijami za pripravo in izvajanje priporočila	Strukturiran dialog o varnosti novinarjev za pripravo priporočila je potekal na prvem evropskem forumu novičarskih medijev (23.–25. marec 2021). Foruma so se udeležili ustrezni predstavniki deležnikov, med drugim mednarodnih in nacionalnih institucij ter institucij EU, združenj novinarjev in založnikov, raziskovalcev, nevladnih organizacij ter spletnih platform. Po drugem in tretjem forumu, na katerih so potekale razprave o medijski preobrazbi in inovacijah, je 4. decembra 2023 v Bruslju potekal nov forum, na katerem so razpravljali o predhodnih ugotovitvah neodvisne zunanje študije o dejavnostih držav članic za izvajanje Priporočila. Koristne povezave:  Poročilo o dogodku o strukturiranem dialogu o varnosti novinarjev   Evropski forum novičarskih medijev o varnosti novinarjev
	Trajnostno financiranje projektov s poudarkom na pravni in praktični pomoči novinarjem v EU in drugod, vključno z usposabljanjem novinarjev o varnosti in kibernetski varnosti ter diplomatsko podporo	Komisija financira projekte za pravno in praktično pomoč novinarjem v državah članicah in po svetu. Ukrepi so osredotočeni na nujno pomoč in hitro odzivanje na kršitve svobode tiska in medijev ter na krepitev zmogljivosti in poklicni razvoj novinarjev. V drugi izdaji projekta „Hitro odzivanje na kršitve svobode medijev“ (MFRR-II), ki se je izvajal do oktobra 2023, je bilo zabeleženih 669 opozoril, napadenih pa je bilo 1 121 oseb ali subjektov. Zagotovljena je bila finančna podpora za 22 sodnih postopkov v 11 državah, v katere so bili vključeni medijske hiše in novinarji, ki so se spopadali s pravnimi grožnjami. Kar zadeva sklad za nujne primere za praktično podporo, je bilo v okviru projekta prejetih 457 prošenj za praktično podporo, v 44 od teh primerov pa so bila dodeljena nepovratna sredstva v povprečni višini 1 600 EUR na posamezno dodelitev. V zvezi z zagovorništvom in ozaveščanjem na področju svobode medijev in varnosti novinarjev je bilo v okviru projekta MFRR objavljenih 94 izjav in odprtih pisem o ključnih vprašanjih svobode tiska in medijev v 27 državah. Četrta izdaja projekta Hitro odzivanje na kršitve svobode medijev se je začela novembra 2023 in se bo izvajala do konca oktobra 2025. V okviru projekta Free Media Hub EAST, ki se je začel izvajati julija 2023, bodo podprti obstoječi in uveljavljeni neodvisni ruski in beloruski mediji, ki delujejo v EU. Dodeljenih bo več kot 2,2 milijona EUR nepovratnih sredstev, zagotovljeni bosta pomoč in psihološka podpora, vlagalo se bo v tehnološke rešitve in okrepljeno bo sodelovanje med lokalnimi vozlišči, kjer se ti izgnani mediji nahajajo v EU (predvsem na Češkem, v Nemčiji, na Poljskem, v Latviji in Litvi). V okviru sklada za čezmejno preiskovalno novinarstvo (IJ4EU) je bilo skoraj 300 novinarjem po vsej EU omogočeno sodelovanje pri preiskavah nadnacionalnih tem v javnem interesu. Iz sklada IJ4EU je bilo 43 projektom dodeljenih 1 110 868,65 EUR. V okviru nagrade IJ4EU Impact Award je bilo trem novinarskim ekipam dodeljenih dodatnih 15 000 EUR. Zagotovljeno je bilo tudi strokovno usposabljanje in mentorstvo za samostojne sodelavce, vsem prejemnikom nepovratnih sredstev pa je bila zagotovljena praktična, pravna in uredniška pomoč ter podpora pri zastopanju v primeru kršitev svobode tiska. Podpora preiskovalnemu novinarstvu se bo od julija 2023 do junija 2025 nadaljevala v okviru projekta „Pobuda za sodelovalno raziskovalno novinarstvo“. Zunaj EU delegacije še naprej izvajajo ukrepe v skladu s priročnikom za varnost novinarjev. Za delegacije EU je bilo pripravljeno gradivo za usposabljanje in pridobivanje znanja za obravnavo primerov zlorab novinarjev. EU podpira tudi nepovratna sredstva za ukrepe, ki jih izvajajo civilna družba in medijske organizacije, da bi zagotovile pravno pomoč, krepitev zmogljivosti, finančno podporo, varnost in usposabljanje na področju kibernetske varnosti. V sodelovanju s partnerji v medijskem sektorju in drugimi zaupanja vrednimi akterji, kot je Evropska ustanova za demokracijo, še naprej zagotavlja finančno in tehnično pomoč. Večina delegacij EU je kot ključno prednostno nalogo v svojih strategijah na področju človekovih pravic za obdobje 2021–2024 opredelila svobodo izražanja/medijev in varnost novinarjev. Primeri vključujejo program NDICI – Človekove pravice in demokracija, ki med drugim podpira projekte za izboljšanje strokovnih spretnosti, sposobnosti in zmogljivosti novinarjev, blogerjev in medijskih delavcev. Podpira tudi pobude za samoreguliranje in določanje standardov, ki so jih razvili mediji. EU je v okviru tega programa dodelila finančna sredstva za posamezno državo za obdobje 2022–2023 (ki jih upravljajo delegacije EU), ki omogočajo izvajanje lokalnih ukrepov v podporo tem ciljem. Program NDICI vključuje tudi globalni ukrep za podporo medijem in izkoriščanje možnosti novih tehnologij, katerega cilji so spodbujanje in zaščita demokracije, boj proti grožnjam demokraciji in volilnim procesom, zaščita neodvisnosti medijev in spopadanje z izzivi, ki jih prinašajo nove tehnologije. Komisija je v okviru instrumenta IPA (Sklad za civilno družbo in program Media) dosegla dobre rezultate pri podpiranju neodvisnih medijev in pluralnosti medijev na Zahodnem Balkanu in v Turčiji z več celostnimi in specializiranimi regionalnimi programi v vrednosti več kot 42 milijonov EUR (oktober 2023). Programi so usmerjeni v različne sistemske vidike svobode medijev, predvsem pa v širše vidike spodbudnega okolja za medije (vključno z varnostjo novinarjev, bojem proti dezinformacijam itd.), dostop do financiranja in gospodarsko vzdržnost, strokovne standarde medijev ter kakovostne vsebine. Dva primera tega sta: ·projekt „Podpora svobodi in pluralnosti medijev na Zahodnem Balkanu“ (10 milijonov EUR, marec 2023–avgust 2025), namenjen povečanju gospodarske vzdržnosti neodvisnih medijskih hiš in izboljšanju njihovih zmogljivosti za kakovostno poročanje ter olajšanju regionalne izmenjave in mreženja med medijskimi hišami in drugimi akterji na medijskem trgu, ·tri dodelitve neposrednih nepovratnih sredstev za ukrepe Evropski ustanovi za demokracijo za ciljno usmerjeno podporo medijskim hišam in državljanskim akterjem (37,6 milijona EUR, od tega približno polovica za medije) in letna nepovratna sredstva za poslovanje (2 milijona EUR na leto): shema prilagodljivega predodeljevanja nepovratnih sredstev v podporo demokraciji v hitro spreminjajočem se okolju. V zadnjih petih letih je EU financirala tudi projekte v vrednosti več kot 120 milijonov EUR v državah zunaj EU, da bi podprla svobodo izražanja in neodvisne medije. Primeri ukrepov vključujejo: ·posebno podporo novinarjem in medijem v Ukrajini (30 milijonov EUR); ·podporo neodvisnemu novinarstvu v južnem sosedstvu v višini 15 milijonov EUR leta 2021. Nepovratna sredstva so bila dodeljena prek Evropske ustanove za demokracijo; ·obsežen program za podporo neodvisnim ruskim medijem, ki je začel veljati februarja 2022 in v okviru katerega se zagotavljajo nujna pomoč ter dolgoročnejša krepitev zmogljivosti in drugi podporni ukrepi; ·začetek postopkov za izbiro ustreznih organizacij za izvajanje dejavnosti za zaščito neodvisnih medijev v okviru partnerstev tematskega okvira za človekove pravice in demokracijo; ·okrepitev dela mehanizma ProtectDefenders za zaščito novinarjev v državah v krizi. Leta 2021 je bilo z mehanizmom podprtih približno 550 novinarjev po vsem svetu; ·dogovor Afganistana ter Unesca in organizacije Internews o dveh programih za medije, ki delujejo znotraj države in iz tujine; ·podporo medijem in Assises de Journalisme. V okviru programa Globalna Evropa za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2021–2027 je približno 185 milijonov EUR namenjenih podpori neodvisnim medijem in izkoriščanju digitalizacije po vsem svetu. Z novim okvirnim sporazumom o finančnem partnerstvu za zaščito neodvisnih medijev bo omogočeno bolj strateško sodelovanje z izbranimi nevladnimi organizacijami, ki si prizadevajo za zaščito svobode medijev po vsem svetu. Sporazum je podpisan za obdobje štirih let (2023–2027) s tremi vodilnimi konzorciji. Na voljo bo do 20 milijonov EUR. Cilji so okrepiti odpornost ogroženih novinarjev in medijskih hiš; boriti se proti sovražnemu govoru, ekstremizmu in dezinformacijam; mladim novinarjem, ki delujejo v težkih pogojih, zagotoviti dostop do poklicnega razvoja in priložnosti za učenje; vzpostaviti in utrditi čezmejne mreže organizacij za razvoj medijev in organizacij civilne družbe. Koristne povezave: Svoboda medijev in hitro odzivanje IJ4 EU – Preiskovalno novinarstvo za Evropo Priročnik za varnost novinarjev Mednarodno sodelovanje in razvoj – razpisi za zbiranje predlogov in ponudbe Domača stran – SafeJournalists Evropska ustanova za demokracijo (democracyendowment.eu) WB6 MEDIA | Podpora svobodi in pluralnosti medijev na Zahodnem Balkanu
	Ustanoviti strokovno skupino za boj proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti za zbiranje in izmenjavo dobrih praks v zvezi s pravno podporo novinarjem in drugimi ukrepi	Strokovna skupina za boj proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti je bila ustanovljena leta 2021 in je Komisiji pomagala pri pripravi svežnja proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti. Skupina, ki jo sestavljajo združenja delavcev v pravni stroki in strokovnjakov, se je sestala osemkrat. Skupina še naprej podpira države članice pri izvajanju Priporočila. Koristne povezave: Strokovna skupina za boj proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti
	Predstaviti pobudo za zaščito novinarjev in civilne družbe pred strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti	Komisija je aprila 2022 predstavila sveženj ukrepov proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti, v katerem je predlagala zakonodajne zaščitne ukrepe za preprečevanje nepoštenega pravdanja proti novinarjem in zagovornikom človekovih pravic ter širok nabor nezakonodajnih ukrepov v podporo ukrepanju na nacionalni ravni za obravnavo nekaterih temeljnih vzrokov strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, kot so pravila o obrekovanju. Evropski parlament in Svet sta 30. novembra dosegla začasni politični dogovor o direktivi proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti. Kar zadeva Priporočilo, bi morale države članice Komisiji vsako leto od konca leta 2023 sporočiti zbirne podatke, zbrane na nacionalni ravni, pri tem pa v celoti upoštevati zahteve glede varstva podatkov. Komisija bo objavila letni povzetek prejetih prispevkov. Koristne povezave: Predlog direktive o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki (strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti)
	Zagotoviti podporo EU za sodelovanje med nacionalnimi medijskimi sveti, drugimi medijskimi samoregulativnimi organi, neodvisnimi medijskimi regulatorji in mrežami novinarjev ter pobude za spodbujanje novinarskih partnerstev in standardov	Komisija podpira sodelovanje med nacionalnimi medijskimi sveti, drugimi medijskimi samoregulativnimi organi, neodvisnimi medijskimi regulatorji in mrežami novinarjev ter pobude za spodbujanje novinarskih partnerstev in standardov, zlasti s finančno podporo projektom v okviru različnih programov (npr. Obzorje 2020 in Obzorje Evropa, Ustvarjalna Evropa). Primer tega je pilotni projekt „Medijski sveti v digitalni dobi“, ki se osredotoča na poudarjanje pomembne vloge tiskovnih in medijskih svetov v času vse manjšega zaupanja v novinarje in medijske hiše v povezavi z vse pogostejšimi dezinformacijami v novih medijih. Digitalne izzive obravnava v okviru štirih glavnih komponent: akademskega dela za zagotavljanje podatkov in analiz v zvezi z obstoječimi tiskovnimi sveti, kampanje ozaveščanja za spodbujanje samoregulacije medijev, prepoznavnosti in izmenjav dela medijskih svetov na mednarodnem prizorišču ter krepitve obstoječih organizacij ali podpore prihodnjim organizacijam. Ta projekt se bo nadaljeval s projektom „Medijski sveti v digitalni dobi 4“, ki se bo izvajal od julija 2023 do junija 2025. Drugi projekti vključujejo projekte v okviru razpisa programa Obzorje Evropa „Mediji za demokracijo – demokratični mediji“ ali projekta „Izmenjava evropske odličnosti za novinarstvo“ (ki se financira v okviru programa Ustvarjalna Evropa), ki novinarjem zagotavlja vozlišče znanja za povezovanje na podlagi medsebojnega zaupanja in skupnih pravil. Še en primer je program „Krepitev kakovostnih novic in neodvisnega novinarstva na Zahodnem Balkanu in v Turčiji II“ (2,2 milijona EUR, januar 2023–december 2025) za okrepitev sodelovanja državljanov in medijev, ki temelji na zaupanju, zagotovitev virov in vzpostavitev pogojev, pod katerimi lahko mediji in novinarji ustvarjajo visokokakovostne vsebine, in sicer z izobraževanjem, usposabljanjem, mentorstvom in uredniško podporo, tehnično in finančno podporo ter objavljanjem in spodbujanjem izjemnih dosežkov na področju kakovostnega in preiskovalnega novinarstva. V okviru horizontalnega instrumenta EU in Sveta Evrope je cilj regionalnih dodelitev sredstev in dodelitev sredstev posameznim državam na Zahodnem Balkanu zagotoviti spoštovanje pravic in obveznosti novinarjev, združenj novinarjev, samoregulativnih organov in drugih medijskih organizacij v skladu s sistemom sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in standardi Sveta Evrope, med drugim s sodelovanjem z medijskimi regulativnimi organi in pravosodnim sektorjem (4 milijoni EUR, januar 2023–december 2026). Koristne povezave: Medijski sveti v digitalni dobi   Spodbujanje in zaščita svobode izražanja in medijev – Horizontalni instrument (coe.int) Projekti v okviru programa Obzorje Evropa o prihodnosti liberalne demokracije
	Vzpostaviti orodja za spremljanje lastništva medijev in razviti nadaljnje možne smernice o preglednosti lastništva medijev	Pilotni projekt za spremljanje lastništva medijev se je začel izvajati septembra 2021, njegova druga faza pa se je zaključila septembra 2023. Zagotavlja podatkovno zbirko z informacijami o lastništvu in nadzoru najpomembnejših novičarskih medijev v 27 državah članicah. Projekt zajema najpomembnejše medije, ki so bili izbrani na podlagi povpraševanja (tržni delež) in/ali programa (navedba in/ali priporočilo drugih novičarskih služb). Vzorci vključujejo nacionalne in regionalne medije. Vsi podatki so bili zbrani iz javno dostopnih virov. Komisija je septembra 2023 sprejela predlog uredbe o evropskem aktu o svobodi medijev ter priloženo priporočilo o notranjih zaščitnih ukrepih za uredniško neodvisnost in preglednost lastništva v medijskem sektorju. V Uredbi je določenih več zahtev glede informacij za ponudnike medijskih storitev: pravno ime, kontaktni podatki ter imena neposrednih, posrednih in dejanskih lastnikov. V Priporočilu se države članice spodbuja, naj regulatorjem zaupajo razvoj in vzdrževanje namenske spletne podatkovne zbirke o lastništvu medijev, ki vsebuje razčlenjene podatke o različnih vrstah medijev. Medinstitucionalna pogajanja še potekajo. Koristne povezave: Pregled lastništva evropskih medijev Uredba o evropskem aktu o svobodi medijev Priporočilo o notranjih zaščitnih ukrepih za uredniško neodvisnost in preglednost lastništva v medijskem sektorju
	Spodbujati ukrepe za pregledno in pravično dodeljevanje državnih oglaševalskih sredstev	V predlogu evropskega akta o svobodi medijev, ki ga je Komisija sprejela septembra 2022, so določene zahteve za dodeljevanje državnih oglaševalskih storitev medijem, tako da se dodelijo v skladu s preglednimi, objektivnimi, sorazmernimi in nediskriminatornimi merili ter na podlagi odprtih, sorazmernih in nediskriminatornih postopkov. Države članice bi morale javno objaviti porabljene zneske in upravičence do državnih oglaševalskih sredstev. Medinstitucionalna pogajanja o predlogu še potekajo. Koristne povezave: Uredba o evropskem aktu o svobodi medijev Priporočilo o notranjih zaščitnih ukrepih za uredniško neodvisnost in preglednost lastništva v medijskem sektorju
	Opredeliti možnosti za nadaljnjo podporo raznolikosti medijev in spodbujati evropski pristop k prepoznavnosti avdiovizualnih medijskih storitev splošnega pomena	Dne 16. septembra 2022 je bila objavljena neodvisna študija o pluralnosti in raznolikosti medijev na spletu. V njej so navedeni zakonodajni ukrepi in prakse v sektorju, povezane s prepoznavnostjo in najdljivostjo vsebin in storitev splošnega pomena, poleg tega pa je ocenjena učinkovitost takih ukrepov. V študiji je bilo ugotovljeno, da lahko vsebine in storitve z večjo prepoznavnostjo vplivajo na raznolikost izpostavljenosti in pluralnost medijev. Vendar je težko oceniti dejanski učinek, ki ga lahko imajo sedanji ukrepi v sektorju za prednostno razvrščanje vsebin na pluralnost medijev in na izpostavljenost uporabnikov medijski raznolikosti. Razlogi so povezani z uporabo priporočil glede vsebine, ki temelji na algoritmih, in s samim nezadostnim dostopom do podatkov. V študiji so nato predlagane in obravnavane možne politike in priporočila o tem, kako razviti pregledne in odgovorne ureditve prepoznavnosti. V letu 2021 so v skupini evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve (ERGA) potekale izmenjave dobrih praks in delavnica o prepoznavnosti vsebin splošnega pomena, na podlagi katerih je bilo pripravljeno poročilo. Delavnica, ki je prispevala h končnemu rezultatu, je bila organizirana septembra. Delo skupine ERGA se je v letu 2022 nadaljevalo z nadaljnjimi smernicami/analizo v zvezi z učinkovitostjo algoritmov in sistemov priporočil pri zagotavljanju ustrezne prepoznavnosti avdiovizualnih medijskih storitev splošnega pomena ter prepoznavnosti evropskih del. Ustrezna prepoznavnost avdiovizualnih medijskih storitev splošnega pomena na podlagi člena 7a revidirane direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah je eno od področij, na katerih bo novi Evropski odbor za medijske storitve izdal smernice v okviru prihodnjega evropskega akta o svobodi medijev. Komisija namenja tudi celotno proračunsko vrstico („multimedijske dejavnosti“) za podporo pripravi neodvisnih novic o zadevah EU. Med upravičenci so kanal Euronews, radijske mreže, pobude za podatkovno novinarstvo ali evropsko tiskovno središče European Newsroom, ki združuje vodilne evropske tiskovne agencije. To je dopolnjeno z več pilotnimi projekti za opolnomočenje medijev in državljanov, kot so evropske medijske platforme, katerih cilj je izboljšati dostop državljanov EU do zaupanja vrednih informacij, ali poziv, naj se mladim zagotovijo novice o relevantnih in pomembnih zadevah po vsej Evropi, s čimer bi se povečalo njihovo demokratično udejstvovanje. Na voljo so tudi druga nepovratna sredstva za podporo manjšim spletnim medijem pri izvajanju raziskovalnih dejavnosti in dejavnosti na področju medijske pismenosti v podporo boju proti dezinformacijam, pa tudi za podporo novičarskim medijem pri spopadanju z „informacijskimi puščavami“. Koristne povezave: Študija o pluralnosti in raznolikosti medijev na spletu Evropske medijske platforme ERGA – poročilo skupine evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve Multimedijske dejavnosti | Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope (europa.eu)
Boj proti dezinformacijam in manipuliranju z informacijami
	V zvezi s tem si bodo službe Komisije in ESZD skupaj z državami članicami, civilno družbo in medijskim sektorjem prizadevale za izpopolnjene skupne opredelitve pojmov in metodologije, da bi obravnavale različne kategorije dezinformacij in dejavnosti vplivanja	ESZD je v sodelovanju s Komisijo, državami članicami, mednarodnimi partnerji in drugimi deležniki napredovala pri prizadevanju za skupno razumevanje in terminologijo, junija 2021 pa je bil razdeljen delovni dokument s predlogom za konceptualno opredelitev tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja, v katerem je bolje opredeljena grožnja v informacijskem okolju. Terminologija je bila od takrat uporabljena v več dokumentih Evropske unije in tudi tujih dokumentih, med drugim v sporočilu zunanjih ministrov skupine G7 iz leta 2022 in skupni izjavi o sodelovanju med EU in Natom za leto 2023. Posvetovanje s civilno družbo, akademiki, medijskim sektorjem in drugimi deležniki je potekalo v okviru posebnega sklopa strokovnih okroglih miz, organiziranih v obdobju 2021–2022, ter sodelovanja za spodbujanje skupnega razumevanja in zagotovitev, da so vzpostavljene analitične zmogljivosti za izpolnjevanje meril glede tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja. Delo se bo nadaljevalo, med drugim prek namenskih projektov, za nadaljnje izboljšanje razumevanja različnih gradnikov opredelitve tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja. Z opredelitvijo se je seznanila tudi civilna družba, kot je razvidno iz poročila EU DisinfoLab iz leta 2023. Koristne povezave: Strateški kompas EU za varnost in obrambo   Sklepi o tujem manipuliranju z informacijami in vmešavanju (julij 2022) EUvsDisinfo   Poročilo ESZD o dejavnostih oddelka Stratcom za leto 2021 ; Poročilo ESZD o dejavnostih oddelka Stratcom za leto 2022 Letno poročilo o mehanizmu skupine G7 za hitro odzivanje za leto 2021 Izjava zunanjih ministrov skupine G7 za leto 2022 Skupna izjava o sodelovanju med EU in Natom EU DisinfoLab – Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje: za ponovno evropsko opredelitev tujega vmešavanja
	Razviti nabor orodij EU za boj proti tujemu vmešavanju in operacijam vplivanja, vključno z novimi instrumenti, ki omogočajo naložitev plačila stroškov storilcem, ter okrepiti strateške komunikacijske dejavnosti in projektne skupine ESZD	ESZD je aprila 2021 predložila skupni konceptualni dokument ESZD in Evropske komisije o naboru orodij za boj proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju, v katerem so opredeljene štiri razsežnosti tega nabora orodij: situacijsko zavedanje, krepitev odpornosti, motnje/regulacija in ukrepi, povezani z zunanjim delovanjem EU, vključno s SZVP in diplomatskimi odzivi. Vsako področje zajema različne vrste instrumentov, ki lahko preprečijo tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje ali zmanjšajo njun vpliv, odvrnejo od izvajanja teh dejavnosti ali se nanje odzovejo. Horizontalna delovna skupina za krepitev odpornosti in preprečevanje hibridnih groženj (HWP ERCHT) je marca 2023 potrdila posodobljen konceptualni dokument o tujem manipuliranju z informacijami in vmešavanju ter obstoju nabora orodij. Svet je julija 2022 sprejel sklepe Sveta o tujem manipuliranju z informacijami in vmešavanju. ESZD in službe Komisije nadaljujejo razprave z državami članicami o instrumentih, ki omogočajo zvišanje stroškov za storilce. Potekajo prizadevanja za nadaljnjo krepitev notranjih zmogljivosti in sposobnosti skupin ESZD za strateško komuniciranje in projektnih skupin, med drugim mreže 27 uradnikov Stratcom za usmerjanje prizadevanj za strateško komuniciranje na terenu. EU za obravnavanje tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja s strani državnih akterjev uporablja tudi svoja diplomatska orodja. Zlasti je od marca 2022 uvedla sankcije proti družbama Russia Today (RT) in Sputnik ter drugim medijskim hišam zaradi njihove ključne vloge pri manipuliranju z informacijami in vmešavanju, povezanem z agresijo proti Ukrajini (popoln seznam v Prilogi XV k Uredbi št. 833/2014). Poleg tega javni kanali, kot je EUvsDisinfo, še naprej ozaveščajo o prokremeljskem manipuliranju z informacijami in vmešavanju ter razkrivajo njuno usklajeno naravo. Leta 2022 je bilo v okviru projekta EUvsDisinfo prek njegovega spletnega mesta doseženih več kot 2,7 milijona ljudi, prek njegovih kanalov družbenih omrežij pa še 19,3 milijona. Koristne povezave: Strateški kompas   Sklepi o tujem manipuliranju z informacijami in vmešavanju (julij 2022)   EUvsDisinfo   Poročilo ESZD o dejavnostih oddelka Stratcom za leto 2021 ; Poročilo ESZD o dejavnostih oddelka Stratcom za leto 2022 Zemljevid sankcij EU
	Vzpostaviti nov protokol za okrepitev obstoječih struktur sodelovanja za boj proti dezinformacijam, tako v EU kot tudi na mednarodni ravni	Ukrepanje EU v odziv na doslej največje valove tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja ter dezinformacij v sedanjih geopolitičnih razmerah je pokazalo, da sodelovanje med različnimi institucijami EU dobro deluje. Obstoječe strukture sodelovanja so se izkazale za prožne in odzivne na spreminjajoče se potrebe, pri čemer ni bilo treba vzpostaviti novih formalnih ureditev. Sodelovanje v zadevnih mrežah, kot sta sistem hitrega obveščanja in mreža proti dezinformacijam, se je izkazalo za zelo koristno pri zagotavljanju pravočasne izmenjave analiz, spoznanj in dosežkov ter komunikacijskih načrtov in strategij. ESZD si prizadeva za obravnavanje tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja, tudi dezinformacij, prek oddelka Stratcom ESZD in sistema hitrega obveščanja, ki ga upravlja ESZD, da bi olajšala dnevne izmenjave z državami članicami EU in mednarodnimi partnerji. Službe Komisije obravnavajo različne vidike dezinformacij v EU (npr. o volitvah, kibernetski varnosti, svobodi medijev, spletnih platformah). Komisija od leta 2018 krepi svoje notranje usklajevanje prek mreže proti dezinformacijam (NaD), ki jo sestavljajo službe Komisije in predstavništva v državah članicah EU, ESZD in Evropski parlament pa delujeta kot opazovalca. Komisija prek mreže združuje in izkorišča zmogljivosti, da se lahko z usklajenim ukrepanjem učinkovito odzove na dezinformacije. Takoj po invaziji na Ukrajino je okrepila sodelovanje s spletnimi platformami za spremljanje izvajanja sankcij proti ruskim medijskim hišam in uskladitev njihovih prizadevanj za boj proti dezinformacijam, povezanim s konfliktom. Komisija in države članice sodelujejo tudi v okviru evropske mreže za volilno sodelovanje, da bi razpravljale o primerih vmešavanja v volilne procese in si izmenjale dobre prakse. Sodelovanje med ustreznimi mrežami je ključnega pomena. Zato je v okviru sistema hitrega obveščanja decembra 2023 potekalo skupno srečanje s Horizontalno delovno skupino za krepitev odpornosti in preprečevanje hibridnih groženj ter evropsko mrežo za volilno sodelovanje. EU v okviru svojega zunanjega delovanja prav tako financira neodvisne regionalne organizacije, ki se ukvarjajo s spodbujanjem državljanske tehnologije za demokracijo in dostopom do zanesljivih informacij o volilnih procesih. Koristne povezave: Poročilo o dejavnostih za leto 2021   Poročilo o dejavnostih za leto 2022 Oddelek Stratcom ESZD Poročilo o grožnjah tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja Načrt upravljanja GD za komuniciranje za leto 2022
	Razviti skupni okvir in metodologijo za zbiranje sistematičnih dokazov o tujem vmešavanju ter vzpostaviti strukturni dialog s civilno družbo, akterji iz zasebnega sektorja in drugimi zadevnimi deležniki za redno pregledovanje ogroženosti	ESZD je predlagala skupni analitični okvir in metodologijo za zbiranje sistematičnih dokazov o dejavnostih tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja. S to metodologijo bosta podprti še učinkovitejša in še bolj sodelovalna izmenjava in analiza informacij v EU in na mednarodni ravni. Prvo poročilo ESZD o grožnjah tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja je bilo objavljeno februarja 2023, njegov namen pa je zagotoviti potrditev koncepta za skupni okvir, ki omogoča pravočasno, interoperabilno in obsežno medsebojno izmenjavo zapletenih spoznanj. V tem smislu ESZD spodbuja skupnostni pristop k izmenjavi informacij v obliki centra za izmenjavo in analizo informacij, katerega cilj je olajšati zbiranje in izmenjavo podatkov o incidentih v zvezi s tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem med zaupanja vrednimi partnerji. Zaveza EU in Združenih držav v Svetu EU-ZDA za trgovino in tehnologijo (TTC) vključuje skupni standard za strukturirano izmenjavo informacij o grožnjah tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja med Evropsko unijo in Združenimi državami ter temeljno skupno metodologijo za opredelitev in analizo tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja ter boj proti njima. Evropska unija in Združene države nameravajo podpreti uporabo tega standarda s strani deležnikov po vsem svetu. Obe strani sta se na vrhu EU-ZDA oktobra 2023 dogovorili, da bosta razširili sodelovanje na področju boja proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju na podlagi skupnih načel, kot so namenske strategije, notranje organizacijske strukture, zmogljivost, civilna družba in večstransko sodelovanje. Cilj tega sodelovanja bi morala biti podpora podobno mislečim partnerjem v boju proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju, tudi prek dejavnosti, ki jih usklajujejo ZDA in EU, ob hkratnem varovanju svobode izražanja skupaj s partnerskimi državami. Vzpostavljen je bil stalen dialog s civilno družbo, zasebnim sektorjem in drugimi ustreznimi deležniki. Potekajo namenske izmenjave s strokovnjaki, med drugim strokovne okrogle mize o oceni ogroženosti, da bi se pridobili vpogledi zunanjih deležnikov v situacijsko zavedanje glede tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja ter zagotovila podlaga za oblikovanje pristopov. Inštitut EU za varnostne študije (EUISS) je začel izvajati nov projekt EU (3 milijoni EUR) za razvoj praktičnih podpornih orodij za lažjo izmenjavo informacij, spoznanj in dokazov o tujem manipuliranju z informacijami in vmešavanju med različnimi akterji. Koristne povezave: Prvo poročilo ESZD o grožnjah tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja Projekt službe FPI o boju proti tujemu vmešavanju
	Povečati podporo za krepitev zmogljivosti nacionalnih organov, neodvisnih medijev in civilne družbe v tretjih državah za odkrivanje dezinformacij in operacij tujega vplivanja ter odzivanje nanje	Na spletnem mestu EUvsDisinfo je bil oktobra 2022 za obeležitev svetovnega tedna medijske in informacijske pismenosti uveden razdelek „LEARN“, tj. namenska spletna stran, na kateri so pojasnjeni mehanizmi, taktike, skupni diskurzi in akterji za tujim manipuliranjem z informacijami in vmešavanjem ter dezinformacijami in manipuliranjem z informacijami. V regiji Zahodnega Balkana je EU sodelovala pri proaktivnem in stvarnem komuniciranju ter krepitvi zmogljivosti institucij za obravnavanje groženj tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja. Leta 2022 je podprla več kot 250 novinarjev, ki so razpravljali o učinkovitih načinih za spodbujanje strokovnega novinarstva v regiji. Leta 2021 je bila zagotovljena podpora organizaciji konference EU in Zahodnega Balkana o medijski pismenosti, na kateri so razpravljali o dezinformacijah, izzivih strokovnega novinarstva, pomenu medijske pismenosti v novem medijskem okolju in strategijah za odpornost. Podpora je bila zagotovljena tudi novim študijam, kot sta: „Razvoj propagande o Ukrajini“ in pobuda za krepitev zmogljivosti z naslovom „ Povezovanje medijske skupnosti v dobi dezinformacij “ (Sarajevo, 24. februar 2023).  Tudi Sklad za civilno družbo in program Media v korist držav Zahodnega Balkana in Turčije vključujeta več ukrepov za boj proti dezinformacijam v upravičenkah do instrumenta IPA III. Primeri vključujejo: - „Krepitev zaupanja v medije v jugovzhodni Evropi: podpora novinarstvu kot javnemu dobremu“ (3 milijoni EUR, julij 2023–julij 2026), „Naši mediji: ukrepi civilne družbe za razvoj medijske pismenosti in aktivizma, boj proti polarizaciji in spodbujanje dialoga“ (1,3 milijona EUR, februar 2023–januar 2025); - „Poročanje o digitalnih pravicah in svoboščinah (1,3 milijona EUR, januar 2023–december 2025) za izboljšanje znanja in spretnosti medijev in civilne družbe v zvezi s povezavo med kršitvami digitalnih pravic in dezinformacijami; -„Mreža SEECheck – boj proti dezinformacijam in napačnim informacijam prek mreže preverjevalcev dejstev“ (1,24 milijona EUR, januar 2023–junij 2026), ki je namenjena krepitvi strokovnih mrež, neodvisnih medijev in organizacij civilne družbe. V okviru vzhodnega partnerstva je solidarnostni program EU za odziv na COVID-19, sprejet leta 2020, vključeval komponento v višini 10 milijonov EUR, da bi lahko lokalne organizacije civilne družbe ublažile učinke na najranljivejše in nesorazmerno prizadete skupine. Ta komponenta vključuje podporo dejavnostim nadzora in zastopanja interesov lokalnih organizacij civilne družbe v zvezi z bojem proti dezinformacijam o COVID-19, spremljanjem ukrepov, ki omejujejo državljanske svoboščine, in poročanjem o njih ter njihovo razveljavitvijo. V okviru Sklada za civilno družbo vzhodnega partnerstva je bila leta 2019 podprta ustanovitev regionalnega raziskovalnega laboratorija na Južnem Kavkazu za digitalno forenziko, s čimer je bila vzpostavljena mreža strokovnjakov za raziskave, ki se ukvarjajo zlasti z dezinformacijami pod vplivom Kremlja. Poleg tega je pomoč zagotovljena prek programa EU za neodvisne medije v višini 8 milijonov EUR, ki zagotavlja podporo za izboljšanje takojšnje in dolgoročne finančne vzdržnosti neodvisnih medijskih hiš v regiji. EU neodvisno medijsko okolje v državah vzhodnega partnerstva trenutno podpira z več kot 30 milijoni EUR. Podpora je bila zagotovljena tudi neodvisnim medijem in organizacijam civilne družbe, ki se borijo proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju ter dezinformacijam v Ukrajini in Moldaviji. V okviru regionalnega projekta vzhodnega partnerstva EU4 Independent Media so bili novinarji iz regije pozvani k ozaveščanju o EU in spodbujanju regionalnih stikov. Junija 2022 je bilo v Bruselj povabljenih 80 predstavnikov preverjevalcev dejstev, novinarjev in organizacij civilne družbe iz vzhodnega sosedstva in Srednje Azije. EU zagotavlja tudi podporo ruskim neodvisnim medijem, ki so bili prisiljeni pobegniti pred ruskim režimom, prav tako pa si prizadeva za boj proti kremeljskemu manipuliranju z informacijami in dezinformacijam. V južnem sosedstvu se v okviru svežnja za medije za jug iz leta 2021 (15 milijonov EUR, obdobje 2022–2026) zagotavlja celovita podpora neodvisnemu medijskemu sektorju, da bi ta ostal neodvisen, pluralen in odporen ter se bo lahko branil pred trenutnimi grožnjami in spodbujal kritično državljansko mišljenje. Poleg tega se spodbujajo sodelovanje in usklajevanje med organizacijami za podporo medijem pri boju proti dezinformacijam ter sodelovanje z najranljivejšimi in neodvisnimi mediji prek podpore Evropski ustanovi za demokracijo. V regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike je delo regionalnega pooblaščenca EU za medije (RMO) predstavljalo dodatno orodje za sodelovanje EU z arabsko govorečim občinstvom. Poteka sodelovanje z lokalnimi strokovnjaki iz civilne družbe, akademskih krogov in medijev za spremljanje razvoja večplastne grožnje tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja v regiji ter ozaveščanje. Od februarja 2022 je regionalni pooblaščenec za medije opravil več kot 150 intervjujev s panarabskimi kanali o ruski invaziji na Ukrajino z namenom boja proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju pod vodstvom Kremlja.  V indijsko-pacifiški regiji so se začela prizadevanja za sodelovanje z organizacijami civilne družbe in zagotavljanje podpore neodvisnim medijem zunaj neposrednega sosedstva EU. V odgovor na nujno potrebo po okrepitvi zmogljivosti strateškega komuniciranja EU v okviru ruske vojne agresije proti Ukrajini ter vse večjega tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja v regiji je bila ustanovljena projektna skupina za podsaharsko Afriko. V okviru širših prizadevanj za boj proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju se poleg sprejetja strateškega kompasa za varnost in obrambo od leta 2022 izvaja pilotna podpora izbranim civilnim in vojaškim misijam in operacijam na področju SVOP za krepitev odpornosti proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju. Poleg tega države širitve in sosedstva v boju proti dezinformacijam dejavno podpira TAIEX Na Zahodnem Balkanu je bila leta 2022 organizirana spletna regionalna delavnica TAIEX , ki so ji sledili dogodki za posamezne države, in sicer Črno goro, Albanijo in Kosovo. Leta 2023 je bilo organiziranih več delavnic TAIEX, in sicer delavnica o izzivih in spremembah obstoječih mehanizmov za sankcioniranje širjenja dezinformacij ter študijski obisk v okviru instrumenta TAIEX o modelih mehanizmov sodelovanja za ustanovitev organa za spremljanje za boj proti dezinformacijam in sovražnemu govoru . V sosedstvu je bila februarja 2023 organizirana dvodnevna večdržavna delavnica TAIEX o strategijah za boj proti dezinformacijam, da bi Ukrajini, Moldaviji in Gruziji zagotovili podporo pri odkrivanju in analiziranju dezinformacij ter oblikovanju ustreznih odzivov nanje. V okviru nadaljnjega ukrepanja so v letu 2024 načrtovane delavnice TAIEX, in sicer na podlagi prošenj Moldavije in Ukrajine, ki se nanašajo na volitve ter tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje oziroma sodelovanje z afriškimi sogovorniki v boju proti dezinformacijam. Cilj novega okvirnega sporazuma o finančnem partnerstvu za zaščito neodvisnih medijev je med drugim okrepiti zmogljivost medijskih akterjev za boj proti dezinformacijam. V obdobju 2023–2027 bo zagotovil do 20 milijonov EUR. V okviru instrumenta NDICI – Globalna Evropa je vzpostavljen ukrep za izboljšanje ozaveščenosti in odpornosti proti dezinformacijam v dobi umetne inteligence. Ta ukrep vključuje razvoj odnosov med akterji v Evropi in izbranim številom držav v Afriki ter Latinski Ameriki in Karibih ter krepitev sodelovanja na osi jug-jug. Koristne povezave: Novo financirani projekti v okviru programa Obzorje Evropa (na podlagi razpisov iz let 2021 in 2022) na področju demokratične politike in pravne države v sosedstvu EU (vzhodnem in južnem) in državah kandidatkah za članstvo v EU Spletna delavnica TAIEX o novih geopolitičnih posledicah dezinformacij na Zahodnem Balkanu Delavnica TAIEX o izzivih in spremembah obstoječih mehanizmov za sankcioniranje širjenja dezinformacij Delavnica TAIEX o izzivih in spremembah obstoječih mehanizmov za sankcioniranje širjenja dezinformacij
	Izdati smernice za okrepitev kodeksa ravnanja glede dezinformacij	Komisija je 26. maja 2021 objavila smernice o tem, kako okrepiti kodeks ravnanja glede dezinformacij, potem ko je ocenila njegovo delovanje od vzpostavitve leta 2018. Koristne povezave: Smernice Komisije, COM(2021) 262 final
	Pozvati podpisnike kodeksa ravnanja in ustrezne deležnike k okrepitvi kodeksa v skladu s smernicami	Okrepljeni kodeks ravnanja glede dezinformacij je 16. junija 2022 podpisalo in predstavilo 34 podpisnikov, vključno z večjimi spletnimi platformami, akterji iz sektorja spletnega oglaševanja, manjšimi ali specializiranimi platformami, raziskovalnimi organizacijami in organizacijami civilne družbe, preverjevalci dejstev ter ponudniki tehničnih rešitev za boj proti dezinformacijam. Cilj novega kodeksa je doseči cilje iz smernic Komisije, predstavljenih maja 2021, in sicer z določitvijo širšega nabora zavez in ukrepov za boj proti dezinformacijam na spletu. Ti vključujejo demonetizacijo razširjanja dezinformacij, zagotavljanje preglednosti političnega oglaševanja, opolnomočenje uporabnikov, krepitev sodelovanja s preverjevalci dejstev, olajšanje dostopa raziskovalcev do podatkov ter zagotavljanje integritete storitev platform z izvajanjem in spodbujanjem zaščitnih ukrepov proti manipulativnemu vedenju in praksam s seznama, ki niso dovoljeni v njihovih storitvah. Seznam vključuje oblike manipulativnega vedenja, s katerim se lahko širijo dezinformacije, kot so ustvarjanje neavtentičnih računov ali botnetov, uporaba zavajajočih manipuliranih medijev (kot so „globoki ponaredki“ in „plitki ponaredki“) in neavtentično usklajevanje ustvarjanja ali krepitve vsebin, vključno s poskusi zavajanja/manipuliranja z algoritmi platform (kot so načini zavajanja ljudi glede priljubljenosti vsebin). Na tej podlagi so se podpisniki zavezali, da bodo sprejeli, okrepili in izvajali jasne politike, ki bodo zajemale vrsto opredeljenih ravnanj in praks. Glede na spreminjajočo se naravo takih taktik, tehnik in postopkov, ki jih uporabljajo zlonamerni akterji, se bo ta seznam redno pregledoval. Službe Komisije in ESZD so okrepile tudi sodelovanje s spletnimi platformami za uskladitev prizadevanj za boj proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju ter dezinformacijam, povezanim z večjimi geopolitičnimi krizami. Komisija v okviru kodeksa pozorno spremlja, kako platforme upoštevajo sankcije EU za družbi RT in Sputnik ter druge sankcionirane medijske hiše. Podpisniki kodeksa se v okviru stalne projektne skupine in njene podskupine za krizno odzivanje redno srečujejo, da bi si izmenjali informacije in uskladili svoje ukrepe za zajezitev dezinformacij, povezanih s posebnimi kriznimi razmerami. Evropska opazovalnica digitalnih medijev je ustanovila posebno projektno skupino, ki spremlja razmere v zvezi z dezinformacijskimi kampanjami, povezanimi z vojno v Ukrajini. Mreža evropske opazovalnice digitalnih medijev za preverjanje dejstev je od 24. marca 2022 do oktobra 2023 izvedla več kot 2 500 preverjanj dejstev o vojni in več s tem povezanih preiskav ter pripravila več s tem povezanih poročil in posebnih rednih vpogledov. Poleg tega lahko države članice zaprosijo za podporo v okviru Instrumenta za tehnično podporo za razvoj potrebnih zmogljivosti, da bi učinkovito upravljale dezinformacije in obravnavale kampanje tujega vmešavanja. Koristne povezave: Kodeks ravnanja glede dezinformacij iz leta 2022 Evropska opazovalnica digitalnih medijev   Projektna skupina evropske opazovalnice digitalnih medijev za dezinformacije o vojni v Ukrajini Instrument za tehnično podporo (europa.eu)
	Vzpostaviti stalni okvir za spremljanje upoštevanja kodeksa	Kodeks ravnanja glede dezinformacij iz leta 2022 vključuje okrepljen okvir za spremljanje, ki temelji na kvalitativnih elementih poročanja in kazalnikih na ravni storitev, s katerimi se meri učinkovitost njegovega izvajanja. Podpisniki so se strinjali, da bodo ustanovili center za preglednost, ki bo javnosti zagotovil jasen pregled politik, ki so jih vzpostavili za izvajanje svojih zavez, in da ga bodo redno posodabljali z ustreznimi podatki. Konec januarja 2023 so podpisniki kodeksa ravnanja predložili prva izhodiščna poročila, v katerih so navedli začetno stanje ukrepov, sprejetih za izvajanje zavez in ukrepov, ter prvi sklop kvalitativnih in kvantitativnih poročil, ki zajemajo prvi mesec izvajanja. Podpisniki, ki so bili določeni kot zelo velike spletne platforme, kot so opredeljene v aktu o digitalnih storitvah, o svojih ukrepih, sprejetih na podlagi kodeksa, poročajo vsakih šest mesecev, drugi podpisniki pa poročajo enkrat letno. Vse večje spletne platforme, ki so podpisniki kodeksa (Google, Meta, Microsoft in TikTok), so septembra 2023 predložile drugi sklop poročil, ki zajemajo celotno šestmesečno obdobje izvajanja. Dejavnost poročanja prvič vključuje tudi objavo začetnega sklopa strukturnih kazalnikov, ki zagotavljajo vpogled v dezinformacije pri storitvah platform. Vsa poročila so javno dostopna v centru za preglednost, ki je bil ustanovljen februarja 2023. Podpisniki so se dogovorili tudi o vzpostavitvi okvira za nadaljnje sodelovanje prek stalne projektne skupine in več podskupin, ki bi delovale na posebnih delovnih področjih in dosegale posebne rezultate. Podpisniki se bodo še naprej redno sestajali, da bi zagotovili, da kodeks še naprej ustreza svojemu namenu, med drugim da bi zmanjšali dezinformacije o vojni v Ukrajini. Koristne povezave: Kodeks ravnanja glede dezinformacij iz leta 2022 ; https://disinfocode.eu/
	Podpreti nove inovativne projekte za boj proti dezinformacijam v okviru različnih programov EU, zlasti prek organizacij civilne družbe in visokošolskih ustanov, s sodelovanjem novinarjev	EU vsako leto dodeli sredstva za podporo projektom za boj proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju, vključno z dezinformacijami in hibridnimi grožnjami, na primer v okviru programov Unije Obzorje Evropa ali Državljani, enakost, pravice in vrednote ter Erasmus+, pa tudi prek projektov, ki se financirajo v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI). V okviru programa Erasmus+ je na voljo podpora za razvoj digitalnih kompetenc in medijske pismenosti mladih, da bi povečali odpornost mladih proti dezinformacijam, lažnim novicam in propagandi. Dejavnosti eTwinning v letu 2021 so bile osredotočene na medijsko pismenost in dezinformacije, in sicer v obliki namenske konference oktobra 2021, zbirke orodij za učitelje o tem, kako prepoznati dezinformacije in se boriti proti njim, ter številnih sodelovanj v okviru skupnosti eTwinning, kot so „Detektorji laži“, „Boljši internet za otroke“ in „Hiša Ane Frank“. Komisija je marca 2022 vzpostavila posodobljen okvir digitalnih kompetenc (DigComp) 2.2, v katerem predlaga skupno razumevanje tega, kaj pomeni biti digitalno kompetenten v 21. stoletju, vključno s posebno navedbo potrebe po kritičnem obravnavanju informacij na spletu, dezinformacij, napačnih informacij in drugega. V okviru programa Obzorje Evropa so se še naprej financirali tudi raziskovalni projekti. Na podlagi delovnega programa za obdobje 2021–2022 so se projekti začeli osredotočati na raziskave dezinformacij v svetu po pandemiji (9 milijonov EUR), politiko ter vpliv spletnih družbenih omrežij in novih medijev (9 milijonov EUR), boj proti dezinformacijam in ponovno vzpostavitev zaupanja v digitalni svet (8 milijonov EUR) ter orodja za boj proti dezinformacijam na podlagi umetne inteligence za medijske delavce in državljane (18 milijonov EUR). V delovnih programih za obdobje 2023–2024 v okviru programa Obzorje Evropa je dodatnih 30 milijonov EUR namenjenih za financiranje raziskav o tujem manipuliranju z informacijami in vmešavanju ter o rešitvah, ki temeljijo na umetni inteligenci, da se zagotovi pluralističen dostop do smiselnih informacij, kakovostnih vsebin in zaupanja vredne spletne interakcije za medijske delavce in državljane. Poleg tega je Evropska komisija oktobra 2022 v okviru akcijskega načrta za digitalno izobraževanje objavila smernice za učitelje in pedagoško osebje za spodbujanje digitalne pismenosti in boj proti dezinformacijam z izobraževanjem in usposabljanjem. Smernice, ki so na voljo v vseh uradnih jezikih EU, so bile pripravljene s podporo skupnosti za izobraževanje in usposabljanje, akademikov, nevladnih organizacij, radiodifuzijskih hiš in zasebnega sektorja. EU je podprla razvoj evropske opazovalnice digitalnih medijev. Evropska opazovalnica digitalnih medijev od leta 2020 gradi namensko skupnost, ki je vodilna na področju sledenja in razkrivanja dezinformacij ter boja proti njim. Zajema osrednjo digitalno platformo ter nacionalna in regionalna vozlišča, ki svoje znanje o lokalnih informacijskih okoljih izkoriščajo za odkrivanje, analiziranje in razkrivanje dezinformacijskih kampanj v Evropi. V okviru evropske opazovalnice digitalnih medijev je zdaj vzpostavljenih 14 vozlišč, njena mreža pa zajema vseh 27 držav članic EU in Norveško v EGP. Delo evropske opazovalnice digitalnih medijev in njenih vozlišč je ključnega pomena v okviru vojne v Ukrajini in ruske propagande, saj je bilo s preverjanjem dejstev ter izdajanjem poročil in izvajanjem preiskav o nastajajočih in trenutno razširjenih diskurzih odkritih na tisoče primerov dezinformacij, povezanih z vojno. Na podlagi tega evropska opazovalnica digitalnih medijev ustanavlja posebno projektno skupino za evropske volitve, namenjeno odkrivanju zgodnjih znakov potencialno nevarnih dezinformacijskih kampanj, ki bi se lahko razširile po vsej EU, in usklajevanju namenskih dejavnosti na področju medijske pismenosti. Projektna skupina bo svoje strokovno znanje in izkušnje zagotovila tudi evropskim institucijam v okviru priprav na evropske volitve. Komisija je prav tako podprla razvoj kodeksa o poklicni integriteti za evropske preverjevalce dejstev, ki je bil objavljen 15. septembra 2022 1 . Da bi organizacije za preverjanje dejstev postale preverjene članice evropske mreže za standarde za preverjanje dejstev (EFCSN), ki je mreža organizacij za preverjanje dejstev, ki delujejo neodvisno in etično ter se zavzemajo za služenje javnemu interesu, morajo upoštevati standarde kodeksa, ki zajemajo vprašanja od kakovostnega pridobivanja informacij do nepristranskega ravnanja in finančne preglednosti. Koristne povezave: Evropska opazovalnica digitalnih medijev Smernice za učitelje in izobraževalce o boju proti dezinformacijam ter spodbujanju digitalne pismenosti z izobraževanjem in usposabljanjem – Urad za publikacije EU (europa.eu) Evropska mreža za standarde za preverjanje dejstev (EFCSN) Novo financirani projekti v okviru programa Obzorje Evropa (na podlagi razpisov iz let 2021 in 2022): · orodja za boj proti dezinformacijam, ki temeljijo na umetni inteligenci, za medijske delavce in državljane , · rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci, za zagotovitev pluralističnega dostopa do smiselnih informacij, kakovostnih vsebin in zaupanja vredne spletne interakcije za medijske delavce in državljane . Projekti v okviru programa Obzorje 2020 za razkrinkanje lažnih novic in zagotavljanje orodij novinarjem za boj proti dezinformacijam in napačnim informacijam (že zaključeni) vključujejo: · FANDANGO – Odkrivanje in širjenje lažnih novic na podlagi analize velepodatkov in operacij umetne inteligence · WeVerify – ŠIRŠE IN IZBOLJŠANO PREVERJANJE ZA VAS · TRUTHCHECK – Prepoznavanje lažnih novic z uporabo navzkrižne medijske analitike, ki temelji na storitvah · NEWTRAL – Prvo orodje za preverjanje dejstev v realnem času za boj proti lažnim novicam in dezinformacijam · Factmata – SISTEM OCENJEVANJA SPLETNIH VSEBIN · DYNNET – Dinamika mnenj · GoodNews – Odkrivanje lažnih novic na družbenih omrežjih z uporabo geometrijskega globokega učenja · AI4Dignity – Sodelovalna umetna inteligenca proti sovraštvu Projekti v okviru programa Obzorje 2020, s katerimi se zagotavljajo dejavnosti krepitve zmogljivosti za civilno družbo, medijski sektor in druge strokovnjake, vključujejo: · EU-HYBNET – Opolnomočenje vseevropske mreže za boj proti hibridnim grožnjam (euhybnet.eu), ki se financira v okviru programa Obzorje 2020 ·Obzorje Evropa: Odkrivanje in analiziranje tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja ter boj proti njima (europa.eu) (ATHENA, ADAC.io, SAUFEX) in · Razvoj boljšega razumevanja zadrževanja informacij s strani državnih organov kot primera tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja (europa.eu) (RESONANT, ARM, DE-CONSIPIRATOR)
	Povečati podporo in financiranje za diverzificirane pobude, med drugim prek organizacij civilne družbe, za spodbujanje medijske pismenosti in pomoč državljanom pri prepoznavanju dezinformacij v EU in zunaj nje	Program Ustvarjalna Evropa podpira spodbujanje medijske pismenosti, predvsem v okviru MEDSEKTORSKEGA sklopa. Cilj sheme za medijsko pismenost v okviru programa Ustvarjalna Evropa je državljanom omogočiti razvoj kritičnega razumevanja in uporabe medijev. V ta namen se z ukrepi za medijsko pismenost spodbujajo izmenjava znanja ter izmenjave o politikah in praksah na področju medijske pismenosti. Podpora predvideva razvoj inovativnih čezmejnih pobud in skupnosti za medijsko pismenost po vsej Evropi v nenehno spreminjajočem se digitalnem medijskem okolju in ob upoštevanju sedanjega vedenja uporabnikov v različnih starostnih skupinah. To poteka vzporedno s podporo, ki je na voljo novičarskim medijem pri njihovem prilagajanju strukturnim in tehnološkim spremembam, s katerimi se spopada sektor. Komisija je 19. decembra 2022 objavila razpis za zbiranje predlogov v vrednosti 990 500 EUR v zvezi z evropskim festivalom novinarstva in medijske informacijske pismenosti, katerega cilj je okrepiti dialog, sodelovanje in partnerstvo v EU med novinarji, medijskimi hišami, vključno z javnimi mediji, organizacijami civilne družbe in strokovnjaki za medijsko pismenost. Posebna pozornost bo namenjena mladim, vključno s študenti novinarstva, ljudem in družbenim medijem. Strokovna skupina za medijsko pismenost še naprej razpravlja in ozavešča o pobudah za medijsko pismenost po vsej Evropi ter razširja informacije o njih. Skupina se uradno sestane dvakrat letno. Nadaljnje financiranje je na voljo tudi v okviru programa Erasmus+ (in sicer je bilo za financiranje v letu 2021 izbranih 387 projektov na področju medijske pismenosti in boja proti dezinformacijam) in Evropske solidarnostne enote (in sicer je bilo v obdobju 2021–2022 financiranih 46 projektov na področju medijske pismenosti in boja proti dezinformacijam ter 39 projektov na področju digitalne varnosti). Namen programa za kulturo AKP-EU (40 milijonov EUR) v podporo kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju v državah AKP je med drugim spodbujati več medsektorskih družbenih vprašanj, kot sta vizualna pismenost in pristop k izobraževanju, ki temelji na kulturi. Z zagotavljanjem posredovanih nepovratnih sredstev na terenu prispeva k izobraževanju in spodbujanju mladih h kritičnemu razmišljanju, razlikovanju med tem, kar je res in kaj ni, spodbujanju vrednot državljanstva ter dvomov v stereotipe in druge oblike diskriminacije. Strokovni instrument EU-UNESCO podpira tudi pluralistične medije (npr. glas avtohtonih prebivalcev v mehiških medijih in na radiu). Nov krog strokovnega instrumenta EU-UNESCO je v začetni fazi. Sklad za civilno družbo in program Media vključujeta več ukrepov za povečanje medijske pismenosti v upravičenkah do instrumenta IPA III (glej zgoraj za primere, kot je projekt „Krepitev zaupanja v medije v jugovzhodni Evropi“). V okviru projekta, ki se je nedavno začel, „Naši mediji: ukrepi civilne družbe za razvoj medijske pismenosti in aktivizma, boj proti polarizaciji in spodbujanje dialoga“ (1,3 milijona EUR, februar 2023–januar 2025) se dodatno spodbuja večja medijska in informacijska pismenost z vključevanjem medijskih delavcev in samoregulatorjev ter mladih v aktivizem za svobodo medijev. V južnem sosedstvu se v okviru svežnja za medije za jug iz leta 2021 (15 milijonov EUR, obdobje 2022–2026) zagotavlja celovita podpora neodvisnemu medijskemu sektorju, da bi ta ostal neodvisen, pluralen in odporen ter se bo lahko branil pred trenutnimi grožnjami in spodbujal kritično državljansko mišljenje. Komisija si v okviru regionalne in mestne politike prizadeva tudi za spodbujanje novinarstva in medijske pismenosti z vrsto dejavnosti usposabljanja in ozaveščanja. To vključuje (1) poseben odprt spletni modul poučevanja za novinarske visokošolske ustanove s poudarkom na EU in njeni kohezijski politiki, (2) t. i. medijske izlete EUinMyRegion za lokalne in regionalne novinarje, ki jih je doslej opravilo približno 150 novinarjev, (3) program usposabljanja, mentorstva in praktičnega usposabljanja za študente novinarstva in mlade novinarje („ Youth4Regions “) ter (4) namensko proračunsko vrstico v višini 7 milijonov EUR v okviru ukrepov obveščanja za kohezijsko politiko EU, s katero se financirajo 12-mesečni informacijski in komunikacijski ukrepi v zvezi z dodano vrednostjo kohezijske politike EU za življenje državljanov. Do zdaj je več kot 150 organizacij prejelo nepovratna sredstva, s katerimi so lahko njihove komunikacijske dejavnosti prek tiska, televizije in radia, dogodkov ter spletnih platform dosegle milijone ljudi v 25 državah članicah. Za steber hitrega odzivanja v okviru instrumenta NDICI je bilo mobiliziranih več kot 50 milijonov EUR za podporo civilni družbi in medijem po vsem svetu, tudi na Zahodnem Balkanu, v vzhodnem in južnem sosedstvu ter srednji Aziji in Afriki, da bi se okrepila odpornost informacijskega okolja in družb na splošno proti dezinformacijam (med drugim z usposabljanjem za preverjanje dejstev ter podporo neodvisnemu in preiskovalnemu novinarstvu). Uspešna pobuda, vzpostavljena v okviru prejšnjega VFO/instrumenta za prispevanje k stabilnosti, se še vedno izvaja. Partnerstvo z Unescom, tj. Družbena omrežja za mir, se osredotoča na nacionalne večdeležniške skupine kot inovativno rešitev za reševanje vprašanj moderiranja vsebin na svetovni, regionalni in nacionalni ravni ter premostitev vrzeli med regulatorji, platformami in civilno družbo.

(1)

     Kodeks je bil pripravljen v okviru projekta, ki vključuje organizacije za preverjanje dejstev iz več kot 30 držav po vsej Evropi. Končno različico kodeksa je odobrilo 44 od 45 sodelujočih organizacij.