Bruselj, 24.5.2023

COM(2023) 622 final

Priporočilo

PRIPOROČILO SVETA

v zvezi z nacionalnim reformnim programom Portugalske za leto 2023 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Portugalske za leto 2023

{SWD(2023) 622 final}


Priporočilo

PRIPOROČILO SVETA

v zvezi z nacionalnim reformnim programom Portugalske za leto 2023 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Portugalske za leto 2023

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 121(2) in člena 148(4) Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik 1 ter zlasti člena 5(2) Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij 2 in zlasti člena 6(1) Uredbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju resolucij Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta,

ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje,

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-finančnega odbora,

ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno zaščito,

ob upoštevanju mnenja Odbora za ekonomsko politiko,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta 3 , s katero je bil vzpostavljen mehanizem za okrevanje in odpornost, je začela veljati 19. februarja 2021. Mehanizem za okrevanje in odpornost državam članicam zagotavlja finančno podporo za izvajanje reform in naložb s pomočjo fiskalne spodbude, ki jo financira EU. V skladu s prednostnimi nalogami evropskega semestra prispeva h gospodarskemu in socialnemu okrevanju ter izvajanju trajnostnih reform in naložb, zlasti za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda ter krepitev odpornosti gospodarstev držav članic. Poleg tega prispeva h krepitvi javnih financ, spodbujanju rasti in ustvarjanja delovnih mest v srednje- in dolgoročnem obdobju, izboljševanju teritorialne kohezije v EU ter podpiranju nadaljnjega izvajanja evropskega stebra socialnih pravic. V skladu s členom 11(2) Uredbe (EU) 2021/241 je bil najvišji finančni prispevek na državo članico v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost posodobljen 30. junija 2022.

(2)Komisija je 22. novembra 2022 sprejela letni pregled trajnostne rasti za leto 2023 4 , ki zaznamuje začetek evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik za leto 2023. Evropski svet je 23. marca 2023 potrdil prednostne naloge iz pregleda v zvezi s štirimi razsežnostmi konkurenčne trajnostnosti. Komisija je 22. novembra 2022 na podlagi Uredbe (EU) št. 1176/2011 sprejela tudi poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2023, v katerem je Portugalsko opredelila kot eno od držav članic, za katere meni, da so jih ali bi jih lahko prizadela neravnotežja ter bo zanje treba opraviti poglobljeni pregled. Komisija je istega dne sprejela tudi mnenje o osnutku proračunskega načrta Portugalske za leto 2023. Komisija je sprejela tudi priporočilo za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja, ki ga je Svet sprejel 16. maja 2023, ter predlog skupnega poročila o zaposlovanju za leto 2023, v katerem je analizirano izvajanje smernic za zaposlovanje in načel evropskega stebra socialnih pravic ter ki ga je Svet sprejel 13. marca 2023.

(3)Čeprav gospodarstva EU izkazujejo izredno odpornost, geopolitične razmere še naprej negativno vplivajo nanje. Ob trdni podpori, ki jo EU izkazuje Ukrajini, so ekonomske in socialne politike EU v kratkoročnem obdobju osredotočene na zmanjšanje negativnega učinka energetskih šokov na ranljiva gospodinjstva in podjetja, v srednjeročnem obdobju pa na nadaljnja prizadevanja za uresničitev zelenega in digitalnega prehoda, podpiranje trajnostne in vključujoče rasti, zaščito makroekonomske stabilnosti ter povečanje odpornosti. Močan poudarek je tudi na povečanju konkurenčnosti in produktivnosti EU.

(4)Komisija je 1. februarja 2023 izdala sporočilo z naslovom Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora za neto ničelno dobo 5 , da bi spodbudila konkurenčnost neto ničelne industrije EU in podprla hiter prehod na podnebno nevtralnost. Načrt dopolnjuje tekoča prizadevanja v okviru evropskega zelenega dogovora in načrta REPowerEU. Njegov cilj je vzpostaviti bolj podporno okolje za okrepitev proizvodne zmogljivosti EU za neto ničelne tehnologije in izdelke, ki so potrebni za doseganje ambicioznih podnebnih ciljev EU, ter zagotoviti dostop do ustreznih kritičnih surovin, med drugim z diverzifikacijo virov, ustreznim izkoriščanjem geoloških virov v državah članicah in čim večjim recikliranjem surovin. Načrt temelji na štirih stebrih: predvidljivem in poenostavljenem regulativnem okolju, pospešitvi dostopa do financiranja, izboljšanju spretnosti ter odprti trgovini za odporne dobavne verige. Komisija je 16. marca 2023 objavila tudi sporočilo z naslovom Dolgoročna konkurenčnost EU: pogled v obdobje po letu 2030 6 , ki je strukturirano na podlagi devetih dejavnikov, ki se medsebojno krepijo, ter katerega cilj je oblikovati regulativni okvir, ki bo spodbujal rast. Določa prednostne naloge politike, katerih cilj je dejavno zagotavljati strukturne izboljšave, dobro usmerjene naložbe in regulativne ukrepe za dolgoročno konkurenčnost EU in njenih držav članic. Spodaj navedena priporočila pomagajo obravnavati te prednostne naloge.

(5)Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik se v letu 2023 nadalje razvija v skladu z izvajanjem mehanizma za okrevanje in odpornost. Celovito izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost ostaja bistveno za doseganje prednostnih nalog politik v okviru evropskega semestra, saj načrti obravnavajo vsa v zadnjih letih izdana zadevna specifična priporočila za države ali pomemben del teh priporočil. Specifična priporočila za države iz let 2019, 2020 in 2022 ostajajo enako relevantna tudi za načrte za okrevanje in odpornost, kot so bili dopolnjeni, posodobljeni ali spremenjeni v skladu s členi 14, 18 in 21 Uredbe (EU) 2021/241.

(6)Cilj uredbe o REPowerEU 7 , sprejete 27. februarja 2023, je čim prej odpraviti odvisnost EU od uvoza ruskih fosilnih goriv. To bo prispevalo k energetski varnosti in diverzifikaciji oskrbe EU z energijo, hkrati pa povečalo uporabo energije iz obnovljivih virov, zmogljivosti za shranjevanje energije in energijsko učinkovitost. Uredba državam članicam omogoča, da v svoje nacionalne načrte za okrevanje in odpornost vključijo novo poglavje REPowerEU za financiranje ključnih reform in naložb, ki bodo pomagale doseči cilje načrta REPowerEU. Prispevale bodo tudi k spodbujanju konkurenčnosti neto ničelne industrije v EU, kot je opisano v industrijskem načrtu v okviru zelenega dogovora za neto ničelno dobo, ter k obravnavanju specifičnih priporočil za države v zvezi z energijo, izdanih državam članicam v letu 2022 oziroma po potrebi v letu 2023. Uredba o REPowerEU uvaja novo kategorijo nepovratne finančne podpore, ki je na voljo državam članicam za financiranje novih reform in naložb, povezanih z energijo, v okviru njihovih načrtov za okrevanje in odpornost.

(7)Komisija je 8. marca 2023 sprejela sporočilo, ki zagotavlja smernice za fiskalno politiko za leto 2024. Njegov cilj je podpreti države članice pri pripravi programov stabilnosti in konvergenčnih programov ter s tem okrepiti usklajevanje politik 8 . Komisija je v sporočilu navedla, da bo splošna odstopna klavzula Pakta za stabilnost in rast deaktivirana konec leta 2023. Pozvala je, naj se v obdobju 2023–2024 vodijo fiskalne politike, ki zagotavljajo srednjeročno vzdržnost dolga in trajnostno povečanje potencialne rasti. Države članice so bile pozvane, naj v svojih programih stabilnosti in konvergenčnih programih za leto 2023 navedejo, kako bodo njihovi fiskalni načrti zagotovili upoštevanje referenčne vrednosti primanjkljaja v višini 3 % BDP ter verodostojno in nadaljnje zmanjševanje dolga ali srednjeročno ohranjanje preudarne ravni dolga. Komisija je države članice pozvala, naj postopno odpravijo nacionalne javnofinančne ukrepe, uvedene za zaščito gospodinjstev in podjetij pred šokom zaradi cen energije ter pri tem začnejo z najmanj ciljno usmerjenimi. Poudarila je, da bi morale države članice, če bi bilo zaradi obnovljenih pritiskov na cene energije potrebno podporne ukrepe podaljšati, te ukrepe veliko bolj ciljno usmeriti kot v preteklosti, in sicer v ranljiva gospodinjstva in podjetja. Komisija je predlagala, da bi bila priporočila glede javnih financ kvantitativna in diferencirana ter oblikovana na podlagi neto primarnih odhodkov, kot je predlagala v sporočilu o usmeritvah za reformo okvira ekonomskega upravljanja EU 9 . Priporočila je, naj vse države članice še naprej ščitijo nacionalno financirane naložbe in zagotavljajo učinkovito uporabo sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih skladov EU, zlasti v luči zelenega in digitalnega prehoda ter ciljev glede odpornosti. Komisija je navedla, da bo Svetu predlagala, naj spomladi 2024 na podlagi podatkov o realizaciji za leto 2023 in v skladu z obstoječimi pravnimi določbami začne postopke v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki temeljijo na primanjkljaju.

(8)Komisija je 26. aprila 2023 predstavila zakonodajne predloge za izvedbo celovite reforme pravil EU o ekonomskem upravljanju. Osrednji cilj teh predlogov je z reformami in naložbami okrepiti vzdržnost javnega dolga ter spodbujati trajnostno in vključujočo rast v vseh državah članicah. Namen predlogov je državam članicam zagotoviti večji nadzor nad zasnovo njihovih srednjeročnih načrtov, hkrati pa vzpostaviti strožji sistem izvrševanja za zagotovitev, da države članice izpolnjujejo zaveze, ki so jih sprejele v svojih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtih. Cilj je, da se zakonodajno delo dokonča v letu 2023.

(9)Portugalska je 22. aprila 2021 Komisiji predložila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost v skladu s členom 18(1) Uredbe (EU) 2021/241. Komisija je v skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2021/241 in na podlagi smernic za ocenjevanje iz Priloge V k navedeni uredbi ocenila ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost načrta za okrevanje in odpornost. Svet je 13. julija 2021 sprejel sklep o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Portugalsko 10 . Izplačilo obrokov je pogojeno s sklepom Komisije, sprejetim v skladu s členom 24(5) Uredbe (EU) 2021/241, da je Portugalska zadovoljivo izpolnila ustrezne mejnike in cilje, določene v Izvedbenem sklepu Sveta. Predpostavlja se, da so mejniki in cilji zadovoljivo izpolnjeni, če zadevna država članica ni razveljavila ukrepov.

(10)Portugalska je 29. aprila 2023 predložila nacionalni reformni program za leto 2023 in program stabilnosti za leto 2023 v skladu s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 1466/97. Programa sta bila ocenjena skupaj, da bi se upoštevala njuna medsebojna povezanost. V skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2021/241 nacionalni reformni program za leto 2023 odraža tudi polletno poročanje Portugalske o napredku pri uresničevanju načrta za okrevanje in odpornost.

(11)Komisija je 24. maja 2023 objavila poročilo o državi za Portugalsko za leto 2023 11 . V njem je ocenila napredek Portugalske pri izvajanju zadevnih specifičnih priporočil za državo, ki jih je Svet sprejel med letoma 2019 in 2022, ter izvajanje načrta za okrevanje in odpornost na Portugalskem. Na podlagi te analize so bile v poročilu o državi opredeljene vrzeli v zvezi z izzivi, ki jih načrt za okrevanje in odpornost ne obravnava ali jih obravnava le delno, kot tudi novimi in nastajajočimi izzivi. V njem je bil ocenjen tudi napredek Portugalske pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, pa tudi pri doseganju krovnih ciljev EU glede zaposlovanja, spretnosti in zmanjševanja revščine ter ciljev trajnostnega razvoja ZN.

(12)Komisija je za Portugalsko opravila poglobljeni pregled v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 1176/2011 in rezultate objavila 24. maja 2023 12 . Ugotovila je, da na Portugalskem obstajajo makroekonomska neravnotežja. Natančneje, ranljivosti, povezane z velikim zasebnim, javnim in zunanjim dolgom, se zmanjšujejo, vendar ostajajo prisotne. Zmanjševanje deležev zasebnega in javnega dolga se je po začasni prekinitvi zaradi izbruha pandemije nadaljevalo leta 2021, ob ugodni gospodarski rasti pa se bosta deleža predvidoma še naprej zmanjševala. Čeprav sta zdaj pod ravnema pred pandemijo, sta še vedno velika. Pred pandemijo in po njej se je izboljšalo tudi očitno negativno neto stanje mednarodnih naložb, zunanja zadolženost pa naj bi se še dodatno zmanjšala, k čemur bo kljub upočasnitvi leta 2023 prispevala stalna gospodarska rast. Majhni primanjkljaj na tekočem računu se je leta 2022 zaradi višjih cen energije malo poslabšal, vendar je to poslabšanje ublažilo nadaljnje izrazito okrevanje izvoza, zlasti izvoza turističnih storitev. Po napovedih bodo predvideno nadaljevanje padanja cen energije in dodatno povečanje izvoza turističnih storitev ter politike, ki se izvajajo v podporo energijski učinkovitosti in obnovljivim virom energije, zagotovili uravnoteženje tekočega računa in dodatno podprli prilagoditev neto stanja mednarodnih naložb. Cene stanovanjskih nepremičnin že več let močno naraščajo, že tako zmerna raven nedonosnih posojil pa se je še naprej zniževala. Glavna tveganja, ki bi lahko preprečila dodatno zmanjšanje ranljivosti, so povezana z učinkom zaostritve finančnih pogojev in negotovim zunanjim okoljem ter njunim potencialnim učinkom na gospodarsko rast. Napredek politike je ugoden, pri čemer je poudarek zlasti na mehanizmu za okrevanje in odpornost, z nadaljnjim izvajanjem katerega bi se morale zagotoviti dodatne izboljšave.

(13)Po podatkih, ki jih je potrdil Eurostat 13 , se je primanjkljaj sektorja država na Portugalskem med letoma 2021 in 2022 zmanjšal z 2,9 % BDP na 0,4 %, dolg sektorja država pa se je od konca leta 2021 do konca leta 2022 zmanjšal s 125,4 % BDP na 113,9 %.

(14)Na saldo sektorja država so vplivali ukrepi fiskalne politike, sprejeti za ublažitev gospodarskih in socialnih posledic zvišanja cen energije. Leta 2022 so taki ukrepi, ki zmanjšujejo prihodke, vključevali splošno znižanje davka na gorivo in zamrznitev cene ogljika v okviru davka na gorivo, ukrepi, ki povečajo odhodke, pa so vključevali enkratno plačilo oktobra 2022 za podporo različnim skupinam prebivalstva, kot so upokojenci, zaposleni, otroci in mladi, izplačila pavšalnih zneskov gospodinjstvom z nizkimi dohodki, ki so najbolj ranljiva za zvišanja cen energije, ter dodelitev sredstev za nacionalni elektroenergetski sistem za znižanje omrežnih tarif. Komisija ocenjuje, da so neto proračunski stroški teh ukrepov v letu 2022 znašali 2,0 % BDP. Hkrati so se ocenjeni stroški začasnih izrednih ukrepov zaradi COVID-19 med letoma 2021 in 2022 znižali z 2,0 % BDP na 0,8 %.

(15)Svet je 18. junija 2021 Portugalski priporočil 14 , naj v letu 2022 uporabi mehanizem za okrevanje in odpornost za financiranje dodatnih naložb v podporo okrevanju ter si ob tem prizadeva za preudarno fiskalno politiko. Poleg tega bi morala Portugalska ohraniti nacionalno financirane naložbe. Svet je Portugalski priporočil tudi, naj omeji rast nacionalno financiranih tekočih odhodkov.

(16)Po ocenah Komisije je bila fiskalna naravnanost 15 v letu 2022 spodbujevalna, in sicer je znašala –1,5 % BDP. Portugalska je po priporočilu Sveta okrevanje še naprej podpirala z naložbami, ki se financirajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Odhodki, financirani z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, so v letu 2022 znašali 1,2 % BDP (v letu 2021 pa 1,7 % BDP). To zmanjšanje odhodkov leta 2022 je bilo posledica manjših odhodkov, financiranih z drugimi sredstvi EU, medtem ko so se odhodki, financirani iz mehanizma za okrevanje in odpornost, med letoma 2021 in 2022 povečali. Nacionalno financirane naložbe so imele restriktiven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,1 odstotne točke 16 . Portugalska torej ni ohranila nacionalno financiranih naložb, kar ni v skladu s priporočilom Sveta. Hkrati je imela rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) ekspanziven učinek na fiskalno naravnanost v višini 1,9 odstotne točke. Ta znatni ekspanzivni učinek je vključeval dodatni učinek ukrepov za ublažitev gospodarskih in socialnih posledic zvišanja cen energije (dodatni neto proračunski stroški v višini 2,0 % BDP). Portugalska je torej dovolj omejila rast nacionalno financiranih tekočih odhodkov.

(17)Makroekonomski scenarij, na katerem temeljijo proračunske projekcije v programu stabilnosti, je za leto 2023 previden, zatem pa realističen. Po predvidevanjih vlade se bo realni BDP leta 2023 povečal za 1,8 %, leta 2024 pa za 2,0 %. Za primerjavo, v pomladanski napovedi Komisije iz leta 2023 sta predvideni večja realna rast BDP leta 2023, in sicer za 2,4 %, in nekoliko manjša rast leta 2024, in sicer za 1,8 %. Razlika je posledica dejstva, da je v napovedi Komisije za leto 2023 predviden večji prispevek neto izvoza k rasti, medtem ko vlada pričakuje večjo rast obsega naložb v letih 2023 in 2024.

(18)Vlada v programu stabilnosti za leto 2023 pričakuje, da bo delež primanjkljaja sektorja država v letu 2023 ostal enak, in sicer 0,4 % BDP. Glede na program naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP v obdobju od konca leta 2022 do konca leta 2023 zmanjšal s 113,9 % na 107,5 %. V pomladanski napovedi Komisije iz leta 2023 je za leto 2023 predviden javnofinančni primanjkljaj v višini 0,1 % BDP. To je manj od primanjkljaja, predvidenega v programu za stabilnost, predvsem zaradi večjih prihodkov, predvidenih v pomladanski napovedi Komisije iz leta 2023, in sicer iz naslova posrednih in neposrednih davkov. V pomladanski napovedi Komisije iz leta 2023 je predviden manjši dolg sektorja država kot odstotek BDP, ki naj bi konec leta 2023 znašal 106,2 %. Razlika je predvsem posledica dejstva, da je v pomladanski napovedi Komisije iz leta 2023 predvidena ugodnejša razlika med rastjo in obrestnimi merami, zaradi katere se zmanjšuje dolg.

(19)Pričakuje se, da bodo na javnofinančni saldo v letu 2023 še naprej vplivali ukrepi fiskalne politike, sprejeti za ublažitev gospodarskih in socialnih posledic zvišanja cen energije. Ti vključujejo ukrepe, ki so bili podaljšani od leta 2022 (zlasti izplačila pavšalnih zneskov gospodinjstvom z nizkimi dohodki, ki so najbolj ranljiva za zvišanja cen energije, splošno znižanje davka na gorivo in zamrznitev cene ogljika v okviru davka na gorivo), in ukrepe, ki so bili napovedani že leta 2022, vendar vplivajo na javnofinančni saldo leta 2023, kot je dodelitev sredstev za podporo prehodni ureditvi, ki velja celo leto in je namenjena stabilizaciji cen plina, ki jih plačujejo podjetja. Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2023 naj bi neto proračunski stroški podpornih ukrepov v letu 2023 znašali 0,8 % BDP 17 . Zdi se, da večina ukrepov v letu 2023 ni ciljno usmerjena v najranljivejša gospodinjstva ali podjetja ter da ne ohranja v celoti cenovnega signala za zmanjšanje povpraševanja po energiji in povečanje energijske učinkovitosti. Zato je znesek ciljno usmerjenih podpornih ukrepov, ki ga je treba upoštevati pri oceni skladnosti s priporočilom glede javnih financ za leto 2023, v pomladanski napovedi Komisije iz leta 2023 ocenjen na 0,3 % BDP v letu 2023 (v primerjavi z 1 % BDP v letu 2022). Pričakuje se tudi, da bo postopna odprava začasnih izrednih ukrepov zaradi COVID-19, katerih stroški so znašali 0,8 % BDP, leta 2023 ugodno vplivala na javnofinančni saldo.

(20)Svet je 12. julija 2022 Portugalski priporočil 18 , naj v letu 2023 zagotovi preudarno fiskalno politiko, zlasti z omejitvijo rasti nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov pod srednjeročno potencialno rast BDP 19 , ob upoštevanju nadaljnje začasne in ciljno usmerjene podpore gospodinjstvom in podjetjem, ki so najbolj ranljiva za povišanja cen energije, ter ljudem, ki bežijo iz Ukrajine. Hkrati bi morala biti Portugalska pripravljena prilagoditi trenutno porabo spreminjajočim se razmeram. Portugalski je bilo priporočeno tudi, naj razširi javne naložbe za zeleni in digitalni prehod ter energetsko varnost, ob upoštevanju pobude REPowerEU, med drugim tudi z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih sredstev Unije.

(21)Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2023 naj bi bila fiskalna naravnanost v letu 2023 v razmerah visoke inflacije ekspanzivna (–0,7 % BDP). V letu 2022 je bila fiskalna naravnanost ekspanzivna (–1,5 % BDP). Rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov) v letu 2023 naj bi imela restriktiven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,3 odstotne točke. Predvidena rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov je torej v skladu s priporočilom Sveta. Predvideni restriktivni učinek nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov je v bistvu posledica nižjih stroškov (ciljno in neciljno usmerjenih) podpornih ukrepov, namenjenih gospodinjstvom in podjetjem zaradi zvišanja cen energije (za 1,1 odstotne točke BDP). Glavni dejavniki rasti nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov (brez novih ukrepov na strani prihodkov) so vztrajni pritiski na tekoče javnofinančne odhodke, med drugim za plače v javnem sektorju in pokojnine, ki jih spodbujajo predvsem trajna zvišanja plač v javnem sektorju in diskrecijska zvišanja pokojnin. Odhodki, financirani z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, naj bi v letu 2023 znašali 2,2 % BDP, nacionalno financirane naložbe pa naj bi imele ekspanziven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,3 odstotne točke 20 . Zato Portugalska načrtuje financiranje naložb prek mehanizma za okrevanje in odpornost ter z drugimi sredstvi EU, prav tako naj bi ohranila nacionalno financirane naložbe 21 . Načrtuje financiranje javnih naložb za zeleni in digitalni prehod ter energetsko varnost, med drugim s projekti razogljičenja industrije, proizvodnjo obnovljivega vodika in drugih obnovljivih plinov ter digitalizacijo šol, ki se delno financirajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter z drugimi sredstvi EU.

(22)Glede na program stabilnosti naj bi se primanjkljaj sektorja država v letu 2024 zmanjšal na 0,2 % BDP. Zmanjšanje v letu 2024 odraža predvsem načrtovano omejitev tekočih odhodkov, zlasti na področju vmesne potrošnje, nadomestil za zaposlene in subvencij, ter vztrajno rast na strani prihodkov. Glede na program naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP konec leta 2024 zmanjšal na 103,0 %. Na podlagi ukrepov politike, znanih na presečni datum napovedi, je v pomladanski napovedi Komisije iz leta 2023 v letu 2024 predviden javnofinančni primanjkljaj v višini 0,1 % BDP. To je malo manj od primanjkljaja, predvidenega v programu stabilnosti, predvsem zaradi ugodnejše rasti prihodkov, predvidene v napovedi Komisije, zlasti iz naslova davkov. V pomladanski napovedi Komisije iz leta 2023 je predviden podoben dolg sektorja država kot odstotek BDP, ki naj bi konec leta 2024 znašal 103,1 %.

(23)Program stabilnosti ne vključuje informacij o postopni odpravi energetskih podpornih ukrepov v letu 2024. Komisija zdaj predvideva popolno odpravo energetskih podpornih ukrepov v letu 2024. To je odvisno od predpostavke, da se cene energije ne bodo ponovno zvišale.

(24)V Uredbi Sveta (ES) št. 1466/97 se poziva k letnemu izboljšanju strukturnega proračunskega salda za dosego srednjeročnega cilja, pri čemer je merilo 0,5 % BDP 22 . Ob upoštevanju premislekov o vzdržnosti javnih financ 23 bi bilo primerno, da bi se strukturni saldo za leto 2024 izboljšal za vsaj 0,3 % BDP. Za zagotovitev takega izboljšanja rast neto nacionalno financiranih primarnih odhodkov 24 v letu 2024 ne bi smela preseči 1,8 %, kot je izraženo v tem priporočilu. Hkrati bi bilo treba leta 2023 postopno odpraviti še preostale energetske podporne ukrepe (ki jih Komisija trenutno ocenjuje na 0,8 % BDP v letu 2023), pri čemer bi bilo treba upoštevati razvoj dogodkov na trgu energije in začeti z najmanj ciljno usmerjenimi ukrepi, s tem povezane prihranke pa bi bilo treba uporabiti za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja. Po ocenah Komisije bi to privedlo do manjše rasti neto primarnih odhodkov, kot je priporočena za leto 2024.

(25)Ob predpostavki nespremenjenih politik je v pomladanski napovedi Komisije iz leta 2023 predvideno, da se bodo neto nacionalno financirani primarni odhodki v letu 2024 povečali za 2,8 %, kar je nad priporočeno stopnjo rasti. Prilagoditev, predvidena v napovedi Komisije, je manjša od prihrankov zaradi postopne popolne odprave energetskih podpornih ukrepov. To je posledica ukrepov, ki naj bi imeli trajni učinek povečanja odhodkov, in reform dohodnine, s katerimi se zmanjšujejo prihodki.

(26)Glede na program naj bi se javne naložbe med letoma 2023 in 2024 povečale s 3,2 % na 3,4 % BDP. Večji obseg naložb odraža večji obseg nacionalno financiranih naložb in naložb, ki jih financira EU, in sicer prek mehanizma za okrevanje in odpornost. V programu so navedene reforme in naložbe, ki naj bi prispevale k vzdržnosti javnih financ ter trajnostni in vključujoči rasti. Te vključujejo ukrepe za posodobitev in poenostavitev javnofinančnega poslovodenja ter nadgradnjo informacijskih sistemov za javnofinančno poslovodenje, kot je razvoj modela za spremljanje izvrševanja proračuna in finančnega izvrševanja države, začetek delovanja državnega računovodskega subjekta ter vključitev priprave proračuna programa in pregleda porabe v redni proračunski postopek, ki so del načrta za okrevanje in odpornost.

(27)V programu stabilnosti je začrtana srednjeročna fiskalna usmeritev do leta 2027. Glede na program naj bi se primanjkljaj sektorja država postopoma zmanjšal na 0,1 % BDP leta 2025, leta 2026 naj bi se dosegel uravnotežen proračunski položaj, leta 2027 pa majhen presežek v višini 0,1 % BDP. Primanjkljaj sektorja država naj bi torej v programskem obdobju ostal pod 3 % BDP. Glede na program naj bi se dolg sektorja država kot odstotek BDP med koncem leta 2024 in koncem leta 2027 zmanjšal s 103,0 % na 92,0 %. Struktura javnih financ, ki bo bolj naklonjena rasti, tako na strani prihodkov kot odhodkov javnega proračuna, bi okrepila dolgoročno vzdržnost javnih financ Portugalske, hkrati pa izboljšala poslovno okolje ter prispevala k trajnostni in vključujoči rasti. Za portugalski davčni sistem je značilna obsežna uporaba davčnih ugodnosti, pri čemer je v več kot 60 pravnih besedilih določenih več kot 500 davčnih ugodnosti 25 . To povzroča večjo kompleksnost in manjšo preglednost sistema, hkrati pa pomeni izpad prihodkov. Koristno bi bilo, da bi se stroškovna učinkovitost obstoječih davčnih ugodnosti sistematično spremljala in ocenjevala, kar bi omogočilo precejšnje izboljšave na tem področju. Poleg tega je sistem davka od dohodkov pravnih oseb zapleten zaradi državnih in občinskih dajatev, ki ustvarjajo dodatno breme za davčno upravo in podjetja. Učinkovitost davčne uprave Portugalske bi se lahko izboljšala, da bi se spodbujalo prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti, hkrati pa prispevalo k zmanjševanju davčnih utaj in goljufij. Upravni stroški pobiranja davkov so visoki in so se v zadnjih letih še povišali (za približno 5 % med letoma 2018 in 2020). Ob tem se zdi, da je čas, potreben za plačilo davkov, na Portugalskem daljši kot v drugih državah članicah EU. Že tako velik obseg neplačanih zapadlih davčnih obveznosti se je še povečal (konec leta 2020 je znašal 45,9 % skupnih prihodkov, kar je precej nad povprečjem EU).

(28)Kar zadeva sistem socialne zaščite Portugalske, so možnosti, da bi se s socialnimi prejemki in nadomestili zmanjšala revščina, majhne in so se leta 2021 še zmanjšale, razvoj deleža oseb, ki jim grozi revščina, pa je bil med najslabšimi v EU (povečal se je za 2,4 %), in to ob splošni stabilnosti v večini držav članic. Ustreznost minimalnega dohodka ostaja nizka, saj je precej pod pragom revščine. Ti podatki vzbujajo dvome glede sposobnosti Portugalske, da doseže cilje glede zmanjšanja revščine iz akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic. Hkrati je sistem socialne zaščite še vedno zapleten, saj se zdi, da imajo različne vrste socialnih prejemkov in nadomestil podobne cilje. Posledična kompleksnost in razdrobljenost povzročata razmeroma nizke stopnje uporabe in pomanjkanje učinkovite osredotočenosti na osebe, ki pomoč najbolj potrebujejo, kar ovira pokritost ter s tem ustreznost socialnih prejemkov in nadomestil. Poenostavitev obstoječih prejemkov in nadomestil bo skupaj s pravočasnim izvajanjem nacionalne strategije za boj proti revščini povečala zmogljivost Portugalske za obvladovanje prihodnjih socialnih izzivov.

(29)V skladu s členom 19(3), točka (b), Uredbe (EU) 2021/241 in merilom 2.2 iz Priloge V k Uredbi načrt za okrevanje in odpornost vključuje obsežen nabor reform in naložb, ki se vzajemno krepijo in ki jih je treba izvesti do leta 2026. Portugalski načrt za okrevanje in odpornost se izvaja, vendar obstaja tveganje, da bo prišlo do nekaterih zamud. Portugalska je predložila dva zahtevka za plačilo, ki ustrezata 58 mejnikom in ciljem iz načrta ter na podlagi katerih je bilo izplačane skupno 2,98 milijarde EUR. Portugalski načrt za okrevanje in odpornost je ambiciozen in kompleksen. Dobro upravljanje in stalno spremljanje načrta sta bistvena za zmanjšanje tveganja zamud. Hitra vključitev novega poglavja REPowerEU v načrt za okrevanje in odpornost bo omogočila financiranje dodatnih reform in naložb v podporo strateškim ciljem Portugalske na področju energije in zelenega prehoda. Sistematično in učinkovito vključevanje lokalnih in regionalnih organov, socialnih partnerjev in drugih ustreznih deležnikov ostaja pomembno za uspešno izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter drugih ekonomskih politik in politik zaposlovanja, ki presegajo načrt, da se zagotovi široko prevzemanje odgovornosti za celoten program politik. Portugalski načrt naj bi bil revidiran z novimi ukrepi, vključno s poglavjem REPowerEU, v njem pa se bo upošteval zvišani najvišji finančni prispevek 26 . Portugalska je izrazila namero, da v skladu s členom 14(6) Uredbe (EU) 2021/241 zaprosi tudi za dodatno podporo v obliki posojila v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.

(30)Komisija je leta 2022 odobrila vse programske dokumente kohezijske politike Portugalske. Nadaljevanje hitrega izvajanja programov kohezijske politike ob dopolnjevanju in v sinergiji z načrtom za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, je ključnega pomena za dosego zelenega in digitalnega prehoda, povečanje gospodarske in socialne odpornosti ter zagotovitev uravnoteženega teritorialnega razvoja na Portugalskem.

(31)Poleg gospodarskih in socialnih izzivov, obravnavanih v načrtu za okrevanje in odpornost, se Portugalska sooča z vrsto dodatnih izzivov, povezanih s krožnim gospodarstvom, energijo in zelenim prehodom.

(32)Portugalska je precej pod povprečjem EU pri napredku v smeri krožnega gospodarstva ter kazalnikih produktivnosti virov v industriji in ravnanja z odpadki, pri čemer obstajajo izrazite regionalne razlike. Povprečna stopnja recikliranja komunalnih odpadkov je še posebno nizka (30,5 % leta 2021, kar je daleč od cilja EU glede recikliranja 50 % komunalnih odpadkov do leta 2020), pri čemer so med regijami razlike. Za dosego ciljev EU za naslednje desetletje, vključno z doseganjem 55-odstotne stopnje recikliranja komunalnih odpadkov do leta 2025, bodo potrebna znatna prizadevanja. Potrebne so izboljšave za povečanje preprečevanja odpadkov, zmanjševanja njihove količine, razvrščanja, ponovne uporabe in recikliranja odpadkov ter s tem preusmeritve odpadkov z odlagališč in iz sežigalnic, pa tudi za modernizacijo obratov za recikliranje in obdelavo odpadkov v skladu z višjimi stopnjami hierarhije ravnanja z odpadki. Primeri, kako bolje doseči te cilje, vključujejo povišanje pristojbin za odlaganje in sežiganje odpadkov, uvedbo davka na ostanek odpadkov in povišanje pristojbin za občine, ki ne dosegajo ciljev recikliranja. Poleg tega bi lahko proces pospešili z razširitvijo ločenega zbiranja odpadkov in nadaljnjim razvojem shem, kot so sheme „plačaj, kolikor zavržeš“, kavcijski sistem in razširjena odgovornost proizvajalca.

(33)Portugalska je kljub napredku, ki je bil dosežen tudi v razmerah energetske krize, še vedno močno odvisna od uvoza fosilnih goriv, saj sta leta 2021 nafta in plin predstavljala 45 % oziroma 23 % njene mešanice virov energije. Poleg tega njena velika odvisnost od plina za proizvodnjo električne energije pomeni tveganje za zanesljivost oskrbe, zlasti ob pomanjkanju električne energije iz hidroelektrarn zaradi pogostejših suš. Da bi pospešili prizadevanja za razogljičenje, bi bilo mogoče sprejeti še več ukrepov, ki temeljijo na naložbah in reformah iz načrta za okrevanje in odpornost Portugalske ter jih presegajo. Da bi Portugalska pospešila uporabo obnovljivih virov energije, bi lahko nadgradila napredek, ki ga je lani dosegla pri racionalizaciji postopka izdaje dovoljenj, med drugim s povečanjem zmogljivosti uprave, pristojne za izdajo dovoljenj, povečanjem digitalizacije proizvodnje energije iz obnovljivih virov in uvedbo ugodnejše ureditve prostorskega načrtovanja za vetrno energijo na morju (katere potencial ostaja premalo izkoriščen). Koristni bi bili tudi dodatni ukrepi za spodbujanje lastne porabe (vključno s strešnimi sončnimi paneli) in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov. Na Portugalskem je še vedno malo skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov. Lahko bi olajšali njihovo licenciranje in vzpostavili sheme spodbud. 

(34)Ko bo vključenih več obnovljivih virov energije, bodo dodatne naložbe ključnega pomena za povečanje zmogljivosti za shranjevanje in zmogljivosti omrežja, da se zagotovi uravnoteženost elektroenergetskega omrežja. Portugalski bi lahko koristila okrepitev elektroenergetskih medsebojnih povezav, saj je raven medsebojne povezanosti s Španijo še vedno nizka v primerjavi s cilji za leto 2030. Stanje prenosnega in distribucijskega omrežja bi se lahko izboljšalo s krepitvijo notranjega omrežja, dodatnimi naložbami v shranjevanje električne energije in dodatno digitalizacijo omrežja. Razmeroma majhen obseg uvedbe pametnih števcev ovira razvoj decentraliziranega sistema proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Da bi Portugalska odpravila visoko stopnjo odvisnosti od fosilnih goriv v stavbah in zmanjšala porabo energije, mora pospešiti prizadevanja v zvezi z energijsko učinkovitostjo in preseči to, kar je predvideno v njenem načrtu za okrevanje in odpornost. Dodatni ukrepi bi morali prispevati tudi k obravnavanju velikega deleža portugalskega prebivalstva, ki se sooča z energetsko revščino. Z okrepitvijo prizadevanj za spodbujanje temeljitih prenov, med drugim z zagotavljanjem tehnične pomoči prijaviteljem, bi se lahko pospešilo izvajanje projektov prenove. Poleg tega bi lahko Portugalski koristil okrepljen okvir za finančne sheme, da bi spodbudila zasebne naložbe za energijsko učinkovito prenovo. Tako bi lahko Portugalska več virov na podlagi nepovratnih sredstev namenila gospodinjstvom, ki potrebujejo pomoč. Poraba zemeljskega plina na Portugalskem se je v obdobju od avgusta 2022 do marca 2023 zmanjšala za 16 % v primerjavi s povprečno porabo plina v enakem obdobju v predhodnih petih letih, s čimer je bil presežen cilj 15-odstotnega zmanjšanja. Portugalska bi lahko nadaljevala prizadevanja za začasno zmanjšanje povpraševanja po plinu do 31. marca 2024 27 .

(35)Pomanjkanje delovne sile in spretnosti v sektorjih in poklicih, ki so ključni za zeleni prehod, vključno s proizvodnjo, uvajanjem in vzdrževanjem neto ničelnih tehnologij, ustvarja ozka grla pri prehodu na neto ničelno gospodarstvo. Visokokakovostni sistemi izobraževanja in usposabljanja, ki se odzivajo na spreminjajoče se potrebe trga dela, ter ciljno usmerjeni ukrepi izpopolnjevanja in preusposabljanja so ključni za zmanjšanje pomanjkanja spretnosti ter spodbujanje vključevanja in prerazporejanja delovne sile. Da bi se sprostila neizkoriščena ponudba delovne sile, morajo biti ti ukrepi dostopni, zlasti za posameznike ter v sektorjih in regijah, ki jih bo zeleni prehod najbolj prizadel. Portugalska se spoprijema s pomanjkanjem zelenih spretnosti zlasti v gradbenem in predelovalnem sektorju. Koristilo bi ji, da bi okrepila politike za izpopolnjevanje in preusposabljanje v zvezi z zelenim prehodom.

(36)Svet je ob upoštevanju ocene Komisije preučil program stabilnosti za leto 2023, njegovo mnenje 28 pa je izraženo v priporočilu 1 spodaj.

(37)Zaradi tesne medsebojne povezanosti gospodarstev držav članic euroobmočja in njihovega skupnega prispevka k delovanju ekonomske in monetarne unije je Svet priporočil, naj države članice euroobmočja sprejmejo ukrepe, tudi prek svojih načrtov za okrevanje in odpornost, da (i) v letu 2023 ohranijo vzdržnost dolga in se vzdržijo širše osnovane podpore skupnemu povpraševanju, bolj ciljno usmerijo fiskalne ukrepe, sprejete za ublažitev učinka visokih cen energentov, ter razmislijo o ustreznih načinih za postopno odpravo podpore, ko se bodo pritiski na cene energije zmanjšali; (ii) ohranijo visoko raven javnih naložb in spodbujajo zasebne naložbe za podporo zelenemu in digitalnemu prehodu; (iii) podpirajo razvoj plač, ki blaži izgubo kupne moči, hkrati pa omejuje sekundarne učinke na inflacijo, nadalje izboljšajo aktivne politike trga dela in obravnavajo pomanjkanje spretnosti; (iv) izboljšajo poslovno okolje in zagotovijo, da bo energetska podpora podjetjem stroškovno učinkovita, začasna in usmerjena na podjetja, ki so sposobna preživeti, ter da ohranja spodbude za zeleni prehod, ter (v) ohranijo makrofinančno stabilnost in spremljajo tveganja, pri tem pa nadaljujejo delo za dokončanje bančne unije. Kar zadeva Portugalsko, priporočila 1, 2 in 4 prispevajo k izvajanju prvega, drugega in tretjega priporočila za euroobmočje. 

(38)Svet je ob upoštevanju poglobljenega pregleda in te ocene Komisije preučil nacionalni reformni program za leto 2023 in program stabilnosti za leto 2023. Njegova priporočila v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 1176/2011 so izražena v priporočilu 1 spodaj. Politike iz priporočila 1 prispevajo k obravnavanju ranljivosti, povezanih z dolgom sektorja država. Priporočilo 2 prispeva k obravnavi priporočila 1. Politike iz priporočila 1 prispevajo k odpravljanju neravnotežij in izvajanju priporočil za euroobmočje v skladu z uvodno izjavo 37 –

PRIPOROČA, da Portugalska v letih 2023 in 2024 ukrepa tako, da:

1.do konca leta 2023 odpravi veljavne energetske podporne ukrepe, s tem povezane prihranke pa uporabi za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja; če bi bili zaradi ponovnih zvišanj cen energije potrebni podporni ukrepi, zagotovi, da bodo ti ukrepi ciljno usmerjeni v zaščito ranljivih gospodinjstev in podjetij, da bodo fiskalno vzdržni in da bodo ohranili spodbude za varčevanje z energijo;

zagotovi preudarno fiskalno politiko, zlasti z omejitvijo nominalnega povečanja nacionalno financiranih neto primarnih odhodkov v letu 2024 na največ 1,8 %;

ohrani nacionalno financirane javne naložbe in zagotovi učinkovito črpanje nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih sredstev EU, zlasti za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda;

v obdobju po letu 2024 še naprej izvaja srednjeročno fiskalno strategijo postopne in vzdržne konsolidacije v kombinaciji z naložbami in reformami, ki prispevajo k večji trajnostni rasti, da bi dosegla preudaren srednjeročni fiskalni položaj;

izboljša učinkovitost davčnega sistema in sistema socialne zaščite, zlasti s prednostno obravnavo poenostavitve obeh okvirov, povečanjem učinkovitosti njunih uprav in zmanjšanjem s tem povezanega upravnega bremena;

2.pospeši izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, tudi z zagotovitvijo ustrezne upravne zmogljivosti, ter hitro dokonča poglavje REPowerEU za hiter začetek njegovega izvajanja; nadaljuje hitro izvajanje programov kohezijske politike ob tesnem dopolnjevanju in v sinergiji z načrtom za okrevanje in odpornost;

3.izboljša pogoje za prehod na krožno gospodarstvo, zlasti s spodbujanjem preprečevanja, recikliranja in ponovne uporabe odpadkov, da bi se preusmerili z odlagališč in iz sežigalnic;

4.zmanjša splošno odvisnost od fosilnih goriv; dodatno pospeši uvajanje obnovljivih virov energije z dodatno poenostavitvijo in digitalizacijo izdaje dovoljenj, da se omogoči dodatna proizvodnja vetrne energije, predvsem na morju, in sončne energije, ter s spodbujanjem lastne porabe in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov; poveča zmogljivost elektroenergetskih medsebojnih povezav ter nadgradi omrežja za prenos in distribucijo električne energije, kar bo omogočilo naložbe v shranjevanje električne energije in digitalizacijo omrežja, vključno s hitrejšim uvajanjem pametnih števcev; pospeši naložbe v energijsko učinkovitost s spodbujanjem finančnih shem za privabljanje zasebnih naložb in podpiranjem gospodinjstev, ki potrebujejo pomoč; okrepi prizadevanja politik, namenjenih zagotavljanju in pridobivanju spretnosti, potrebnih za zeleni prehod.

V Bruslju,

   Za Svet

   predsednik

(1)    UL L 209, 2.8.1997, str. 1.
(2)    UL L 306, 23.11.2011, str. 25.
(3)    Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).
(4)    COM(2022) 780 final.
(5)    COM(2023) 62 final.
(6)    COM(2023) 168 final.
(7)    Uredba (EU) 2023/435 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. februarja 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2021/241 glede poglavij REPowerEU v načrtih za okrevanje in odpornost ter spremembi uredb (EU) št. 1303/2013, (EU) 2021/1060 in (EU) 2021/1755 ter Direktive 2003/87/ES (UL L 63, 28.2.2023, str. 1).
(8)    COM(2023) 141 final.
(9)    COM(2022) 583 final.
(10)    Izvedbeni sklep Sveta z dne 13. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Portugalsko (ST 10149/21; ST 10149/21 ADD 1; ST 10149/21 ADD 1 REV 1).
(11)    SWD(2023) 622 final.
(12)    SWD(2023) 641 final.
(13)    Eurostat, Kazalniki eura 47/2023 z dne 21. aprila 2023.
(14)    Priporočilo Sveta z dne 18. junija 2021 z mnenjem Sveta o programu stabilnosti Portugalske za leto 2021 (UL C 304, 29.7.2021, str. 102).
(15)    Fiskalna naravnanost se meri kot sprememba primarnih odhodkov (brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov), pri čemer se izključijo začasni izredni ukrepi, povezani s krizo zaradi COVID-19, vključijo pa se odhodki, ki se financirajo z nepovratno podporo (nepovratnimi sredstvi) v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, glede na srednjeročno potencialno rast. Za več podrobnosti glej okvir 1 v fiskalnih statističnih preglednicah.
(16)    Druge nacionalno financirane naložbe v osnovna sredstva so imele ekspanziven učinek v višini 0,2 odstotne točke BDP.
(17)    Ta podatek izraža raven letnih proračunskih stroškov ukrepov, vključno s tekočimi prihodki in odhodki, po potrebi pa tudi ukrepov za naložbe v osnovna sredstva.
(18)    Priporočilo Sveta z dne 12. julija 2022 v zvezi z nacionalnim reformnim programom Portugalske za leto 2022 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Portugalske za leto 2022 (UL C 334, 1.9.2022, str. 181). 
(19)    Glede na pomladansko napoved Komisije iz leta 2023 je srednjeročna (10-letna povprečna) potencialna rast BDP Portugalske ocenjena na 7,6 % v nominalnih smislu.
(20)    Druge nacionalno financirane naložbe v osnovna sredstva naj bi imele restriktiven učinek v višini 0,3 odstotne točke BDP, predvsem zaradi ocenjenih manjših kapitalskih transferjev podjetjem v državni lasti v letu 2023.
(21)    Odhodki, financirani z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugimi sredstvi EU, so v letu 2023 znašali 2,2 % BDP, nacionalno financirane naložbe pa so imele ekspanziven učinek na fiskalno naravnanost v višini 0,3 odstotne točke. Druge nacionalno financirane naložbe v osnovna sredstva naj bi imele ekspanziven učinek v višini 0,1 odstotne točke BDP.
(22)    Glej člen 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97, v skladu s katerim morajo države članice, katerih javni dolg presega 60 % BDP ali ki imajo izrazitejša tveganja glede vzdržnosti dolga, izvesti tudi prilagoditev v višini več kot 0,5 % BDP.
(23)    Komisija je ocenila, da bi morala Portugalska primarni strukturni saldo kot delež BDP zvišati za povprečno 0,3 odstotne točke na leto, da bi zagotovila verodostojno zmanjševanje dolga. Ta ocena je temeljila na jesenski napovedi Komisije iz leta 2022. Izhodišče za to oceno sta bila predvideni javnofinančni primanjkljaj in javni dolg za leto 2024, pri čemer je bila predpostavljena odprava energetskih podpornih ukrepov v letu 2024.
(24)    Neto primarni odhodki so opredeljeni kot nacionalno financirani odhodki brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov ter brez odhodkov za obresti in odhodkov za ciklično brezposelnost.
(25)    Tax benefits in Portugal – Concept, methodology and practice (Davčne ugodnosti na Portugalskem – koncept, metodologija in praksa), delovna skupina za davčne ugodnosti, maj 2019.
(26)    Najvišji finančni prispevek za Portugalsko je bil 30. junija 2022 posodobljen na 15,5 milijarde EUR v obliki nepovratnih sredstev v skladu s členom 11(2) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost (Uredba (EU) 2021/241).
(27)     Uredba Sveta (EU) 2022/1369 in Uredba Sveta (EU) 2023/706.
(28)    V skladu s členom 5(2) in členom 9(2) Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97.