EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 19.10.2023

COM(2023) 590 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Tretje letno poročilo o pregledu neposrednih tujih naložb v Unijo

{SWD(2023) 329 final}

UVOD

To poročilo je tretje letno poročilo Evropske komisije o uporabi uredbe EU o pregledu neposrednih tujih naložb 1 (v nadaljnjem besedilu: uredba o pregledu neposrednih tujih naložb ali uredba).

Zagotavlja preglednost nad operacijami v zvezi s pregledom neposrednih tujih naložb v EU in razvojem nacionalnih mehanizmov pregleda v letu 2022. Prispeva k odgovornosti Unije na področju, na katerem ob upoštevanju zadevnih varnostnih interesov preglednost nad posameznimi transakcijami ni niti mogoča niti primerna.

Temelji na poročilih 27 držav članic in drugih virih ter zajema štiri poglavja:

·poglavje 1 o trendih in podatkih v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami v EU;

·poglavje 2 o zakonodajnem razvoju v državah članicah;

·poglavje 3 o dejavnostih pregleda neposrednih tujih naložb s strani držav članic;

·poglavje 4 o mehanizmu sodelovanja EU pri pregledu neposrednih tujih naložb.

To letno poročilo je pomembno orodje za strateški nadzor trgovine in naložb za zagotavljanje varnosti in javnega reda v Evropski uniji.

POGLAVJE 1 – NEPOSREDNE TUJE NALOŽBE V EVROPSKO UNIJO – TRENDI IN PODATKI

1.Splošni razvoj

Leta 2022 so svetovne neposredne tuje naložbe skupaj znašale 1,2 bilijona EUR (slika 1) in so bile za 34 % višje od ravni iz leta 2020, potem ko je bila leta 2021 prisotna močna rast po pandemiji COVID-19 2 . Vendar so se v primerjavi z letom 2021 medletno zmanjšale za –14,3 %.

EU-27 je k temu svetovnemu zmanjšanju v letu 2022 prispevala z –140 milijardami EUR vhodnih neposrednih tujih naložb v primerjavi s +142 milijardami EUR, zabeleženimi za leto 2021. Rezultat EU-27 je predvsem posledica zmanjšanja vhodnih neposrednih tujih naložb v Luksemburgu 3 . Poleg EU-27 (–199 % v primerjavi z letom 2021) je bilo zmanjšanje tokov neposrednih tujih naložb v letu 2022 opaženo tudi pri drugih pomembnih prejemnikih, kot so ZDA (–12 %) in Kitajska (–41 %).

Slika 1: Tok vhodnih neposrednih tujih naložb v svetu in EU-27 4

Vir: podatki OECD , pridobljeni 3. maja 2023. Podatki se nanašajo na tokove vhodnih neposrednih tujih naložb.

Vendar se skupno število tujih transakcij 5 v EU-27 med letoma 2015 in 2022 povečuje (slika 2). Povprečno letno število tujih prevzemov in novih naložb v EU-27 v tem obdobju je bilo približno 2 200 oziroma 3 200. Pozitiven trend potrjuje odprtost držav članic EU za tuje naložbe.

Slika 2: Skupno letno število tujih transakcij v EU-27 v obdobju 2015–2022

Vir: podatki Skupnega raziskovalnega središča na podlagi podatkov podjetja Bureau van Dijk, pridobljenih 6. februarja 2023 (Zephyr) in 2. februarja 2023 (Orbis Crossborder Investment). Podatki za leto 2015 ustrezajo tokovom neposrednih tujih naložb v letu 2015, medtem ko podatki za naslednja leta ustrezajo skupni vsoti letnih tokov.

Posli so se zmanjšali, zlasti v drugi polovici leta 2022, in sicer zaradi upočasnitve gospodarske rasti in naraščajočih stroškov financiranja zaradi višjih obrestnih mer, za katere so se odločile glavne centralne banke, da bi inflacijo ohranile pod nadzorom. Zmanjšanje zaupanja v svetovne trge je zajemalo nekatere glavne dejavnike, ki so prispevali k temu. Inflacijski trendi, ki jih je ruska vojna agresija proti Ukrajini še poslabšala, ter posledični pritisk na cene energije in blaga, skupaj s splošnimi motnjami v dobavni verigi, so spodbudili preudaren pristop vlagateljev, ki čakajo na ugodnejše pogoje.

2.Najpomembnejše države izvora tujih vlagateljev

Primerjava med podatki o transakcijah za leti 2021 in 2022 po tujih jurisdikcijah izvora kaže različne vzorce v zvezi z relativno pomembnostjo posamezne države med prevzemi in novimi naložbami (slika 3).

Slika 3: Število tujih prevzemov* (levo) in novih naložb (desno) v letih 2022 in 2021 – Podrobnosti po tujih jurisdikcijah (deset največjih vlagateljev v EU-27)

Vir: podatki Skupnega raziskovalnega središča na podlagi podatkov podjetja Bureau van Dijk, pridobljenih 6. februarja 2023 (Zephyr) in 2. februarja 2023 (Orbis Crossborder Investment). OFC: offshore finančni centri (glej opombo 1). RoW: preostali svet (Rest of the World). (*) Prevzemi lastniških deležev, ki presegajo 10 % kapitala podjetij EU-27.

ZDA so bile leta 2022 še naprej največji tuji vlagatelj, kar je predstavljalo 32,2 % vseh tujih prevzemov in 46,5 % vseh novih naložb, sledilo pa jim je Združeno kraljestvo s 25,1 % prevzemov in 19 % novih naložb. Združeno kraljestvo je v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 ostalo drugi vir naložb kljub zmanjšanju števila prevzemov (–17,1 %) in novih naložb (–8,9 %).

Vendar se med obema vrstama neposrednih tujih naložb pojavljajo nekatere razlike: kar zadeva nove naložbe, so se v ZDA v letu 2022 medletno povečale za 13,7 %. V letu 2022 so se v primerjavi z letom 2021 povečali tudi offshore finančni centri 6 , ki so tretja najpomembnejša izvorna jurisdikcija za nove naložbe (+8,5 %).

Leta 2022 so offshore finančni centri nadomestili Kitajsko kot tretjo najpomembnejšo izvorno jurisdikcijo novih naložb. Dejansko so se nove naložbe v EU-27 s poreklom iz Kitajske zmanjšale, Kitajska je bila tako na petem mestu s 3,9-odstotnim deležem v primerjavi s 5,9 % leta 2021.

3.Druge države izvora prevzemov in novih naložb

Druge izvorne jurisdikcije, v katerih se je med letoma 2021 in 2022 zmanjšalo število novih naložb, so Švica (–15,5 %, kar predstavlja drugi največji upad števila novih naložb za Kitajsko), Japonska (–11,8 %) in Kanada (–2 %). Kar se tiče prevzemov, se je v istih dveh letih močno zmanjšalo njihovo število iz offshore finančnih centrov (–43,2 %) in Kanade (–41,6 %). Nasprotno pa se je število novih naložb v letu 2022 povečalo v drugih jurisdikcijah, in sicer Norveška (6,9 %), Indija (9,1 %) in Južna Afrika (118,8 %). Kar zadeva prevzeme, sta Japonska (23,9 %) in Indija (107,1 %) leta 2022 zabeležili močno rast naložb v EU.

4.Glavne namembne države tujih prevzemov in novih naložb

Število tujih transakcij po namembnih državah EU-27 se je v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 na splošno zmanjšalo ( Figure 4 ).

Nemčija je s 17,2-odstotnim deležem vseh prevzemov leta 2022 ostala prva namembna država neposrednih tujih naložb. Španija je kljub –17,5-odstotnemu zmanjšanju števila prevzemov v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 ohranila drugo mesto s 13,5-odstotnim deležem. Sledile so Italija, Francija in Nizozemska z deleži tujih transakcij v višini 10,6 %, 10,2 % oziroma 10 %. V večini namembnih držav se je število prevzemov zmanjšalo, in sicer od –3,2 % na Danskem do –20 % v Belgiji. Edini izjemi sta bili Švedska in Portugalska z 1,3-odstotno oziroma 30,6-odstotno rastjo v letu 2022.

Kar zadeva nove naložbe, je bila Španija leta 2022 glavna namembna država v EU-27 (kar je predstavljalo 17,2-odstotni delež skupnega števila novih naložb v letu 2022), sledili sta ji Francija in Nemčija s 14 % oziroma 11,4 % novih naložb v letu 2022.

V Franciji se je v letu 2022 povečalo število prejetih novih naložb v primerjavi z letom 2021 (+20,4 %), v Španiji in Nemčiji pa zmanjšalo za 13,8 % oziroma 6,5 %. Opozoriti je treba, da so se nove naložbe na Nizozemskem in Irskem povečale za 25 % oziroma 25,7 %. Vendar so se v Romuniji in na Poljskem v primerjavi z letom 2021 nove naložbe precej zmanjšale, in sicer za –24,7 % oziroma –15,6 %.

Slika 4: Število tujih prevzemov* (levo) in novih naložb (desno) v letih 2022 in 2021 – Podrobnosti po namembnih državah članicah (deset največjih namembnih držav članic EU-27)

5.Informacije, specifične za sektor

Podrobnejši pregled razvoja tujih prevzemov in novih naložb po sektorjih 7 v EU-27 med letoma 2021 in 2022 kaže mešane trende (slika 5). V petih glavnih sektorjih se je zmanjšalo število prevzemov, medtem ko so se nove naložbe povečale v vseh (proizvodnih) sektorjih razen enega.

Slika 5: število lastniških deležev* (levo) in novih naložb (desno) v letih 2022 in 2021 – po sektorjih NACE Rev. 2,1 (najvišjih pet kategorij)

Vir: podatki Skupnega raziskovalnega središča na podlagi podatkov podjetja Bureau van Dijk, pridobljenih 6. februarja 2023 (Zephyr) in 2. februarja 2023 (Orbis Crossborder Investment). PST pomeni strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (področje M NACE Rev. 2), med drugim vsebuje zmogljivosti za raziskave in razvoj. IKT je kratica za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (področje J NACE Rev. 2). (*) Prevzemi lastniških deležev, ki presegajo 10 % kapitala podjetja EU-27.

Skupno število prevzemov v sektorju IKT se je v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 zmanjšalo za 18,6 %. Sektor IKT je leta 2022 prejel največji delež naložb v prevzeme (28 %). Poleg tega je sektor IKT v letu 2022 združil 19,4 % novih naložb, kar ga postavlja na drugo mesto za trgovino na drobno: v sektorju IKT se je v letu 2022 število novih naložb v primerjavi z letom 2021 povečalo za 17,6 %.

Proizvodnja je bila drugi najpomembnejši sektor v letu 2022 v smislu deleža prevzemov (24,7 %), vendar le peti, kar zadeva delež novih naložb (10,4 %). V tem sektorju se je leta 2022 v primerjavi z letom 2021 zmanjšalo število prevzemov (–17,9 %) in novih naložb (–13,1 %).

V letu 2022 je bilo največje medletno povečanje števila novih naložb opaženo v kategorijah financ ter strokovnih in znanstvenih dejavnosti, in sicer za 33,2 % oziroma 26,6 %.

Več podrobnosti

Več podrobnosti o zgornjih podatkih je na voljo v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije, ki vsebuje več informacij o vplivu po državah članicah in sektorjih na izvor tujih vlagateljev v EU-27 in o udeležbi tujih držav pri tujih vlagateljih v EU-27.

POGLAVJE 2 – ZAKONODAJNI RAZVOJ V DRŽAVAH ČLANICAH V LETU 2022

Uredba EU o pregledu neposrednih tujih naložb in mehanizmi pregleda neposrednih tujih naložb držav članic EU

Evropska komisija je v letu 2022 še naprej izmenjevala informacije in sodelovala z državami članicami, da bi zagotovila, da vse sprejmejo, prilagodijo in izvajajo nacionalne mehanizme pregleda neposrednih tujih naložb.

Komisija pričakuje, da bo vseh 27 držav članic vzpostavilo celovit nacionalni mehanizem pregleda neposrednih tujih naložb. Za zaščito Unije pred potencialno tveganimi tujimi naložbami iz tretjih držav je nujen celovit nacionalni mehanizem pregleda v vseh državah članicah. S tem orodjem bi lahko vse države članice in Evropska komisija pregledale ustrezne neposredne tuje naložbe, države članice pa bi lahko sprejemale informirane odločitve o pregledu. To bi prispevalo k zaščiti kolektivne varnosti držav članic in Unije ter varnosti notranjega trga.

Poleg tega je Evropska komisija močno spodbujala in olajšala usklajevanje nacionalnih mehanizmov pregleda. Državam članicam je pomagala s tehničnimi in političnimi smernicami, sestanki in izmenjavo informacij, zlasti o dobrih praksah. Kljub temu rednemu sodelovanju in številnim pomembnim podobnostim pa so še vedno opazne razlike med nacionalnimi mehanizmi pregleda, kot je bilo poudarjeno v ocenjevalni študiji uredbe o pregledu neposrednih tujih naložb, objavljeni leta 2022 8 . Ta neskladja so zajemala zlasti uradni pregled neposrednih tujih naložb, časovni okvir, sektorsko pokritost in zahteve glede uradnih obvestil.

Pregled nacionalnih mehanizmov pregleda držav članic

Ruska vojna agresija proti Ukrajini in negotovosti v zvezi z geopolitičnimi dogodki so še bolj poudarili kritičnost ključnih industrij, kot so energetika, vesolje in obramba, vključno s ključnimi tehnologijami. V odziv na trenutne razmere so zato številne države članice EU bodisi sprejele nove nacionalne mehanizme pregleda bodisi posodobile in razširile obstoječe. Natančneje, leta 2022 je ena država članica sprejela nov mehanizem pregleda, osem držav članic pa je spremenilo obstoječega (glej spodnjo preglednico). Do konca leta 2022 je osem držav članic že začelo posvetovalne ali zakonodajne postopke za vzpostavitev novega nacionalnega mehanizma pregleda. Nekatere države članice so zelo blizu sprejetju ali začetku veljavnosti svojega mehanizma v letu 2023. Leta 2022 sta imeli dve tretjini vseh držav članic EU vzpostavljeno zakonodajo o pregledu neposrednih tujih naložb.

Spodnji zemljevid prikazuje trenutno zakonodajno stanje držav članic EU.

Stanje maja 2023

Razvoj v državah članicah EU v letu 2022 – mehanizmi pregleda neposrednih tujih naložb

Spodnja razpredelnica vsebuje pregled zakonodajnega stanja in razvoja v vseh 27 državah članicah v letu 2022 9 .

Vzpostavljen je nacionalni mehanizem pregleda neposrednih tujih naložb (brez posodobitve v letu 2022)	Češka, Danska, Nemčija, Finska, Malta, Portugalska in Slovenija
Vzpostavljen je nacionalni mehanizem pregleda neposrednih tujih naložb (posodobljen leta 2022)	Avstrija, Francija, Madžarska, Italija, Latvija, Litva, Poljska in Španija
Pričakuje se, da bo posvetovalni ali zakonodajni postopek privedel do posodobitev obstoječega mehanizma	Nizozemska in Romunija
Sprejet je bil nov nacionalni mehanizem pregleda neposrednih tujih naložb	Slovaška
Pričakuje se, da bo posvetovalni ali zakonodajni postopek privedel do sprejetja novega mehanizma	Belgija, Hrvaška, Ciper, Estonija, Grčija, Irska, Luksemburg in Švedska
Pobuda v teku	Bolgarija

Večina nacionalnih zakonodajnih sprememb se je nanašala na tri glavne teme: (1) začetek zakonodajnega postopka za uvedbo nacionalnega mehanizma pregleda neposrednih tujih naložb, (2) posodobitev nacionalnih postopkov pregleda in razširitev zajetih sektorjev ter (3) podaljšanje veljavnosti nacionalnih mehanizmov pregleda.

Novi mehanizmi pregleda držav članic

Estonija je dokončno oblikovala osnutek zakona o oceni zanesljivosti tujih naložb, ki ga je vlada odobrila maja 2022. Zakonodajni postopek v estonskem parlamentu se je začel junija 2022, zakon pa je bil sprejet januarja 2023. Veljati naj bi začel 1. septembra 2023. Irska je leta 2022 objavila osnutek zakonodaje za uvedbo novega mehanizma pregleda neposrednih tujih naložb, predlog pa trenutno obravnava njen parlament. Pričakuje se, da bo mehanizem pregleda začel veljati konec leta 2023 ali v začetku leta 2024. V Luksemburgu je bila v letu 2022 pobuda za vzpostavitev mehanizma pregleda neposrednih tujih naložb, ki jo je vlada odobrila leta 2021, pregledana za mnenje državnega sveta in spremenjena. Te spremembe so bile odobrene leta 2023. Nova ureditev se uporablja od 1. septembra 2023. V Belgiji je osnutek sporazuma o sodelovanju pregledalo devet belgijskih entitet (zvezni parlament in parlamenti zveznih entitet), sprejet pa je bil leta 2023. Belgijski nacionalni mehanizem pregleda je začel veljati 1. julija 2023.

Ciper je leta 2022 pripravil nov zakon za vzpostavitev nacionalnega okvira za pregled neposrednih tujih naložb, ki ga mora odobriti predstavniški dom Cipra. Bolgarija je začela izvajati ukrepe za vzpostavitev mehanizma pregleda.

O posodobljenih nacionalnih mehanizmih pregleda neposrednih tujih naložb

Francija je leta 2022 za eno leto podaljšala začasno obveznost tujih vlagateljev, da uradno sporočijo naložbe, ko pridobijo vsaj 10 % glasovalnih pravic družb, ki kotirajo na borzi. Latvija je sprejela spremembe v odziv na rusko vojno agresijo proti Ukrajini, tako da je beloruskim in ruskim državljanom prepovedala pridobitev kvalificiranega deleža ali odločilnega vpliva v podjetju, pomembnem za nacionalno varnost. Italija je uvedla nujne ukrepe za odziv na gospodarske in humanitarne posledice krize, ki jo je povzročila ruska vojna (kibernetska varnost, surovine, kmetijski proizvodi itd.). Poljska je do junija 2025 podaljšala začasne predpise, ki izhajajo iz zakona o nadzoru nekaterih naložb, s čimer je bil zlasti dodan seznam novih sektorjev, ki jih je treba pregledati.

Podrobnejše informacije o zakonodajnem razvoju v nacionalnih zakonodajah držav članic na področju pregleda so na voljo v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije. Evropska komisija na svojem spletišču vodi tudi seznam nacionalnih zakonodajnih posodobitev 10 .

POGLAVJE 3 – DEJAVNOSTI PREGLEDA NEPOSREDNIH TUJIH NALOŽB DRŽAV ČLANIC

Uredba o pregledu neposrednih tujih naložb vzpostavlja mehanizem sodelovanja pri pregledu neposrednih tujih naložb med Evropsko komisijo in državami članicami EU ter med državami članicami samimi na podlagi izmenjave informacij o transakcijah, ki so predmet pregleda na ravni držav članic. Država članica, v kateri se izvede naložba, se vedno odloči, katere naložbe se bodo pregledale, odobrile, pogojevale ali blokirale. To poglavje se opira na podatke, ki so jih države članice predložile o svojih dejavnostih pregleda, in te podatke združuje. Na podlagi zbirnih podatkov, prejetih od držav članic, je bilo v letu 2022 skupaj obravnavanih 1 444 zahtevkov za odobritev prevzema, ki so jih vložili tuji vlagatelji 11 , in primerov po uradni dolžnosti. Vsi zahtevki za odobritev niso privedli do odločitve o pregledu, saj je to v veliki meri odvisno od zakonodaje držav članic ter od tega, kako razvrstijo in obravnavajo zahtevke 12 .

Slika 6 – Dejavnosti pregleda neposrednih tujih naložb držav članic 13

Vir: poročanje držav članic.

Opaziti je očitno težnjo po uradnem pregledu več zadev. Dejansko je bilo od vseh zahtevkov za odobritev in primerov po uradni dolžnosti uradno pregledanih približno 55 % zadev. To pomeni znatno povečanje deleža uradno pregledanih zadev v primerjavi z letom 2021 14 . Približno 45 % 15 zahtevkov se je štelo za neupravičene ali zanje ni bil potreben uraden pregled.

Število zahtevkov za odobritev je neenakomerno porazdeljeno po državah članicah EU. Vendar je mogoče opaziti diverzifikacijo pregledov med državami članicami EU, saj je bilo v prvih štirih državah članicah leta 2022 vloženih 66 % vseh zahtevkov za odobritev, kar je zmanjšanje vrednosti 70 % iz leta 2021 in vrednosti skoraj 87 % v prvem poročilu.

Od zadev, ki so bile uradno pregledane leta 2022 in za katere so države članice poročale o odločitvi 16 , je bila velika večina (86 %) odobrena brez pogojev.

Vendar je 9 % odločitev vključevalo odobritev pod določenimi pogoji ali blažilnimi ukrepi (leta 2021 je 23 % zadev vključevalo odobritev pod določenimi pogoji ali blažilnimi ukrepi). V teh zadevah so se nacionalni organi za pregled pred odobritvijo načrtovane neposredne tuje naložbe pogajali o nekaterih ukrepih, zagotovilih in zavezah vlagateljev ali jih naložili, odvisno od države članice..

Nacionalni organi so na koncu blokirali transakcije v 1 % vseh odločenih zadev, medtem ko so stranke pri nadaljnjih 4 % transakcijo umaknile.

Slika 7 – Priglašene odločitve o zadevah neposrednih tujih naložb

Vir: poročanje držav članic.

Če povzamemo, te ugotovitve so podlaga za naslednje pripombe:

·V primerjavi z letom 2021 so države članice več prejetih zahtevkov za odobritev v letu 2022 obravnavale kot občutljive, saj se je delež uradno pregledanih zadev znatno povečal.

·Leta 2022 je zadevna država članica 86 % transakcij, za katere je bila odločitev sporočena Komisiji, odobrila brez kakršnih koli pogojev; leta 2021 je bilo samo 73 % transakcij odobrenih brez pogojev.

·Pri 9 % transakcij so države članice uvedle blažilne ukrepe kot pogoj za izvedbo transakcij. Leta 2021 je bila ta številka višja, in sicer 23 %.

·Države članice so blokirale le 1 % transakcij (enako kot v prejšnjem letu). To potrjuje, da je Evropska unija še vedno odprta za neposredne tuje naložbe in da države članice zavračajo le transakcije, ki zelo resno ogrožajo varnost in javni red.

POGLAVJE 4 – MEHANIZEM SODELOVANJA EU PRI PREGLEDU NEPOSREDNIH TUJIH NALOŽB

1.Uradna obvestila in drugi ukrepi, sprejeti na podlagi uredbe o pregledu neposrednih tujih naložb

(a) Pregled dejavnosti v letu 2022

Leta 2022 je 17 držav članic v skladu s členom 6 uredbe o pregledu neposrednih tujih naložb predložilo skupno 423 uradnih sporočil 17 , v letu 2021 pa 13 držav članic 18 . Šest držav članic, in sicer Avstrija, Danska, Francija, Nemčija, Italija in Španija, je bilo odgovornih za več kot 90 % teh uradnih sporočil. Priglašene transakcije so se med drugim zelo razlikovale v smislu sektorjev ciljnega podjetja, vrednosti transakcije in izvora končnih vlagateljev.

Na spodnjem zemljevidu so prikazana uradna obvestila mehanizmu sodelovanja EU v letu 2022

Na zgornjem zemljevidu je navedeno število uradnih obvestil, prejetih v okviru mehanizma sodelovanja EU pri pregledu neposrednih tujih naložb. Leta 2022 je od osemnajstih držav članic z vzpostavljenim nacionalnim mehanizmom pregleda deset držav članic predložilo 0–4 uradna obvestila, dve sta predložili 5–9 uradnih obvestil, šest pa več kot 10 uradnih obvestil.

(b) Glavni sektorji neposrednih tujih naložb v EU (v fazi 1)

Štirje sektorji z največjim številom transakcij v letu 2022 so bili proizvodnja 19 , IKT 20 , strokovne dejavnosti 21 ter trgovina na debelo in drobno 22 , kar predstavlja enak trend kot v letu 2021 23 . Prva dva sektorja sta ostala enaka kot v drugem letnem poročilu, vendar v drugačnem vrstnem redu. Na tretjem mestu so bile strokovne dejavnosti (prej finančne dejavnosti 24 ), sledili pa sta jim trgovina na debelo in drobno.

Slika 8 – Glavni ciljni sektorji v letu 2022 skupaj 25

Vir: uradna obvestila držav članic.

Kar zadeva vrednost transakcij, je bila vrednost skoraj polovice (49 %) 26 manjša od 500 milijonov EUR (62 % v prejšnjem poročilu). 42 % transakcij je vključevalo vrednost 100 milijonov EUR in več (v prejšnjem poročilu 55 %).

Slika 9 – Vrednost na priglašeno transakcijo v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami v letu 2022 27

Vir: uradna obvestila držav članic.

Priglašene transakcije imajo širok razpon v smislu vrednosti, pri čemer je najnižja navedena vrednost posla manj kot 1 EUR, najvišja pa približno 25 milijard EUR.

(d) Postopek in hitrost zaključka zadev v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami

V skladu z uredbo o pregledu neposrednih tujih naložb Evropska komisija oceni transakcije v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami, ki jih uradno sporočijo države članice, v dveh možnih fazah.

Vse priglašene transakcije se ocenijo v fazi 1, le omejeno število transakcij pa se obravnava v fazi 2. Faza 2 predstavlja podrobnejšo oceno zadev, ki bi lahko vplivale na varnost in javni red v več kot eni državi članici ali ustvarile tveganja v zvezi s projekti in programi v interesu Unije. Zadeve v fazi 2 se lahko zaključijo z mnenjem Evropske komisije.

Slika 10 – Zadeve, zaključene v fazah 1 in 2, ter tekoče zadeve

Vir: uradna obvestila držav članic.

Evropska komisija je v fazi 1 zaključila 81 % od 423 primerov, priglašenih leta 2022 v okviru mehanizma sodelovanja. 11 % zadev se je nadaljevalo v fazo 2, pri čemer so se od države članice priglasiteljice zahtevale dodatne informacije. 8 % teh zadev je bilo na presečni datum tega poročila še vedno v teku, tj. bile so v fazi 1 ali 2 in še niso bile zaključene 28 .

Evropska komisija ob začetku faze 2 zahteva dodatne informacije, ki se razlikujejo glede na transakcijo in podrobnosti informacij, ki podpirajo uradno sporočilo 29 . Zahtevane informacije lahko vključujejo eno ali več od naslednjih vprašanj: podatke o izdelkih in/ali storitvah ciljnega podjetja; morebitno klasifikacijo kakršnih koli zadevnih izdelkov kot blago z dvojno rabo; stranke, alternativne dobavitelje in tržne deleže; vpliv vlagatelja na ciljno podjetje po transakciji; portfelj intelektualne lastnine ter raziskovalne in razvojne dejavnosti ciljnega podjetja ter dodatne značilnosti, ki opredeljujejo vlagatelja in njegove strategijo. Te informacije se zahtevajo za boljšo oceno kritičnosti ciljnega podjetja in/ali morebitnih groženj, ki jih predstavlja vlagatelj.

(e) Glavni sektorji neposrednih tujih naložb v EU (v fazi 2)

Glavna sektorja za preglede v fazi 2 sta bila proizvodnja in IKT. Skupaj sta predstavljala 82 % vseh zadev v fazi 2. Proizvodni sektor se je precej drastično povečal, in sicer s 44 % v letu 2021 (v prejšnjem poročilu) na 59 % v letu 2022. V primerjavi z letom 2021 je sektor prevoza in skladiščenja zdaj na tretjem mestu med sektorji, ki jih je Komisija najbolj pregledovala (v prejšnjem poročilu so bile finančne dejavnosti), in sicer pred trgovino na debelo in drobno. Kategorija „Drugo“ vključuje več sektorjev, ki so predstavljali manj kot 4 % zadev.

Slika 11 – Glavni ciljni sektorji v fazi 2 v zadevah iz leta 2022 30

Vir: uradna obvestila držav članic.

Najpomembnejši sektor, tj. proizvodnja, zajema kritično infrastrukturo in/ali tehnologije. Če pogledamo natančneje (slika 12), obstajajo znatne spremembe v podsektorjih, zlasti energetika in vesoljska industrija (oba 16 % v primerjavi z 21 % oziroma 20 % leta 2021), obramba (13 % v primerjavi s 25 % leta 2021), polprevodniki (9 % v primerjavi z 18 % leta 2021) in zdravje (6 %, enako kot leta 2021). Poleg tega je bilo v letu 2022 več sektorjev nad vrednostjo 5 %: obdelava in shranjevanje podatkov ter komunikacije (oba 10 %), prevoz (7 %) in kibernetska varnost (6 %). To kaže na večjo raznolikost (pod)sektorjev, v katere so usmerjene neposredne tuje naložbe.

Slika 12 – Proizvodni podsektorji v fazi 2 v zadevah iz leta 2022 31

Vir: uradna obvestila držav članic

V letu 2022 je skupaj 11 držav članic predstavljalo 56 zadev v fazi 2 32 . Za vse zadeve v fazi 2 so države članice zahtevane informacije v povprečju predložile v 24 koledarskih dneh (v primerjavi z 22 koledarskimi dnevi v letu 2021), in sicer od 1. do 126. dne (v primerjavi z od 3. do 101. koledarskega dne v letu 2021). Uredba o neposrednih tujih naložbah ne določa natančnih rokov, v katerih se morajo države članice odzvati, vendar se rok iz uredbe začasno prekine, dokler se ne prejmejo popolne informacije.

(f) Izvor končnih vlagateljev

Od 423 zadev, priglašenih leta 2022, je bilo šest glavnih držav izvora ZDA, Združeno kraljestvo, Kitajska, Japonska, Kajmanski otoki in Kanada. V primerjavi z letom 2021 se je odstotek končnih vlagateljev iz ZDA in Združenega kraljestva zmanjšal s 40 % na 32 % oziroma z 10 % na 7,6 %. Prav tako se je zmanjšal delež vlagateljev s poreklom iz Kitajske, in sicer s 7 % na 5,4 %. Delež vlagateljev s poreklom z Japonske se je povečal s 3 % v letu 2021 na 5 % v letu 2022.

Približno 40 % 33 priglašenih zadev je izviralo iz držav, ki ne spadajo med prvih šest držav, pri čemer je v letu 2021 ta delež znašal le 29 %. To pomeni jasno povečanje diverzifikacije izvora končnih vlagateljev. To se odraža tudi v dejstvu, da so končni vlagatelji leta 2022 izvirali iz 52 različnih držav (leta 2021 jih je bilo 43).

Slika 13 – Izvor končnih vlagateljev v zadevah v letu 2022

Vir: uradna obvestila držav članic.

(g) Neposredne tuje naložbe z več jurisdikcijami in njihov glavni sektor

Od vseh zadev, uradno sporočenih v letu 2022, jih je 20 % (v primerjavi z 28 % v drugem poročilu in 29 % v prvem poročilu) predstavljalo transakcije z več jurisdikcijami v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami, ker so se nanašale na (in jih je priglasilo) več držav članic 34 .

Glavni sektorji, ki so bili predmet takih uradnih sporočil, so bili: proizvodnja (povečanje v primerjavi z 20 % v prejšnjem poročilu), IKT (zmanjšanje v primerjavi z 39 % v prejšnjem poročilu), strokovne dejavnosti (novo), trgovina na debelo in drobno (enak odstotek kot v prejšnjem poročilu) in prevoz (novo).

Preglednica – Transakcije v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami v več jurisdikcijah in glavni sektorji

Proizvodnja 31 %

IKT 20 %

Strokovne dejavnosti 14 %

Trgovina na debelo in drobno 11 %

Prevoz 8 %

Drugo 16 %

Vir: uradna obvestila držav članic

(h) Dodatne ugotovitve

Poleg analize priglašenih zadev s strani držav članic v skladu s členom 6 uredbe v letu 2022 je Evropska komisija leta 2022 uporabila tudi člen 7 uredbe. Člen 7 Evropski komisiji omogoča, da po uradni dolžnosti pregleda naložbo države članice – ne glede na to, ali ima ta lasten mehanizem pregleda ali ne. Kot je opisano v členu 7(5) uredbe, lahko država članica ali Evropska komisija, kadar meni, da lahko neposredna tuja naložba, ki se ne pregleduje, vpliva na varnost ali javni red, od države članice, v kateri se ta neposredna tuja naložba načrtuje ali je bila zaključena, zahteva informacije. Te informacije bi drugim državam članicam omogočile, da morebiti predložijo pripombe in/ali da Evropska komisija izda mnenje.

Evropska komisija ima v skladu z uredbo možnost, da sprejme mnenja o transakcijah v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami, ki jih uradno sporočijo države članice. Vendar taka mnenja ostajajo zaupna v skladu s členom 10 uredbe in v tem poročilu niso navedene nobene informacije o posameznih mnenjih. Mnenja so bila doslej izdana v manj kot 3 % uradno sporočenih zadev, ki so jih države članice uradno sporočile v okviru mehanizma sodelovanja EU, in sicer le, kadar in če to zahtevajo okoliščine zadeve, natančneje profil tveganja, ki je odvisen od vlagatelja in kritičnosti ciljnega podjetja. Ob izdaji mnenja so vsi priporočeni blažilni ukrepi sorazmerni in specifični glede na ugotovljena tveganja in kritičnost. V mnenja Evropske komisije so lahko vključene tudi ustrezne informacije za državo članico, ki izvaja pregled, in predlogi za morebitne blažilne ukrepe, da se obravnavajo ugotovljena tveganja. Končno odločitev o transakciji sprejme država članica, v kateri se naložba izvede, pri čemer ustrezno upošteva vsa mnenja Evropske komisije. Mnenja v zvezi s projekti in programi v interesu Unije se delijo z vsemi državami članicami.

Države članice so dejavno sodelovale v mehanizmu sodelovanja EU, tako da so poslale pripombe državam članicam priglasiteljicam: devet držav članic je poslalo pripombe v zvezi s približno 7 % priglašenih zadev.

Zgornji podatki vodijo k podobnim, a drugačnim ključnim ugotovitvam, kot so bile sprejete za prejšnje poročilo za leto 2021.

(a) Podobne ugotovitve

Prvič, obravnava zadev prek mehanizma sodelovanja EU še naprej zelo dobro deluje. Velika večina (81 % 35 ) od 423 zadev, priglašenih v letu 2022, je bila zaključena v fazi 1, tj. zelo hitro, saj je bilo le 11 % priglašenih zadev zaključenih v fazi 2 (enako kot v prejšnjem poročilu), Evropska komisija pa je mnenje izdala v manj kot 3 % zadev.

Drugič, obstaja stalen trend k večji diverzifikaciji pregledov med državami članicami. Vendar pa nekatere države članice prispevajo več zadev: tj. štiri države članice so leta 2022 predstavljale 66 % vseh zahtevkov, prejetih v okviru mehanizma sodelovanja EU (v drugem letnem poročilu je ta vrednost znašala 70 %, v prvem pa 86,5 %).

Tretjič, čeprav se večina zadev v fazi 1 hitro oceni, in sicer v predpisanih 15 koledarskih dneh, je pri obravnavi zadev, ki preidejo v fazo 2, mogoče opaziti velike razlike v smislu časa, ki ga države članice potrebujejo za odgovor na zahtevo Komisije po dodatnih informacijah. Pogosto se je za zahtevane informacije namreč treba obrniti na vlagatelja.

(b) Različne ugotovitve

Četrtič, vrstni red glavnih sektorjev, ki so zanimivi za tuje vlagatelje (proizvodnja, IKT, strokovne dejavnosti, trgovina na debelo in drobno, finančne dejavnosti, prevoz), se je nekoliko spremenil, saj je proizvodnja zdaj na prvem mestu (namesto IKT leta 2021), strokovne dejavnosti pa na tretjem mestu (prej finančne dejavnosti). Vendar je bilo v letu 2022 več neposrednih tujih naložb usmerjenih v (pod)sektorje kategorije proizvodnja.

Petič, izvor končnega vlagatelja (ZDA, Združeno kraljestvo, Kitajska, Japonska, Kajmanski otoki in Kanada), vključenega v zadeve, priglašene na podlagi uredbe, ostaja približno stabilen, čeprav se je delež ZDA, Združenega kraljestva in Kitajske v letu 2022 nekoliko zmanjšal v primerjavi z letom 2021, medtem ko se je delež japonskih vlagateljev povečal. Poleg tega so končni vlagatelji leta 2022 izvirali iz 52 različnih držav, kar predstavlja povečanje v primerjavi z letom 2021, ko je bilo teh 43. To bi lahko bil kazalnik, da je EU še povečala svojo odprtost za vlagatelje iz bolj raznolikih držav.

Šestič, obravnavanih je bilo manj zadev v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami z več jurisdikcijami: 20 % leta 2022 v primerjavi z 28 % leta 2021.

2.Neposredne tuje naložbe iz Rusije in Belorusije v kontekstu ruske invazije na Ukrajino

Kot je bilo že navedeno in podrobno opisano v prejšnjem letnem poročilu, je Evropska komisija aprila 2022 sprejela smernice 36 za države članice o neposrednih tujih naložbah iz Rusije in Belorusije, da bi zagotovila, da se posebna pozornost nameni naložbam subjektov ali oseb, ki so nekako povezane z rusko ali belorusko vlado, v ključna sredstva EU. Leta 2022 je Rusija predstavljala manj kot 1,4 % zadev, priglašenih Evropski komisiji, Belorusija pa 0,2 %.

3.Ukrepi, sprejeti po 1. januarju 2022, in obeti za prihodnost

To tretje poročilo označuje nadaljnjo krepitev evropske politike, ki je bistvena za zaščito varnosti in javnega reda v Uniji. Leta 2022 je bilo več držav članic na tem, da vzpostavijo nacionalni mehanizem pregleda neposrednih tujih naložb, druge pa so izboljšale svoje okvire. Sodelovanje s partnerskimi državami na področju neposrednih tujih naložb, zlasti z ZDA prek delovne skupine Sveta za trgovino in tehnologijo (TTC) na področju neposrednih tujih naložb, je EU omogočilo nadaljnjo utrditev sistema pregleda EU. Skoraj tri leta po začetku veljavnosti uredbe je EU zdaj uveljavljena dejavna akterka na področju pregleda neposrednih tujih naložb.

To poročilo nadalje potrjuje dodano vrednost uredbe o neposrednih tujih naložbah in mehanizma sodelovanja EU, ki se je izkazal za cenjen in učinkovit instrument.

V letu 2022 ni bilo poročil o uhajanju informacij v zvezi z uradnimi sporočili, mnenji ali drugimi ukrepi, sprejetimi na podlagi uredbe o neposrednih tujih naložbah. Varstvo vseh informacij, predloženih za namene členov 6, 7 in 8 uredbe, in ustrezno ravnanje z njimi sta bistvenega pomena za zagotovitev potrebnega zaupanja med vsemi udeleženimi akterji, tj. stranmi v transakciji, državo članico priglasiteljico, drugimi 26 državami članicami in Evropsko komisijo.

Evropska komisija pozdravlja dejstvo, da bodo dodatne države članice kmalu sprejele nacionalni mehanizem pregleda neposrednih tujih naložb ali dodatno okrepile svoje obstoječe mehanizme za potencialno tvegane tuje naložbe. Trdno pričakuje, da bodo v bližnji prihodnosti vse države članice vzpostavile celovit nacionalni mehanizem pregleda neposrednih tujih naložb. Komisija spodbuja države članice, naj učinkovito uporabljajo svoje mehanizme pregledovanja. To bi neposredno prispevalo k skupnemu varnostnemu cilju. Kot je navedeno v nedavno sprejetem sporočilu Evropska strategija za gospodarsko varnost 37 , „[d]ržave članice, ki še niso vzpostavile nacionalnih mehanizmov pregleda neposrednih tujih naložb, bi morale to nemudoma storiti.“ Povečanje števila držav članic z nacionalnim mehanizmom pregleda neposrednih tujih naložb bi moralo po logiki privesti do več priglašenih zadev in torej do okrepitve uporabe mehanizma sodelovanja EU. Ker pa je gospodarsko okolje še naprej negotovo, je število in naravo prihodnjih uradnih sporočil težko predvideti.

Kar zadeva možnosti za prihodnji razvoj, je Evropska komisija leta 2021 začela študijo o mehanizmu sodelovanja pri neposrednih tujih naložbah, ki je bila objavljena oktobra 2022 38 . Njen cilj je bil oceniti povezavo med pregledi, ki jih izvajajo nacionalni organi, in Evropsko komisijo. Njen namen je bil tudi opredeliti vsa pomembna vprašanja glede učinkovitosti ali uspešnosti ob upoštevanju ciljev politike iz uredbe o pregledu neposrednih tujih naložb 39 . Študija je prispevala k razmisleku Komisije o potrebi po reviziji uredbe o pregledu neposrednih tujih naložb leta 2023, skupaj z izkušnjami, pridobljenimi od začetka veljavnosti tega instrumenta.

Od oktobra 2020 so Evropska komisija in države članice dejansko pregledale več kot 1 000 transakcij neposrednih tujih naložb. V zvezi s tem se je 14. junija 2023 začelo javno posvetovanje, ki se je končalo 14. julija 2023. V sporočilu o evropski strategiji za gospodarsko varnost 40 z dne 20. junija 2023 je bilo napovedano, da Komisija ocenjuje sedanji okvir in bo pred koncem leta 2023 predlagala revizijo uredbe o pregledu neposrednih tujih naložb.

Službe Komisije pripravljajo to revizijo.

(1)

Uredba (EU) 2019/452 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Uniji (UL L 79I, 21.3.2019, str. 1).

(2)

Pitchbook, Global M&A report 2022 (Poročilo o združitvah in prevzemih v svetu 2022) , januar 2023.

(3)

OECD, FDI IN FIGURES (Neposredne tuje naložbe v številkah), april 2023 – https://www.oecd.org/corporate/mne/statistics.htm .

(4)

Tukaj navedene podatke je OECD za zadnja leta revidirala. Zato se razlikujejo od podatkov, prikazanih v drugem letnem poročilu o pregledu neposrednih tujih naložb.

(5)

Neposredne tuje naložbe imajo lahko dve obliki: nove (greenfield) naložbe ter združitve in prevzemi. Mednarodne nove naložbe običajno vključujejo ustanovitev novega podjetja ali vzpostavitev objektov in naprav v tujini, medtem ko mednarodna združitev ali prevzem pomeni prenos lastništva obstoječih sredstev, povezanih z gospodarsko dejavnostjo, na lastnika v tujini.

(6)

Glavni offshore finančni centri po številu združitev in prevzemov ali novih naložb so (po abecednem vrstnem redu): Bermudi, Britanski Deviški otoki, Kajmanski otoki, Mavricij in Kanalski otoki Združenega kraljestva. Za celoten seznam offshore finančnih centrov glej npr. delovni dokument služb Komisije – Nadaljnji ukrepi na podlagi sporočila Komisije „Spodbujanje neposrednih tujih investicij in zaščita bistvenih interesov“ (SWD(2019) 108 final z dne 13. marca 2019).

(7)

Sektorji, ki se uporabljajo za kategorizacijo, so NACE [nomenklatura gospodarskih dejavnosti] Rev. 2.1, glej: https://showvoc.op.europa.eu/#/datasets/ESTAT_Statistical_Classification_of_Economic_Activities_in_the_European_Community_Rev._2.1._%28NACE_2.1%29/data .

(8)

Študija OECD „Okvir za pregled neposrednih tujih naložb v EU – ocena uspešnosti in učinkovitosti“, 10. november 2022, dostopno na: https://www.oecd.org/investment/investment-policy/oecd-eu-fdi-screening-assessment.pdf .

(9)

Za več podrobnosti glej priloženi delovni dokument služb Komisije o pregledu neposrednih tujih naložb.

(10)

Seznam mehanizmov pregleda, ki so jih uradno sporočile države članice (zadnja posodobitev: 17. avgusta 2023) je na voljo na:

https://circabc.europa.eu/rest/download/7e72cdb4-65d4-4eb1-910b-bed119c45d47 .

(11)

Nekatere države članice niso poročale o nobenem primeru v okviru svoje zakonodaje o pregledu. Nekatere države članice so poročale tudi o „posvetovanju“ o upravičenosti zadev, ki so vključene v to število.

(12)

V državah članicah veljajo različni postopki pregleda. Sporočene zadeve so torej odvisne od domačih postopkov (področje uporabe, predhodno ali naknadno preverjanje upravičenosti itd.). Nekatere države članice na primer pred izvedbo formalnega postopka pregleda zadeve razglasijo za neupravičene, medtem ko druge zadeve najprej uradno pregledajo, šele nato pa jih razglasijo za neupravičene. Grafi in številke, sporočeni v tem poglavju, so namenjeni natančnemu prikazu dejavnosti pregleda držav članic, kot so jih sporočile, ne glede na njihov domači sistem.

(13)

Od skupnega sporočenega števila uradno pregledanih zadev so bili primeri, ki jih je prejela ena država članica, odšteti, da bi pridobili podatke, prikazane na sliki 6. Ta država članica je namreč zagotovila delne informacije o prejetih zadevah in ni zagotovila informacij o vseh možnih izidih priglašenih zadev.

(14)

V drugem letnem poročilu je za celotno leto 2021 ta vrednost znašala 29 %, v prvem letnem poročilu za leto 2020 pa 20 %.

(15)

V prejšnjem poročilu je ta vrednost znašala 71 %.

(16)

Ena država članica je sporočila splošno število zahtevkov za odobritev in dve (delni) številki o rezultatih. Zato so bile te zadeve odštete, da bi se pridobili podatki, prikazani na sliki 7. Poleg tega so bile nekatere zadeve prenesene v leto 2023, zato njihovi izidi v letu 2022 niso bili znani, tako da so bile odštete tudi te.

(17)

Vendar so se leta 2022 obravnavale zadeve iz 19 držav članic: Komisija je po uradni dolžnosti začela zadeve, zlasti v zvezi z državami članicami, ki nimajo vzpostavljenega nacionalnega mehanizma pregleda.

(18)

Glej: https://ec.europa.eu/transparency/documents-register/detail?ref=COM(2022)433&lang=sl .

(19)

Proizvodnja zajema dejavnosti podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo materialov v nove izdelke. To na primer zajema proizvodnjo električne opreme in motorjev, industrijskih strojev in opreme, orožja in streliva, farmacevtskih izdelkov itd.

(20)

IKT je kratica za informacijske in komunikacijske tehnologije. Zajema dejavnosti podjetij, ki zagotavljajo osnovno infrastrukturo in orodja za ustvarjanje, izmenjavo in razširjanje znanja. To na primer zajema računalniško programiranje, izdajanje programske opreme, obdelavo in gostovanje podatkov, brezžične telekomunikacijske dejavnosti itd.

(21)

Strokovne dejavnosti vključujejo dejavnosti pravnih in računovodskih družb ter svetovalne in inženirske dejavnosti. To na primer zajema dejavnosti uprav podjetij, tržne raziskave in raziskave javnega mnenja, svetovanje, raziskave in eksperimentalni razvoj na področju biotehnologije itd.

(22)

Trgovina na debelo in drobno vključuje dejavnosti v zvezi s farmacevtskimi izdelki, kemičnimi izdelki, elektronsko in telekomunikacijsko opremo in potrebščinami, računalniki, računalniško periferno opremo in programsko opremo, kovinami in rudami itd.

(23)

V prvem letnem poročilu so bili sektorji proizvodnja, IKT ter trgovina na debelo in drobno kategorizirani pod kodami NACE C, J oziroma G. V drugem letnem poročilu so bili sektorji IKT, proizvodnja in finančne dejavnosti kategorizirani pod kodami NACE C, J in M.

(24)

Finančne dejavnosti zajemajo dejavnosti, ki jih opravljajo holdingi, skladi ali podobni akterji v finančnem sektorju, katerih namen je pridobiti poseben (lastniški) delež ali nadzor v ciljnem podjetju. To na primer zajema dejavnosti upravljanja skladov, dejavnosti holdingov, finančne storitve, zavarovalniške dejavnosti itd.

(25)

Ker lahko zadeve zajemajo več sektorjev (tj. kod NACE), je skupni znesek v grafu višji od skupnega števila zadev, priglašenih leta 2022. Kategorija „drugo“ zajema vse druge sektorje pod 4 %, zlasti: energija, voda, rudarstvo, nepremičnine, gradbeništvo, zdravje itd.

(26)

Podatek o vrednosti, če je na voljo, se nanaša na ciljno podjetje, pri katerem gre lahko za odvisno družbo s sedežem v EU, ki je del večjega ciljnega podjetja. Nanaša se na skupno vrednost transakcije.

(27)

Ni na voljo vključuje prazna polja, ki niso na voljo/niso razkrita in se ne uporabljajo.

(28)

Od teh zadev jih je bilo 72 % zaključenih v fazi 1. Tako je bilo skupaj 87 % zadev v letu 2022 zaključenih v fazi 1.

(29)

Obrazec za uradno obvestilo – zahtevek za informacije vlagatelja za namene uradnih obvestil v skladu s členom 6 uredbe in dokument s pogosto zastavljenimi vprašanji zagotavljata določeno stopnjo enotnosti in minimalno raven informacij o transakciji, vlagatelju in ciljnemu podjetju, ki se predložijo v uradnem obvestilu v skladu z uredbo. Oba dokumenta sta na voljo na https://policy.trade.ec.europa.eu/enforcement-and-protection/investment-screening_en .

(30)

Kot je navedeno v opombi 25, se lahko ena zadeva nanaša na več sektorjev, zato je skupna vrednost v grafu večja od skupnega števila zadev, priglašenih v letu 2022.

(31)

Glej prejšnjo opombo.

(32)

V drugem poročilu je bilo devet držav članic za 47 zadev v fazi 2, v prvem poročilu pa šest držav članic za 36 zadev v fazi 2.

(33)

Druge države izvora se lahko razdelijo na naslednji način: Združeni arabski emirati (3,2 %), Singapur (2,6 %), Jersey (2 %), Avstralija (1,8 %), Švica (1,6 %); preostalih 28,8 % pa je razpršenih po vsem svetu.

(34)

„Transakcije v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami v več jurisdikcijah“ so v tem okviru transakcije v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami, pri katerih je ciljno podjetje skupina družb, ki je prisotna v več kot eni državi članici (in po možnosti tudi v tretjih državah), na primer prek odvisnih družb v več kot eni državi članici. Glede na okoliščine in tudi posebnosti mehanizma pregleda zadevnih držav članic take posle uradno sporoči več kot ena država članica, čeprav redko na usklajen in sinhroniziran način.

(35)

Glej opombo 28.

(36)

Sporočilo Komisije – Smernice za države članice v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami iz

Rusije in Belorusije zaradi vojaške agresije proti Ukrajini in omejevalnih ukrepov iz nedavnih uredb Sveta o sankcijah (UL C 151 I, 6.4.2022, str. 1).

(37)

Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu – Evropska strategija za gospodarsko varnost, 20. junij 2023, JOIN(2023) 20 final, https://circabc.europa.eu/rest/download/a75f3fb8-74e3-4f05-a433-fdbf406d5de6 .

(38)

Študija OECD „Okvir za pregled neposrednih tujih naložb v EU – ocena uspešnosti in učinkovitosti“, dostopno na: https://www.oecd.org/investment/investment-policy/oecd-eu-fdi-screening-assessment.pdf.

(39)

Posebni cilji študije so (i) predstaviti pregled obstoječe zakonodaje držav članic, ki že imajo mehanizem pregleda; (ii) pregledati, kako nacionalne zakonodaje in uredba o pregledu neposrednih tujih naložb urejajo medsebojno delovanje nacionalnih organov in njihovo sodelovanje z Evropsko komisijo v okviru mehanizma sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi uredbe o pregledu neposrednih tujih naložb; (iii) opredeliti vse večje težave v sedanjem sistemu, oblikovanem na podlagi nacionalnih zakonodaj in uredbe o pregledu neposrednih tujih naložb, ki bi lahko privedle do manj uspešnih in/ali manj učinkovitih rezultatov glede na cilje politike iz uredbe o pregledu neposrednih tujih naložb, in (iv) poskrbeti, da ostane upravno breme za vlagatelje in druge deležnike sorazmerno ob upoštevanju ciljev politike in ustreznih pomislekov glede varnosti ali javnega reda.

(40)

Glej opombo 37.