EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 27.9.2023
COM(2023) 558 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Za odpornejšo, konkurenčnejšo in bolj trajnostno Evropo
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 27.9.2023
COM(2023) 558 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Za odpornejšo, konkurenčnejšo in bolj trajnostno Evropo
1.Uvod
Ruska vojna agresija proti Ukrajini je pretresla na pravilih utemeljen red in dodatno pospešila tektonske premike v spreminjajočem se geopolitičnem in gospodarskem okolju, zaradi česar je bil potreben takojšen, usklajen in trajen odziv politike na vseh področjih. Zaradi nujnosti boja proti podnebnim spremembam se je obudilo tekmovanje za vire ter pospešila tehnološka in industrijska tekma na področju čiste tehnologije, pandemija COVID-19 pa je pred tem že razkrila krhkost dobavnih verig in potrebo po večji odpornosti.
EU je nemudoma ukrepala. Zaradi vse večje nestabilnosti, strateške konkurence in varnostnih groženj se je EU z Izjavo iz Versaillesa z dne 11. marca 2022 1 zavezala, da bo prevzela večjo odgovornost za svojo varnost in sprejela nadaljnje odločne ukrepe za izgradnjo naše evropske suverenosti, zmanjšanje naše odvisnosti ter oblikovanje novega modela za rast in naložbe do leta 2030. V Izjavi je določen obsežen skupni program za krepitev zmogljivosti Evrope za njen prispevek k regionalni in svetovni varnosti. EU je prilagodila svoje politike in pospešila njihovo izvajanje, hkrati pa je ostala zavezana svojim dolgoročnim prednostnim nalogam. Te vključujejo evropski zeleni dogovor kot strategijo EU za trajnostno rast, digitalni prehod v skladu z našimi vrednotami ter potrebo po krepitvi gospodarske in socialne odpornosti EU ter pripravljenosti na prihodnje pretrese.
EU bo Ukrajini še naprej stala ob strani, dokler bo to potrebno. Mobilizirala je skupno 81 milijard EUR vojaške, humanitarne in finančne pomoči Ukrajini, hkrati pa sprejela tiste, ki bežijo pred rusko vojno agresijo. EU je od začetka vojne sprejela enajst svežnjev sankcij, usmerjenih v kritične sektorje, ki financirajo rusko vojno, poleg tega pa je zamrznila sredstva približno 1 800 posameznikov in podjetij. EU je trdno zavezana zagotavljanju, da bo Rusija odgovarjala za svoje zločine, vključno s kaznivim dejanjem agresije proti suvereni državi. Da bi podprla okrevanje in obnovo Ukrajine, EU znatno prispeva k povečanju odpornosti države.
Glede na naraščajoče geopolitične napetosti in tehnološko preobrazbo se je Unija lotila novega pristopa za boljšo zaščito svojih gospodarskih, varnostnih in strateških interesov. EU v tesnem sodelovanju z zasebnim sektorjem in na podlagi svojih obsežnih raziskovalnih zmogljivosti sprejema ukrepe za zmanjševanje tveganja in odpravljanje ranljivosti v številnih ključnih sektorjih gospodarstva EU, in sicer s spodbujanjem odpornosti svoje industrije, diverzifikacijo in vzpostavljanjem partnerstev s tretjimi državami 2 .
Za uresničitev strateških prednostnih nalog Evrope in reševanje prihodnjih izzivov bodo potrebne znatne dodatne naložbe. Čeprav bo moral večino sredstev zagotoviti zasebni sektor, imajo javne naložbe pomembno vlogo. Proračun EU se je izkazal za dragocenega pri reševanju teh izzivov brez primere z znatnimi in hitrimi prerazporeditvami. Vendar so možnosti za takšno prožnost izčrpane. Čeprav so prihodnje potrebe po javnih in zasebnih naložbah veliko večje, so ciljno usmerjene prilagoditve, predlagane junija 2023, vsaj osnovni minimum za zaščito sposobnosti proračuna EU, da doseže rezultate v bližnji prihodnosti.
18 mesecev po Izjavi iz Versaillesa je čas za pregled stanja in pogled v prihodnost. Ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta iz marca 2023 3 je v tem sporočilu povzeto, kaj je bilo doseženo za spodbujanje in izgradnjo odpornejšega, konkurenčnejšega in bolj trajnostnega gospodarstva, zaščito državljanov in državljank EU ter zagotavljanje njihove blaginje. Sporočilo je prispevek k razpravi v Granadi, kjer bodo voditelji in voditeljice spregovorili o v prihodnost usmerjenem pristopu k okrepitvi odprte strateške avtonomije EU in o prednostnih ciljih politike EU v prihodnjih letih.
2.Usklajen pristop za krepitev odpornosti in trajnostne konkurenčnosti EU
EU se je na številne krize po obsežni invaziji Rusije na Ukrajino odzvala odločno, pravočasno in enotno. Mobilizirala je svojo skupno moč in odločnost brez primere ter razširila meje tistega, za kar je veljala zmožna. Vendar pa pomembni izzivi ostajajo.
2.1. Krepitev naših obrambnih zmogljivosti in gradnja trajnega miru v Evropi
Vse od vrha v Versaillesu je EU sprejela drzne ukrepe za nadaljnji razvoj svoje obrambne razsežnosti in okrepitev obrambnih zmogljivosti Evrope. Unija se je tako odločno odzvala na nujne obrambne potrebe, ki jih je povzročila ruska vojna agresija proti Ukrajini. S strateškim kompasom za varnost in obrambo 4 je EU sprejela ukrepe za okrepitev svoje zmogljivosti za zagotavljanje varnosti, hkrati pa zagotovila dopolnjevanje z Natom. Napredek je bil dosežen v vseh razsežnostih kompasa – ukrepanje, varnost, naložbe in sodelovanje s partnerji. V tem okviru imata Komisija oziroma visoki predstavnik pomembno vlogo s pobudami, ki zajemajo področja od materialov, tehnologij, infrastrukture in industrijske podpore do hitro porajajočih se izzivov na področju kopenske, vesoljske, pomorske in kibernetske varnosti.
EU je še naprej gradila in širila ključna varnostna partnerstva. Zlasti strateško partnerstvo med EU in Natom se je znatno okrepilo s podpisom tretje skupne izjave januarja 2023. Nova področja sodelovanja vključujejo nove in prelomne tehnologije, podnebje in obrambo ter vesolje. EU in Nato sta ustanovila tudi projektno skupino EU in Nata za odpornost kritične infrastrukture, ki je junija 2023 podala priporočila 5 .
Sprejeti so bili pomembni ukrepi v zvezi z zagotavljanjem vojaške pomoči, skupnimi javnimi naročili za obrambo in podpiranjem proizvodnje streliva s proračunom EU. Obseg in narava neomajne podpore EU Ukrajini sta brez primere. Vojaška podpora, ki se zagotavlja prek evropskega mirovnega instrumenta in neposredno s strani držav članic, zdaj znaša približno 25 milijard EUR. Množične in večkratne donacije so neizogibno odprle kritične vrzeli v obrambnih zalogah držav članic. Na podlagi analize vrzeli pri naložbah v obrambo 6 maja 2022 so bile sprejete zakonodajne pobude in pobude za usklajevanje, ki spodbujajo skupno javno naročanje nujno potrebne vojaške opreme 7 . Svet se je marca 2023 dogovoril o tristranskem pristopu za pospešitev proizvodnje, skupnega javnega naročanja ter dostave artilerijskega streliva in izstrelkov Ukrajini 8 . Za povečanje obstoječe proizvodne zmogljivosti je julija 2023 začel veljati nov pravni instrument, tj. akt v podporo proizvodnji streliva (ASAP) s proračunom v višini 500 milijonov EUR.
Obrambne pobude EU ostajajo ključne za krepitev obrambnega sodelovanja med državami članicami. Nadaljnje izvajanje Evropskega obrambnega sklada spodbuja inovacije in sodelovalne pristope v obrambni industriji EU. Do zdaj so bile v obrambne tehnologije in sisteme prihodnosti vložene več kot 3 milijarde EUR. Leta 2023 bo dodatnih 1,2 milijarde EUR iz Evropskega obrambnega sklada namenjenih projektom na kritičnih področjih obrambe, kot so spremljanje razmer v vesolju, boj proti hiperzvočnim izstrelkom in razvoj prototipa evropske patruljne korvete. EU z obrambnoinovacijsko shemo EU podpira tudi mala in srednja podjetja, vključno z zagonskimi podjetji in drugimi netradicionalnimi akterji, v ekosistemu obrambne industrije.
Vendar je treba storiti več za okrepitev tehnološke in industrijske baze evropske obrambe, tudi z več naložbami. Predlog Komisije za vmesni pregled večletnega finančnega okvira predvideva dodatnih 1,5 milijarde EUR za Evropski obrambni sklad v okviru platforme za strateške tehnologije za Evropo (STEP). Hkrati bo Komisija predstavila evropsko strategijo za obrambno industrijo, da bi pripravila prihodnji okvir za sodelovanje na področju obrambe, pri čemer se bo oprla na izkušnje EDIRPA in ASAP ter opredelila regulativne ukrepe, načrtovanje, usklajevanje politik in druge vzvode za povečanje naše obrambne pripravljenosti.
Še naprej si bo treba prizadevati za spodbujanje vojaške mobilnosti po vsej EU ter odpravljanje kibernetskih in hibridnih groženj. Novi akcijski načrt za vojaško mobilnost 2.0 9 razširja obseg dela na tem ključnem področju. V letu 2023 je bilo za infrastrukturne projekte z dvojno rabo dodeljenih 790 milijonov EUR. Zato bomo v celoti porabili namenski proračun v višini 1,69 milijarde EUR iz sredstev Instrumenta za povezovanje Evrope 10 za vojaško mobilnost. Vojaški mobilnosti po vsej EU bo v prihodnje treba posvečati stalno pozornost. Hkrati je cilj skupnega predloga za politiko EU za kibernetsko obrambo 11 pomagati EU in državam članicam pri boljši zaščiti, odkrivanju, odvračanju in obrambi pred kibernetskimi napadi. EU je nedavno revidirala tudi zbirko orodij za kibernetsko diplomacijo 12 . Sankcije EU bistveno prispevajo k zagotavljanju pravičnega miru, Komisija pa prispeva k njihovemu enotnemu in učinkovitemu izvajanju po vsej Uniji z obsežnimi smernicami in ozaveščanjem, izmenjavo informacij in prilagojeno podporo izvršilnim organom ter usklajevanjem s tretjimi državami za boj proti izogibanju.
Dezinformacije in tuje vmešavanje so osrednji del hibridnih groženj Uniji, zlasti ker bodo junija 2024 potekale evropske volitve. Za hiter in konkreten odziv na manipulacije z informacijami bo potrebno ukrepanje na vseh ravneh ter podpora svobodi medijev in izboljševanju digitalne pismenosti. Komisija in visoki predstavnik sta z državami članicami sodelovala pri pripravi nabora orodij za boj proti hibridnim grožnjam, tj. nabora orodij za boj proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju, trenutno pa delata na prihodnjih skupinah za hitro odzivanje na hibridne grožnje 13 .
Vzpostavljene so bile pomembne pobude za vesolje, ki je ključnega pomena ne le za naše družbe in gospodarstva, temveč tudi za našo varnost in obrambo. Cilj vesoljske strategije EU za varnost in obrambo 14 iz leta 2023 je okrepiti odpornost vesoljske infrastrukture in vesoljskih zmogljivosti EU, odziv EU na vesoljske grožnje ter uporabo vesolja za varnost in obrambo, hkrati pa spodbujati partnerstva za odgovorno ravnanje v vesolju. Tekoče izvajanje Programa Unije za varno povezljivost za obdobje 2023–2027 15 zagotavlja dolgoročno razpoložljivost neprekinjenega dostopa do varnih in stroškovno učinkovitih satelitskih komunikacijskih storitev po vsem svetu. Poleg tega pristop EU k upravljanju vesoljskega prometa 16 prispeva k zagotavljanju varnosti in odpornosti vesoljskih sredstev EU in držav članic. Pred koncem mandata bo Komisija predstavila predlog vesoljske zakonodaje EU.
Ruska vojna agresija proti Ukrajini je izpostavila tudi pomen širitve EU, kar kaže, da evropski projekt mnogim daje upanje na življenje v miru in svobodi. Evropski svet je junija 2022 Ukrajini, Moldaviji in Gruziji podelil evropsko perspektivo. Status države kandidatke za pristop je bil podeljen Ukrajini, Moldaviji ter Bosni in Hercegovini, medtem ko so se začela pristopna pogajanja z Albanijo in Severno Makedonijo. EU še naprej zagotavlja pomoč vsem državam kandidatkam na njihovi poti k polnopravnemu članstvu in bo v prihodnjem letnem širitvenem svežnju ocenila njihov dosedanji napredek. Sprejela je nadaljnje ukrepe za olajšanje dostopa Ukrajine do enotnega trga na podlagi revidiranega prednostnega akcijskega načrta za okrepljeno izvajanje poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja med EU in Ukrajino, tudi z vključitvijo Ukrajine v območje brezplačnega mobilnega gostovanja EU in Konvencijo o skupnem tranzitnem postopku ter z zagotavljanjem bistvenih fizičnih povezav s svetovnimi trgi prek solidarnostnih pasov. Ukrajina je bila hitro vključena v prometna omrežja celinske Evrope, ukrajinski elektroenergetski sistem pa je bil usklajen z evropskim. Zagotoviti moramo tudi, da bo Unija, vključno z njenimi politikami in institucijami, pripravljena sprejeti nove članice.
2.2. Krepitev energetske varnosti v Evropi in reševanje podnebne krize
Od izbruha vojne je EU z enotnimi in odločnimi ukrepi močno oslabila vpliv Rusije na naše gospodarstvo in oskrbo z energijo 17 . Glede na to, da Rusija energijo uporablja kot politično in gospodarsko orožje, smo ukrepali kot Unija, da bi zmanjšali svojo odvisnost od ruskih fosilnih goriv in okrepili svojo energetsko varnost, hkrati pa še naprej reševali podnebno krizo. Izredni ukrepi, sprejeti leta 2022, so omogočili premagovanje krize z zmanjšanjem povpraševanja ter poudarkom na cenovni dostopnosti in ponudbi 18 . Sprejeli smo tudi ukrepe za povečanje odpornosti kritične infrastrukture in kritičnih subjektov EU, vključno s ključnimi storitvami v energetskem sektorju, kot sta proizvodnja in shranjevanje električne energije. Ohraniti moramo splošno zavedanje, da je energetski prehod bistven in nujen za našo suverenost in konkurenčnost, pa tudi za reševanje podnebne krize.
EU je izkoristila svojo skupno moč za okrepitev vezi z mednarodnimi partnerji in diverzifikacijo oskrbe z energijo. Gradila je na obstoječih odnosih in vzpostavila nove vezi z zanesljivimi partnerji po vsem svetu, kar ji je omogočilo, da znatno poveča uvoz plina iz teh partneric, hkrati pa zmanjša svojo odvisnost od ruskih fosilnih goriv. Danes je glavna dobaviteljica plina v EU Norveška, glavna dobaviteljica utekočinjenega zemeljskega plina pa so Združene države Amerike. EU je od leta 2022 sklenila tudi sporazume z drugimi državami, med drugim z Egiptom, Izraelom, Japonsko, Kazahstanom, Namibijo, Argentino, Urugvajem in Ukrajino, s katerimi je okrepila energetska partnerstva za prilagoditev novi geopolitični realnosti. EU z novo energetsko platformo usklajuje povpraševanje po plinu na svetovnih trgih, da bi preprečila, da bi države EU med seboj tekmovale s ponudbami. EU s krepitvijo svoje politične in tržne moči izboljšuje zanesljivost oskrbe za potrošnike in zagotavlja visoko raven konkurence na področju oskrbe. Hkrati, zlasti prek strategije Global Gateway, podpira države z nizkimi in srednjimi dohodki pri njihovem dvojnem prehodu in dostopu do energije. EU prek skupine G7 sodeluje tudi v partnerstvih za pravičen energetski prehod.
Da bi EU do leta 2050 postala podnebno nevtralna, se je zavezala, da bo zmanjšala svojo odvisnost od fosilnih goriv in močno pospešila uvajanje energije iz obnovljivih virov. Po zaslugi načrta Komisije REPowerEU 19 je EU že diverzificirala znaten del svoje oskrbe z energijo za zmanjšanje odvisnosti od Rusije, pri čemer je delež ruskega plina iz plinovodov zmanjšala s 50 % celotnega uvoza plina v letu 2021 na zaenkrat manj kot 10 % v letu 2023. Uvoz nafte iz Rusije je s 27 % celotnega uvoza nafte padel na 6 %, medtem ko se je uvoz premoga s 46 % celotnega uvoza premoga leta 2021 zmanjšal na nič. Glede na 210 milijard EUR dodatnih naložb, potrebnih med letoma 2022 in 2027 za uresničitev načrta REPowerEU, Komisija državam članicam pomaga optimalno izkoristiti obstoječi mehanizem za okrevanje in odpornost 20 . Evropska investicijska banka je načrt REPowerEU podprla z dodatnimi 45 milijardami EUR posojil in lastniškega financiranja, kar je omogočilo 150 milijard EUR naložb do leta 2027. Države članice so leta 2022 vzpostavile začasni okvir za pospešitev postopkov izdaje dovoljenj za projekte na področju energije iz obnovljivih virov. Revidirana direktiva o energiji iz obnovljivih virov 21 prinaša pravila, ki državam članicam omogočajo trajno uvedbo hitrejših in preprostejših pravil za izdajo dovoljenj ter so usmerjena v povečanje deleža energije iz obnovljivih virov v skupni porabi energije EU na 42,5 % do leta 2030, kar industriji zagotavlja pravno varnost na poti k neto ničelni stopnji emisij.
EU je sprejela usklajene ukrepe za povečanje pripravljenosti na zimo in zaščito potrošnikov pred visokimi cenami energije, vendar tveganje zvišanja cen ostaja. Zaradi hitrega dogovora o uredbi o skladiščenju plina 22 so države članice pred zimo 2022/2023 dosegle več kot 95-odstotno raven napolnjenosti skladišč plina, s čimer so presegle dogovorjeni cilj 80 %. Pred naslednjo zimo v Evropi so skladišča plina že več kot dva meseca pred novembrskim ciljem napolnjena preko 90 %, evropski trgovci pa so začeli skladiščiti plin v Ukrajini, kar je dodatno okrepilo našo pripravljenost. V enem letu od avgusta 2022 so države članice zmanjšale povpraševanje po plinu za 17 %, kar je preseglo zahteve iz uredbe o zmanjšanju povpraševanja po plinu. Glede na visoke cene energije je Komisija sprejela ukrepe, s katerimi je državam članicam omogočila, da uporabijo prožnost, predvideno v pravilih o državni pomoči, za ciljno usmerjeno in začasno podporo evropski industriji ter da v skladu s členom 122 PDEU začasno posredujejo pri uravnavanju maloprodajnih cen in prerazporedijo nepričakovane dobičke energetskih podjetij. Cilj popravnega mehanizma za trg, sprejetega kot nujni ukrep, je zaščititi podjetja in potrošnike pred morebitnimi obdobji previsokih cen plina. Z umirjanjem cenovnih pritiskov se je pozornost preusmerila na postopno odpravo nacionalnih javnofinančnih ukrepov, uvedenih za zaščito gospodinjstev in podjetij pred šokom zaradi cen energije 23 . Od leta 2023 naprej bi morali vsi akterji spremljati energetske trge in – na podlagi izkušenj, orodij in smernic, ki jih je vzpostavila EU – ostati pripravljeni na obnovljena prizadevanja za zagotovitev oskrbe z energijo in zaščito najranljivejših v družbi, če bi bilo to potrebno. V tem okviru bo zmanjšanje strukturnega povpraševanja po vseh virih energije prek energetske učinkovitosti še naprej cilj EU 24 . Ko se veliko bolje pripravljeni približujemo naslednji zimi, ne smemo počivati na lovorikah, zlasti glede na splošno stopnjo inflacije, ki je še vedno višja od ciljne.
Preostala nerešena vprašanja bi bilo treba obravnavati prednostno. Reforma zasnove trga z električno energijo bo dodatno olajšala vključevanje energije iz obnovljivih virov in zagotovila dostop do cenovno dostopne obnovljive in nefosilne električne energije. Sozakonodajalca bi morala čim prej zaključiti medinstitucionalna pogajanja. EU mora izboljšati energetske povezave na enotnem trgu in nadgraditi svoja omrežja. V ta namen Komisija pripravlja sklop ukrepov za pomoč državam članicam pri širitvi in nadgradnji omrežij, da bi bila primerna za vse večji delež obnovljivih virov v mešanici virov električne energije. Države članice bi morale hitro uvesti poenostavljena pravila za izdajo dovoljenj, da bi pospešile uvajanje omrežij. Diverzifikacija za zmanjšanje odvisnosti od ruskega jedrskega goriva prinaša prve rezultate.
EU še naprej podpira dolgoročno konkurenčnost svoje industrije energije iz obnovljivih virov v svetovni tekmi za doseganje neto ničelne stopnje emisij. S svežnjem „Pripravljeni na 55“ je bil okrepljen sklad za inovacije, da bi poleg drugih nizkoogljičnih tehnologij in procesov podpiral inovativno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Vzpostavitev vodikove banke je v zaključni fazi, Komisija pa bo novembra začela prvo pilotno dražbo za proizvodnjo obnovljivega vodika v Evropi. Naša prizadevanja za boj proti svetovni podnebni krizi bodo dosegla nov mejnik z uvedbo prvega mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah na svetu.
2.3. Vzpostavitev trdnejše in bolj trajnostne gospodarske baze
EU je še naprej gradila bolj konkurenčno, krožno in odporno gospodarsko bazo, ki bo primerna za pravičen zeleni in digitalni prehod, hkrati pa izkoriščala priložnosti odprte trgovine in naložb ter ostala socialno vključujoča. V zvezi s tem je treba enotni trg še poglobiti in se še naprej prilagajati spreminjajočemu se okolju ter spodbujati dolgoročno trajnostno konkurenčnost in produktivnost EU, hkrati pa ohraniti kohezijo in enake konkurenčne pogoje. Komisija je v sporočilu „30. obletnica enotnega trga“ 25 obnovila svojo zavezo za dokončanje enotnega trga v sodelovanju z vsemi ravnmi upravljanja in vsemi deležniki, pri čemer se je osredotočila zlasti na izvrševanje obstoječih pravil enotnega trga in odpravo preprek na ravni držav članic, ki bi lahko ovirale naložbe, zlasti na področju storitev. V ta namen nekdanji italijanski predsednik vlade Enrico Letta skupaj s predsedstvi Sveta in Komisijo pripravlja poročilo na visoki ravni o prihodnosti enotnega trga, ki bo predstavljeno Evropskemu svetu marca 2024. Medtem program Enotni trg in industrijska zavezništva 26 pomagajo vzpostavljati močnejše in bolj raznolike povezave med ustreznimi akterji v vrednostnih verigah v EU in zunaj nje. V primeru prihodnjih izrednih razmer bo instrument za izredne razmere na enotnem trgu 27 pomagal ohraniti prosti pretok blaga, storitev in oseb ter razpoložljivost osnovnega blaga in storitev v korist državljanov in državljank ter podjetij po vsej EU.
Komisija na podlagi dolgoročne strategije za konkurenčnost 28 sprejema nadaljnje ukrepe za okrepitev gonilnih sil konkurenčnosti EU. Gradila bo na zgodbah o uspehu, kot je Obzorje Evropa, da bi okrepila inovacije v Evropi. Komisija bo vsako leto poročala o razvoju ključnih kazalnikov uspešnosti, določenih v tej strategiji, kot je vlaganje 3 % BDP v raziskave in razvoj, ter je zaprosila nekdanjega italijanskega predsednika vlade in predsednika ECB Maria Draghija, naj pripravi poročilo o prihodnosti evropske konkurenčnosti. Komisija bo v prihodnjih mesecih predstavila nadaljnje predloge za racionalizacijo in zmanjšanje zahtev glede poročanja za podjetja in uprave na zelenem, digitalnem in gospodarskem tematskem področju, s končnim ciljem, da se takšna bremena poročanja zmanjšajo za 25 %, ne da bi pri tem ogrozili s tem povezane cilje politike. Nedavno sprejeti sveženj pomoči za MSP, s poudarkom na izboljšanju poslovnega okolja v smislu plačil, izpolnjevanja davčnih obveznosti in regulativnega bremena, bo olajšal ustanavljanje malih in srednjih podjetij ter širitev njihovega poslovanja. Poleg svežnja pomoči za MSP je Komisija sprejela tudi predlog „Poslovanje v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov“ za poenostavitev davčnih pravil in zmanjšanje stroškov izpolnjevanja davčnih obveznosti za skupine podjetij v EU. Komisija je predlagala tudi daljnosežne reforme carinske unije EU za odpravo nelojalne konkurence in zagotavljanje skladnosti z visokimi zdravstvenimi, varnostnimi in okoljskimi standardi.
Vojna je še povečala že obstoječa tveganja za našo gospodarsko varnost. Cilj evropske strategije za gospodarsko varnost 29 je čim bolj zmanjšati taka tveganja za odpornost dobavnih verig in kritične infrastrukture, pa tudi tveganja, povezana z varnostjo in uhajanjem tehnologij, ter tveganja za uporabo gospodarske odvisnosti kot orožja v kontekstu povečanih geopolitičnih napetosti in pospešenih tehnoloških sprememb. Strategija je osredotočena na zmanjševanje tveganj ob zagotavljanju, da bo EU v sodelovanju s partnerji po vsem svetu še naprej izkoriščala prednosti gospodarske odprtosti.
EU si še naprej prizadeva za ambiciozno in trdno trgovinsko politiko, hkrati pa se prilagaja vse večji geopolitični nestabilnosti in razdrobljenosti ter podnebni krizi. EU si prizadeva za stabilnost v mednarodni trgovini s podpiranjem na pravilih utemeljenega sistema in vodilno vlogo v prizadevanjih za reformo STO. Krepi odpornost in ustvarja nove priložnosti z razvojem svoje mreže trgovinskih sporazumov 30 in poglabljanjem partnerstev s prožnimi oblikami sodelovanja s tretjimi državami, kot sta sveta za trgovino in tehnologijo z Indijo in ZDA, ter z razvojem kluba za kritične surovine. Unija je vzpostavila in še naprej razvija orodja, potrebna za boljše obvladovanje geopolitičnih tveganj in razdrobljenosti ter za boljše prepoznavanje, ocenjevanje in zmanjševanje morebitnih tveganj za varnost ali javni red, hkrati pa zagotavlja odprtost EU za tuje naložbe. Ta vključujejo instrument za odvračanje od prisilnih ukrepov 31 , uredbo o nadzoru izvoza blaga z dvojno rabo 32 , uredbo o pregledu neposrednih tujih naložb 33 z njenim prihodnjim pregledom in prihodnjo pobudo o izhodnih naložbah.
Da bi Komisija ohranila in spodbujala edinstveni socialni model EU v času dvojnega prehoda in razdiralne geopolitike, je nadaljevala uresničevanje akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic. Da bi dosegli cilje do leta 2030 glede zaposlovanja, znanj in spretnosti ter zmanjšanja revščine ter ohranili konkurenčnost EU, so potrebna dodatna prizadevanja za reševanje vse bolj perečega vprašanja pomanjkanja delovne sile ter znanj in spretnosti, pri čemer je treba zagotoviti, da bo dvojni prehod pravičen in da nihče ne bo zapostavljen. Na podlagi evropskega programa spretnosti, industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora in predloga akta o neto ničelni industriji se spodbuja pristop, ki daje prednost spretnostim. Uvedeni so bili novi ukrepi za spodbujanje preusposabljanja in izpopolnjevanja, kot so nova partnerstva za znanja in spretnosti na področju energije iz obnovljivih virov na kopnem, na področju toplotnih črpalk in v energetsko intenzivnih panogah. Evropsko leto spretnosti 34 dodatno spodbuja ta prizadevanja. Komisija bo v prihodnjih tednih predložila nabor orodij za demografijo, da bi ocenila, kako lahko EU ohrani svojo konkurenčno prednost. Evropa mora postati tudi privlačnejša destinacija za talente iz tretjih držav: to zahteva proaktivne ukrepe za pomoč delodajalcem in zaposlenim ter partnerski pristop s ključnimi državami, kot je določeno v novem paktu o migracijah in azilu. Za reševanje izzivov na trgu dela, ki izhajajo iz pomanjkanja delovne sile ter znanj in spretnosti ali učinka umetne inteligence, nameravata Komisija in belgijsko predsedstvo v prvi polovici leta 2024 v palači Val Duchesse sklicati nov vrh socialnih partnerjev.
EU je odločno ukrepala za omejitev gospodarskih tveganj in strateških odvisnosti, in sicer z ukrepi za zmanjšanje tveganj na ključnih področjih:
a)Kritične surovine
Kritične surovine so nepogrešljive za širok nabor strateških sektorjev, vključno z neto ničelno industrijo, digitalno industrijo, zdravstvenim, letalskim in vesoljskim ter obrambnim sektorjem. EU bo imela s predlaganim aktom in sporočilom o kritičnih surovinah 35 na voljo celovit sklop ukrepov za izboljšanje dostopa do varne, razpršene, cenovno dostopne in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami. Na tem področju bodo javni organi tesno sodelovali z industrijo, na primer prek obsežnega partnerstva za spretnosti na področju kritičnih surovin ter z izboljšanjem zmogljivosti za predelavo in recikliranje, da bi omejili odvisnost od uvoza. Kritične surovine, potrebne za razvoj in proizvodnjo kritičnih tehnologij v Uniji, bo pomagala financirati tudi platforma STEP. Poleg tega EU krepi svoje globalno sodelovanje z zanesljivimi partnerji ter si prizadeva za vzajemno koristna partnerstva z državami, bogatimi z viri, in gospodarstvi v razvoju, vključno z ustanovitvijo kluba za kritične surovine za krepitev svetovnih dobavnih verig.
b)Polprevodniki
Ambiciozni in hitri ukrepi v zvezi s polprevodniki bodo prispevali tudi h krepitvi vodilnega položaja EU na področju tehnologije in nadaljnjemu razvoju domače proizvodne zmogljivosti. Z evropskim aktom o čipih 36 bodo naložbe na ravni EU in nacionalni ravni, ki temeljijo na politiki, povečale raziskovalne, razvojne in proizvodne zmogljivosti na področju polprevodnikov po vsej Evropi, kar bo spodbudilo dolgoročne zasebne naložbe. Komisija je že odobrila državno pomoč v višini skoraj 3,2 milijarde EUR za dva projekta v Italiji in Franciji, s čimer je sprostila naložbe v višini več kot 8 milijard EUR. Pomembni projekt skupnega evropskega interesa na področju mikroelektronike in komunikacijskih tehnologij, ki ga je Komisija odobrila junija 2023, zagotavlja 8,1 milijarde EUR javne podpore držav članic, kar naj bi sprostilo dodatnih 13,7 milijarde EUR zasebnih naložb. Odkar je Komisija februarja 2022 predlagala akt o čipih, je več podjetij napovedalo naložbe v proizvodne obrate, povezane s polprevodniki, v skupnem znesku približno 100 milijard EUR. To bo prispevalo k zagotavljanju digitalne suverenosti Evrope in ponovnemu uravnoteženju svetovnih dobavnih verig. EU sklepa tudi partnerstva s podobno mislečimi državami za sodelovanje na področju polprevodnikov.
c)Neto ničelne tehnologije
Komisija je, da bi pospešila proizvodnjo čistih tehnologij v EU, predlagala akt o neto ničelni industriji 37 na podlagi industrijskega načrta v okviru zelenega dogovora 38 . Namen akta je ustvariti boljše pogoje za hitrejšo vzpostavitev projektov neto ničelne industrije v Evropi in privabljanje naložb. Njegov cilj je okrepiti strateško neto ničelno proizvodno zmogljivost Unije, da bo lahko do leta 2030 pokrila vsaj 40 % potreb na področju uvajanja. Akt zajema vprašanja, kot so izdajanje dovoljenj, zasnova dražbe in javno naročanje, inovacije ter znanja in spretnosti, obravnava pa zlasti tehnologije, ki bodo znatno prispevale k razogljičenju. Poleg Strategije za sončno energijo iz leta 2022 bo napovedani evropski sveženj o vetrni energiji spremljal in predvideval izvajanje akta o neto ničelni industriji s podpiranjem podjetij v sektorju, vključno s pospešitvijo izdajanja dovoljenj, izboljšavami dražbenih sistemov po vsej EU, znanji in spretnostmi, dostopom do financiranja in stabilnimi dobavnimi verigami. Širše gledano je Komisija predstavila vrsto pobud za spodbujanje učinkovite rabe virov in krožnega gospodarstva v ključnih vrednostnih verigah, vključno z baterijami in vozili. Komisija pozorno spremlja obstoječe in morebitne prihodnje učinke podpornih programov, ki jih izvajajo druge države, na evropske trge in konkurenčnost. Hitro ukrepa, da bi odpravila morebitne diskriminacije. Kot je zahteval Evropski svet, bo Komisija v prihodnjih tednih poročala o učinkih zakona ZDA o zmanjšanju inflacije na naložbe v Evropi in učinkovitosti ukrepov, sprejetih v odziv nanj.
d)Zdravje
EU na podlagi izkušenj, pridobljenih med pandemijo, krepi zanesljivost oskrbe z zdravili in zagotavlja, da so na voljo pacientom, ne glede na to, kje v EU živijo. Namen nedavno predlagane reforme farmacevtske zakonodaje EU 39 je podpreti dostop do zdravil in njihovo razpoložljivost ter okrepiti inovacijsko zmogljivost Evrope in trajnostno evropsko proizvodnjo cenovno dostopnih medicinskih izdelkov. Raziskave in razvoj v zdravstvenem in farmacevtskem sektorju ter zdravstveni protiukrepi so upravičeni do finančne podpore EU, zlasti v okviru programa Obzorje Evropa, pa tudi iz skladov kohezijske politike, mehanizma za okrevanje in odpornost ter programa EU za zdravje. Organ Komisije za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA) je sprejel posebne ukrepe za podporo razvoju in razpoložljivosti zdravstvenih protiukrepov, potrebnih za pandemije in druge prihodnje zdravstvene krize, pri čemer sta bili dodeljeni skoraj 2 milijardi EUR. EU je okrepila tudi sodelovanje s partnerji po vsem svetu, da bi spodbudila preprečevanje pandemij in pripravljenost nanje ter podprla odpornost zdravstvenih sistemov na svetovni ravni.
Platforma STEP bo skupaj s pobudo EU za biotehnologijo in bioproizvodnjo, načrtovano za leto 2024, zagotovila dodatno podporo za biotehnološko proizvodnjo, za sektor zdravja in celotno gospodarstvo. Komisija bo oktobra 2023 predstavila tudi dodatne pobude, ki bodo prispevale k zagotavljanju stalne razpoložljivosti zdravil in preprečevanju kritičnega pomanjkanja.
e)Digitalna preobrazba
EU je sprejela pomembne ukrepe za razvoj digitalnega gospodarstva, ki spodbuja pravice in načela za digitalno dobo, osredotočeno na človeka, ter digitalne razsežnosti enotnega trga. S programom politike Digitalno desetletje do leta 2030 40 ima Evropa trden okvir za svojo digitalno preobrazbo. Sprejela je odločne ukrepe za okrepitev svojega normativnega okvira. Komisija je s hitrim sprejetjem akta o podatkih 41 , akta o digitalnih trgih 42 in akta o digitalnih storitvah 43 določila standarde za varnejši in bolj odprt digitalni prostor za uporabnike ter enake konkurenčne pogoje za podjetja, ki delujejo na enotnem trgu. Ko bo akt o umetni inteligenci 44 sprejet, bo predstavljal prvi celovit pravni okvir za umetno inteligenco na svetu, ki bo zagotavljal inovacijam prijazna varovala, ki temeljijo na tveganjih, in sistem upravljanja za spodbujanje zaupanja vredne umetne inteligence. EU je odločena, da bo nadaljevala in okrepila dejavno sodelovanje v različnih mednarodnih forumih, zlasti v hirošimskem procesu v okviru G7, ter dvostransko spodbujala razvoj in uvajanje zaupanja vredne umetne inteligence na svetovni ravni.
Da bi EU okrepila svoj vodilni položaj na digitalnem področju, mora povečati svoje naložbe v ključne digitalne tehnologije. Komisija ocenjuje, da so za doseganje ciljev na tem področju potrebne znatne javne in zasebne naložbe. Potrebne so zlasti naložbe v umetno inteligenco, kvantno tehnologijo, računalništvo v oblaku in tehnologijo 5G ter za spodbujanje vodilne vloge EU pri razvoju standardov za tehnologijo 6G in naslednjice. Cilj usklajenega načrta za umetno inteligenco je na primer postopno povečati javne in zasebne naložbe v umetno inteligenco na skupno 20 milijard EUR letno do leta 2030 (povečanje z ocenjenih 12,7–16 milijard EUR leta 2020) 45 . Poleg tega bo za zapolnitev naložbene vrzeli na področju gigabitne in 5G povezljivosti do leta 2030 potrebnih skupno vsaj 174 milijard EUR zasebnega in javnega financiranja 46 . Kot je poudarjeno v prvem poročilu Komisije o stanju digitalnega desetletja, mora EU še naprej razvijati suverene digitalne tehnologije ter spodbujati razvoj in širitev inovativnih ekosistemov zagonskih podjetij na ključnih področjih 47 . EU sprejema tudi bolj strateški pristop k geopolitiki tehnologije prek svoje digitalne diplomacije in sodelovanja s podobno mislečimi partnerji, zlasti prek digitalnih partnerstev ter svetov za trgovino in tehnologijo 48 . Pravila o digitalni trgovini, vključno s pretokom podatkov, bodo spodbudila gospodarsko rast, saj bodo odprtost uravnotežila z zaščito naših vrednot in ureditve ter na mednarodno raven prenašala pristop EU in tako oblikovala svetovna pravila.
f)Hrana
EU je sprejela nadaljnje ukrepe za zagotavljanje prehranske varnosti, trajnostnosti in odpornosti na svetovni ravni, tako kratkoročno kot srednjeročno. Ob vse večjem pritisku na produktivnost kmetij in ribištvo zaradi poslabšanja okolja in podnebnih sprememb so se zaradi posledic vojne povečali stroški proizvodnje hrane in destabilizirali kmetijski trgi. Komisija je v odziv predložila sveženj 49 finančne podpore in kriznih ukrepov za podporo kmetom v EU in izboljšanje odpornosti prehranskih sistemov EU, vključno z aktiviranjem evropskega mehanizma za pripravljenost in odzivanje na krize na področju prehranske varnosti 50 . Narava in sonaravne rešitve bodo bistvene za boj proti podnebnim spremembam ter dolgoročno trajnost in odpornost kmetijskega sektorja. Cilj strategije „od vil do vilic“ in različnih pobud v njenem okviru je pospešiti prehod na trajnostni prehranski sistem, kar je predpogoj za zagotovitev prihodnje prehranske varnosti in odpornosti. Predlagana uredba o rastlinah, pridobljenih z nekaterimi novimi genomskimi tehnikami 51 , bo na primer prispevala k razpoložljivosti rastlinskih sort, ki so prilagojene spreminjajočim se podnebnim razmeram in lahko zagotovijo stabilne donose, predlagana zakonodaja o spremljanju tal pa bo kmete spodbudila k izboljšanju kakovosti tal in hrane, proizvedene na njih. Komisija bo začela tudi strateški dialog o prihodnosti kmetijstva EU.
Komisija si je po najboljših močeh prizadevala olajšati izvoz kmetijskih proizvodov Ukrajine, kar je prispevalo k svetovni prehranski varnosti. Solidarnostni pasovi med EU in Ukrajino so med majem 2022 in avgustom 2023 Ukrajini pomagali pri izvozu več kot 53 milijonov ton kmetijskih proizvodov in skoraj 42 milijonov ton nekmetijskih proizvodov, hkrati pa so omogočili uvoz blaga, ki ga država potrebuje. Po enostranskem umiku Rusije iz črnomorske pobude za žito so solidarnostni pasovi ostali najpomembnejša podpora za izvoz ukrajinskih kmetijskih proizvodov. Poleg tega EU prek odziva Ekipe Evropa na neustrezno prehransko varnost na svetovni ravni vlaga v solidarnost, trajnostno proizvodnjo in trgovino, hkrati pa sodeluje v večstranskih forumih 52 .
g)Kritične tehnologije
V okviru evropske strategije za gospodarsko varnost se pripravlja seznam tehnologij s potencialom dvojne rabe, ki so ključne za gospodarsko varnost. Tveganja, povezana z varnostjo in uhajanjem teh tehnologij, bodo ocenjena z namenom oblikovanja ustreznih blažilnih ukrepov. Na podlagi pobud, kot je platforma STEP, sta oblikovanje seznama in skupnih ocen tveganja naslednji fazi novega pristopa h gospodarski varnosti EU, ki spodbuja našo konkurenčnost, ščiti pred tveganji za gospodarsko varnost in spodbuja partnerstva z državami, s katerimi si delimo pomisleke in interese. Poleg tega je Komisija ustanovila opazovalnico EU za kritične tehnologije, da bi zagotovila redno spremljanje in analize kritičnih tehnologij z dvojno rabo, možnosti njihove uporabe, vrednostnih verig ter obstoječih vrzeli in odvisnosti za obrambno, vesoljsko in povezano civilno industrijo.
2.4. Spodbujanje javnih in zasebnih naložb
V času pospešenega svetovnega tekmovanja v smeri neto ničelne stopnje emisij EU spodbuja naložbe na ključnih področjih, da bi odpravila nedelovanje trga ter spodbudila zasebne naložbe in inovacije. Mehanizem za okrevanje in odpornost je zagotovil prepotrebno spodbudo za okrevanje, s spodbujanjem ambicioznih reform in naložb pa podpira trajnostno rast EU. Poleg 338 milijard EUR nepovratne finančne podpore, ki jo zagotavlja mehanizem, so države članice do 31. avgusta 2023 zaprosile za posojila v višini več kot 292 milijard EUR 53 . Programi kohezijske politike prispevajo k strateškim prednostnim nalogam, na primer z 92 milijardami EUR za cilje zelenega prehoda. V okviru programa Obzorje Evropa bo za raziskave in razvoj čistih tehnologij namenjenih 20,2 milijarde EUR, za biotehnologijo in zdravila 11,5 milijarde EUR in za digitalne tehnologije 19,3 milijarde EUR. Poleg tega program InvestEU pomaga mobilizirati zasebne naložbe za glavne prednostne naloge politike EU, kot so zeleni in digitalni prehod, inovacije in socialne naložbe, spretnosti ter podpora malim in srednjim podjetjem. Zaradi obsežne uporabe programa InvestEU 54 in dejstva, da povpraševanje presega ponudbo, je za nadaljnje zagotavljanje podpore v prihodnjih letih potrebna proračunska okrepitev, kot je predlagano v okviru platforme STEP. Začasni okvir za krizne razmere in prehod državam članicam omogoča, da podprejo gospodarstvo z omogočanjem ključne podpore in naložb, ki so potrebne za odpornost proti krizi in okrevanje po njej, odmik od fosilnih goriv in razvoj neto ničelnega gospodarstva. Komisija je do 20. septembra 2023 v okviru začasnega kriznega okvira ter začasnega okvira za krizne razmere in prehod odobrila pomoč v višini približno 743 milijard EUR. Ta prizadevanja EU dopolnjujeta naložbena podpora, ki se partnerjem EU zagotavlja v okviru pobude Global Gateway, ter skupno delo s partnerji skupine G7 v okviru partnerstva za svetovno infrastrukturo in naložbe.
Dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027 se je izkazal za prilagodljiv instrument v času prepleta kriz. Za reševanje nepredvidenih izzivov je poleg obstoječih proračunskih prožnosti potrebna obsežna uporaba prerazporeditev in reprogramiranja. Hitre spremembe uredb o kohezijski politiki (CARE, FAST-CARE, SAFE) so državam članicam omogočile mobilizacijo naložb v stanovanja, zdravstveno varstvo, prevajalske storitve ali usposabljanje za ljudi, ki so bili razseljeni zaradi ruske vojne agresije, ter odpravljanje posledic vojne za ranljive osebe in podjetja v EU. Drugi primeri, v katerih so bile prerazporeditve uporabljene za odzivanje na nastajajoče izzive, vključujejo načrt REPowerEU, Program Unije za varno povezljivost in akt o čipih.
Ker je zgoraj opisano celovito in hitro ukrepanje privedlo do meja tega, kar je mogoče doseči s sedanjim večletnim finančnim okvirom, je Komisija predlagala ciljno usmerjeno vmesno revizijo, omejeno na minimum, ki je nujen za takojšnje politične in naložbene prednostne naloge EU. Ključna področja, ki jih je treba v okviru pregleda okrepiti, vključujejo dolgoročno podporo Ukrajini, migracije in krepitev partnerstev ter spodbujanje dolgoročne konkurenčnosti EU 55 . Komisija je predlagala platformo STEP 56 , ki bi okrepila obstoječe instrumente EU (kot so InvestEU, sklad za inovacije, Evropski svet za inovacije in Evropski obrambni sklad) in spodbudila druge (kot so kohezijski skladi) za financiranje naložb na področju globoke, digitalne in čiste tehnologije ter biotehnologije v EU, pa tudi naložb v ljudi, ki lahko razvijajo in uporabljajo te tehnologije. Ta pobuda je prvi korak k reševanju povečane potrebe po javnih naložbah EU v take kritične tehnologije, da bi spodbudili veliko večje zasebne naložbe. Vse pogostejši ekstremni vremenski dogodki, kot so požari, suše in poplave, ki so poleti prizadeli Evropo, kažejo tudi na potrebo po okrepitvi orodij EU za preprečevanje, pripravljenost, odzivanje in solidarnost, zlasti Solidarnostnega sklada Evropske unije.
Hiter dogovor o reformi okvira ekonomskega upravljanja je nujna prednostna naloga na sedanjem odločilnem razpotju za gospodarstvo EU, ko se sooča z višjimi obrestnimi merami, povečanimi fiskalnimi tveganji, povezanimi s podnebjem, vojno Rusije proti Ukrajini in geopolitično nestabilnostjo. Zato je bistveno, da se deleži dolga trajnostno zmanjšujejo z izvedljivimi in verodostojnimi fiskalno-strukturnimi načrti, ki združujejo postopno konsolidacijo ter rasti prijazne reforme in naložbe. Zeleni in digitalni prehod bosta dejansko zahtevala znatno in trajno povečanje naložb. Čeprav bo zasebni sektor prevzel večji delež, imajo javne naložbe ključno vlogo pri zmanjševanju tveganja inovativnih podjetij in odpravljanju nedelovanja trga. Namen predlogov Komisije za reformo okvira ekonomskega upravljanja EU je okrepiti vzdržnost javnega dolga ob hkratnem spodbujanju trajnostne in vključujoče rasti v vseh državah članicah v skladu s skupnimi prednostnimi nalogami. Glede na prenehanje veljavnosti splošne odstopne klavzule konec tega leta je ključnega pomena, da se hitro doseže dogovor o predlagani reformi, da bi se ustrezno odzvali na prihodnje izzive ter ustvarili jasnost in predvidljivost za prihodnjo fiskalno politiko.
Ker bo moral večino sredstev za ključne prednostne naloge EU zagotoviti zasebni sektor, je bistveno ustvariti naložbam prijazno poslovno okolje. Regulativno okolje v EU mora tudi prispevati k učinkovitemu zbiranju in usmerjanju zasebnega financiranja v gospodarske dejavnosti, ki prispevajo k razogljičenju, digitalizaciji in večji odpornosti naših gospodarstev. Poglobljeni in povezani kapitalski trgi, napredek pri dokončanju bančne unije in učinkovit okvir za trajnostno financiranje so bistveni predpogoji za mobilizacijo sredstev, potrebnih za dvojni prehod. Komisija je predložila vse načrtovane zakonodajne predloge na podlagi akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov iz leta 2020. Hitro sprejetje akta o kotiranju, ki je v obravnavi, s strani sozakonodajalcev in predlogov za uskladitev nekaterih vidikov zakonodaje o insolventnosti podjetij, olajšanje čezmejnih davčnih postopkov ter izboljšanje učinkovitosti in odpornosti klirinških trgov Unije bi pomagalo izboljšati dostop do financiranja, diverzificirati vire financiranja za podjetja, odpraviti strukturne ovire pri čezmejnih finančnih storitvah in odpraviti tveganja za finančno stabilnost EU. Komisija se je pri razvoju okvira za trajnostno financiranje še naprej odzivala na potrebe uporabnikov ter sprejela vrsto ukrepov in pobud za zmanjšanje zapletenosti, povečanje uporabnosti pravil in podporo deležnikom pri njihovem izvajanju. Sprejela je tudi ukrepe za racionalizacijo obveznosti poročanja, da bi zmanjšala upravno breme za podjetja.
3.Zaključek
Ruska vojna agresija proti Ukrajini je razkrila strateške odvisnosti in ranljivosti, tudi prek motenj v dobavni verigi. EU je sprejela pomembne ukrepe za obravnavo teh vprašanj na več področjih, vključno z obrambo, energijo, hrano, kritičnimi surovinami, digitalnimi tehnologijami in zdravjem. EU je dosegla napredek pri spodbujanju konkurenčnosti na podlagi svojih prednosti, vključno z usposobljeno delovno silo, dobro infrastrukturo, inovacijami, tehnologijo ter močno industrijsko in proizvodno bazo. Zelena rast in zaupanja vredna digitalna orodja so moč EU.
Vendar mora EU v težkih razmerah ostati na začrtani poti in se preoblikovati v odpornejše, konkurenčnejše in bolj trajnostno gospodarstvo, ki spodbuja blaginjo državljanov in državljank 57 . Potrebna so nadaljnja prizadevanja za vzpostavitev bolj inovativnega in medsebojno povezanega enotnega trga, ohranitev notranje kohezije in spodbujanje zavezništev s številnimi mednarodnimi partnerji. Še naprej si moramo prizadevati za zmanjšanje tveganja in okrepitev evropske gospodarske in industrijske baze, hkrati pa zaščititi svojo gospodarsko varnost. Ob velikih gospodarskih izkrivljanjih moramo s še večjo odločnostjo odpravljati strateške odvisnosti in kritična tveganja ter odločno spodbujati in uveljavljati enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni. Pripravljeni moramo biti na neposredne in posredne poskuse spodkopavanja naših demokratičnih procesov. Stabilnost in odpornost temeljita tudi na zagotavljanju dolgoročnih rešitev za skupne izzive, s katerimi se danes sooča evropska družba: novi pakt o migracijah in azilu, podprt s takojšnjimi operativnimi ukrepi, je ključni gradnik pri zagotavljanju trajnih in verodostojnih odgovorov, pri katerih moramo delovati enotno.
Pri doseganju teh pomembnih korakov je proračun EU pokazal prožnost pri prilagajanju spreminjajočemu se okolju. Vendar je dosegel točko, na kateri so nujno potrebne ciljno usmerjene prilagoditve, da bi večletni finančni okvir še naprej uresničeval najpomembnejše cilje, na primer glede nadaljnje finančne podpore Ukrajini, konkurenčnosti, migracij in partnerstev z našimi najbližjimi sosedami. Komisija zato poziva Evropski parlament in Svet, naj hitro dosežeta dogovor o ustreznih predlogih.
Novi varnostni izzivi, naraščajoča inflacija in naložbe, potrebne za uresničitev zelenega in digitalnega prehoda, so prav tako dodatno obremenili nacionalne proračune. To kaže na potrebo po hitrem dogovoru o reformi okvira ekonomskega upravljanja EU. To bo okrepilo vzdržnost javnega dolga, spodbujalo trajnostno in vključujočo rast z naložbami in reformami ter podprlo blaginjo in dobrobit državljanov in državljank, zlasti najranljivejših.
Zaradi nove geopolitične realnosti mora Unija okrepiti svojo zmogljivost za zaščito svojih strateških interesov ter delovati kot verodostojen akter zagotavljanja varnosti za naše državljanke in državljane in partnerje ter tako prispevati k svetovni varnosti. Unija mora pri soočanju z novimi varnostnimi izzivi delovati enotno, hkrati pa še poglobiti vezi s partnerskimi državami, pa tudi tistimi, ki imajo enake pomisleke in interese v zvezi s posameznimi vprašanji. Prihodnja širitev Unije je pomembna priložnost in temelj za vzpostavitev trajnega miru v Evropi.
JOIN(2023) 20 final.
EUCO 4/23.
ESZD (2022), Strateški kompas za varnost in obrambo.
Projektna skupina EU-Nato (2023), končno ocenjevalno poročilo.
JOIN(2022) 24 final.
Projektna skupina za skupna javna naročila za obrambo in instrument za okrepitev zmogljivosti evropske obrambne industrije s skupnimi javnimi naročili (EDIRPA), ki naj bi začel veljati letos s proračunom 300 milijonov EUR.
V zvezi s tem je Evropska obrambna agencija vzpostavila projekt za skupno javno naročanje streliva.
JOIN(2022) 48 final.
PE/52/2021/INIT.
JOIN(2022) 49 final.
10289/23
Skupno poročilo Komisije in centra za preprečevanje hibridnih groženj prvič določa celovit okvir za povečanje odpornosti proti hibridnim grožnjam: Hibridne grožnje: celovit ekosistem odpornosti, EUR 31104 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg, 2023, ISBN 978-92-76-53292-7. Druga delovna področja vključujejo ukrepe na področju povezave med podnebjem in varnostjo (JOIN(2023) 19 final) ter na področju pomorske varnosti (JOIN(2023) 8 final).
JOIN/2023/9 final.
PE/65/2022/REV/1.
JOIN/2022/4 final.
Poročilo o stanju energetske unije za leto 2023 bo vključevalo podrobno pojasnilo, kako se je EU odzvala na energetsko krizo brez primere, in razmislek o preostalih izzivih.
Vključevali so uredbo o zmanjšanju povpraševanja po plinu, uredbo za obravnavo visokih cen energije, uredbo o solidarnosti, popravni mehanizem za trg in uredbo o izdajanju dovoljenj.
COM/2022/230 final.
Ob objavi je 21 držav članic Komisiji uradno predložilo poglavja REPowerEU, od katerih so bila sprejeta štiri poglavja.
PE/48/2018/REV/1.
PE/24/2022/INIT.
Sporočilo Komisije Svetu Smernice za fiskalno politiko za leto 2024, COM(2023) 141 final.
Glej ambiciozni dogovor o prenovljeni direktivi o energijski učinkovitosti in prihodnjo prenovljeno direktivo o energetski učinkovitosti stavb.
COM(2023) 162 final.
https://single-market-economy.ec.europa.eu/industry/strategy/industrial-alliances_en
COM/2022/459 final.
COM/2023/168 final.
JOIN/2023/20 final.
Vključno z dokončanjem pogajanj s Čilom, Novo Zelandijo in Kenijo ter nadaljevanjem pogajanj z Avstralijo, Mehiko in Mercosurjem ter Indijo in Indonezijo.
COM/2021/775 final.
PE/54/2020/REV/2.
PE/72/2018/REV/1.
COM/2022/526 final.
COM(2023)160 final in COM(2023) 165 final.
COM/2022/46 final.
COM(2023) 161 final.
COM(2023) 62 final.
COM/2023/190 final.
PE/50/2022/REV/1.
COM/2022/68 final.
PE/17/2022/REV/1.
PE/30/2022/REV/1.
COM/2021/206 final.
Tatjana Evas, Maikki Sipinen, Martin Ulbrich, Alessandro Dalla Benetta, Maciej Sobolewski in Daniel Nepelski, služba AI Watch: Estimating AI investment in the European Union (Ocena naložb v umetno inteligenco v Evropski uniji), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2022.
Evropska komisija (2023), Potrebe po naložbah in financiranju za cilje povezljivosti v digitalnem desetletju.
COM(2023) 570.
Med prvimi rezultati Sveta za trgovino in tehnologijo med EU in ZDA je skupni načrt o zaupanja vredni umetni inteligenci in obvladovanju tveganja.
COM/2022/133 final.
COM/2021/689 final.
COM/2023/411 final.
Ekipa Evropa bo do leta 2024 porabila 18 milijard EUR za prehransko varnost.
Doslej je 20 držav članic vložilo zahtevke za plačilo v skupnem znesku 188,22 milijarde EUR.
Uvajanje programa dobro napreduje, saj je bilo z izvajalskimi partnerji že sklenjenih 87 % oziroma 22,75 milijarde EUR začetnega jamstva, kar omogoča mobilizacijo dodatnih naložb v višini več kot 320 milijard EUR.
COM/2023/336 final.
COM/2023/335 final.
COM(2023) 376 final, Poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2023: Trajnostnost in blaginja ljudi v središču odprte strateške avtonomije Evrope.