EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 29.6.2023
COM(2023) 356 final
POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU
Prvo dvoletno poročilo o izvajanju globalnega pristopa k raziskavam in inovacijam
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 29.6.2023
COM(2023) 356 final
POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU
Prvo dvoletno poročilo o izvajanju globalnega pristopa k raziskavam in inovacijam
1.Uvod
Evropska unija se v svetovnih razmerah, za katere so značilne povečane geopolitične napetosti in posledično vse večja razdrobljenost svetovnih dobavnih verig, srečuje z izzivom diverzifikacije in nadomeščanja virov oskrbe za kritične surovine in čisto energijo. Okrepiti mora tudi lastne zmogljivosti za tehnološko suverenost v tesnem sodelovanju z zanesljivimi partnerji in tako zagotoviti odprto strateško avtonomijo.
V industrijskem načrtu v okviru zelenega dogovora 1 je priznana potreba po občutnem povečanju tehnološkega razvoja, proizvodnje in nameščanja neto ničelnih proizvodov ter oskrbe z energijo v naslednjem desetletju. Evropa je vodilni akter na področju inovacij ter ima vodilne svetovne znanstvenike in raziskovalce. Komisija na podlagi teh prednosti sodeluje s partnerji pri razvoju in uvajanju neto ničelnih tehnologij z odprtim, a odločnim pristopom.
Komisija je v svojem sporočilu o globalnem pristopu k raziskavam in inovacijam 2 predstavila strategijo za poglobitev mednarodnega sodelovanja na področju raziskav in inovacij, ki temelji na odprtosti ter spoštovanju temeljnih pravic in vrednot. Svet je ponovno potrdil zavezanost EU odprtosti v mednarodnem sodelovanju na področju raziskav in inovacij, pri čemer si prizadeva za enake konkurenčne pogoje in uravnoteženo vzajemno odprtost 3 , Evropski parlament pa je poudaril potrebo po razvoju večstranskega sodelovanja, ki temelji na pravilih in v katerem bi morale imeti ključno vlogo raziskave in inovacije 4 .
Sporočilo o globalnem pristopu se izvaja s prilagajanjem dvostranskega sodelovanja s posameznimi državami ter prizadevanjem za vzajemno odprtost in enake konkurenčne pogoje. Hkrati podpira večstranska partnerstva za zagotavljanje novih rešitev za svetovne izzive in povečanje odpornosti EU. Je ključnega pomena za strategijo Global Gateway 5 , tj. strategijo EU za spodbujanje naložb v digitalizacijo, podnebje, energijo, promet, zdravje, izobraževanje in raziskave na svetovni ravni.
To je prvo dvoletno poročilo, v katerem je ocenjen napredek pri doseganju ciljev iz sporočila o globalnem pristopu. Zagotavlja pregled položaja EU v mednarodnem sodelovanju na področju raziskav in inovacij na različnih tematskih področjih. Vključuje tudi razmislek o znanstveni diplomaciji za nadaljnje vključevanje globalnega pristopa k raziskavam in inovacijam v zunanjo in varnostno politiko EU 6 .
2.Ponovna potrditev zavezanosti EU mednarodni odprtosti in temeljnim vrednotam na področju raziskav in inovacij
|
EU je razvila skupen sklop načel in vrednot za raziskave in inovacije ter začela večstranski dialog s partnerskimi državami in mednarodnimi forumi o vrednotah in načelih za mednarodno sodelovanje na področju raziskav in inovacij. EU je ponovno potrdila svojo zavezo, da bo dajala zgled pri ohranjanju odprtosti v mednarodnem sodelovanju na področju raziskav in inovacij ter po potrebi uvedla omejevalne ukrepe. Uspešno je izvedla nove določbe o pridružitvi tretjih držav programu Obzorje Evropa. |
2.1 Vrednote in načela mednarodnega sodelovanja na področju raziskav in inovacij
V sporočilu o globalnem pristopu je navedeno, da bi bilo treba o temeljnih vrednotah in načelih, na katerih temelji mednarodno sodelovanje na področju raziskav in inovacij, z mednarodnimi partnerji razpravljati v večstranskem dialogu. Svet je ta pristop podprl v treh sklopih svojih sklepov, povezanih z raziskavami in inovacijami 7 , ter v marsejski deklaraciji 8 o mednarodnem sodelovanju na področju raziskav in inovacij. Komisija je 8. julija 2022 gostila ustanovno sejo večstranskega dialoga v virtualni obliki, ki so se je udeležili predstavniki 46 držav 9 ter več mednarodnih organizacij in evropskih organizacij deležnikov.
Dialog se izvaja na delavnicah, osredotočenih na vrednote in načela na področju raziskav in inovacij 10 , katerih cilj je razprava o skupni terminologiji, izmenjava izkušenj o praktičnem izvajanju in opredelitev dobre prakse. V okviru razprav se pregleduje in upošteva pakt za raziskave in inovacije v Evropi 11 ter delo v mednarodnih forumih, kot so G7, G20, Globalni raziskovalni svet, OECD in Unesco. Rezultati delavnic se bodo združili na sestankih za pregled stanja, ki bodo potekali v letu 2023, in ministrskem dogodku leta 2024, na katerem bodo predvidoma sodelovali predstavniki držav in organizacij, vključenih v večstranski dialog.
EU je še posebej dejavna tudi pri zaščiti akademske svobode, zlasti prek projekta Inspireurope+, ki se financira z ukrepi Marie Skłodowske-Curie v okviru programa Obzorje Evropa. Cilj projekta je olajšati nadnacionalno sodelovanje s krepitvijo in širjenjem dobre prakse pri podpiranju ogroženih raziskovalcev, na primer zaradi posledic pandemije COVID-19, nasilnega prevzema Afganistana s strani dejanskega talibanskega režima ali notranje represije v Rusiji ali prisilnega odhoda iz nje zaradi nasprotovanja vojni agresiji države proti Ukrajini 12 .
EU ima vodilno vlogo pri spodbujanju in sprejemanju praks odprte znanosti s pobudami za mednarodno sodelovanje, kot je evropski oblak za odprto znanost. Pobuda za evropski oblak za odprto znanost je vključena tudi v dvoregionalno in dvostransko sodelovanje, kot je raziskovanje morebitnih povezav z afriško platformo odprte znanosti. EU prispeva tudi k mednarodnemu usklajevanju in sodelovanju na področju odprte znanosti s sopredsedovanjem posebni delovni skupini skupine G7. Nadaljnje mednarodno usklajevanje politik, pravil in ukrepov pa je potrebno tudi za odprto izmenjavo znanstvenih spoznanj in raziskovalnih podatkov ter za načela, ki usmerjajo spremembe ocenjevanja raziskav, na primer v okviru Koalicije za napredek ocenjevanja na področju raziskav.
Znanstvena diplomacija 13 ima danes vse pomembnejšo vlogo zaradi več dejavnikov, kot so vse bolj zapleteni svetovni izzivi, pritiski na globalne dobrine, vpliv nastajajočih tehnologij, globalne varnostne razmere, zlasti zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini, ter prizadevanje za odprto strateško avtonomijo in tehnološko suverenost EU. Prizadevanja znanstvene diplomacije v EU ostajajo večinoma neusklajena, brez sinergij in pristopa na ravni EU 14 .. Posledica takih pomanjkljivosti je ranljivo hitro spreminjajoče se geopolitično, znanstveno in tehnološko okolje, pri čemer drugi mednarodni akterji znanstveno diplomacijo uporabljajo veliko bolj usmerjeno.
Svet je v sklepih o globalnem pristopu in prihodnjem upravljanju evropskega raziskovalnega prostora (ERA) Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje tudi pozval, naj oblikujeta program za evropsko znanstveno diplomacijo. V razpravah, ki so potekale v okviru podskupine foruma ERA o globalnem pristopu in z različnimi skupinami deležnikov, so bili opredeljeni štirje stebri znanstvene diplomacije 15 , na tej podlagi pa se razprave nadaljujejo, tako znotraj institucij EU kot z ustreznimi deležniki.
2.2 Mednarodna razsežnost programa Obzorje Evropa in njegova pridružitvena politika
Mednarodno sodelovanje na področju raziskav in inovacij je bistvenega pomena za zagotavljanje dostopa do talentov, znanja, infrastrukture in trgov po vsem svetu, za učinkovito reševanje svetovnih izzivov in za izvajanje globalnih zavez. EU je glavni katalizator za internacionalizacijo raziskav in inovacij, saj okvirni program EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa privablja najboljše raziskovalce, inovatorje in znanjsko intenzivna podjetja 16 .
Odprtost v svet je temelj programa Obzorje Evropa. Sodelovalni projekti lahko vključujejo partnerje z vsega sveta. Partnerji iz držav z nizkimi in srednjimi dohodki so razen v nekaj primerih samodejno upravičeni do financiranja EU, medtem ko se od industrializiranih držav na splošno pričakuje, da bodo projekte financirale z lastnimi sredstvi.
V prvih dveh dvoletnih delovnih programih Obzorje Evropa (za obdobji 2021–2022 in 2023–2024) se je v okviru približno 21 % vseh skupnih raziskovalnih tem dejavno spodbujalo mednarodno sodelovanje. Uvedene so bile tudi posebne pobude, usmerjene v sodelovanje z Afriko in državami južnega Sredozemlja. Ukrepi Marie Skłodowske-Curie so največja mednarodna komponenta programa Obzorje Evropa 17 in so bistveni za vzpostavitev mednarodnih partnerstev med organizacijami za raziskave in inovacije. Med posameznimi raziskovalci, izbranimi v okviru podoktorskih štipendij v okviru ukrepov Marie Skłodowske-Curie, jih je 38 % iz držav zunaj EU 18 . Misije programa Obzorje Evropa, ki so med drugim povezane s cilji ZN glede trajnostnega razvoja, imajo močno mednarodno razsežnost 19 (glej oddelek 4).
EU v okviru programa Obzorje Evropa še naprej financira nadnacionalni dostop uporabnikov iz tretjih držav do raziskovalnih infrastruktur, vključno s tistimi, ki jih upravlja Skupno raziskovalno središče Komisije 20 . EU spodbuja mednarodne programe dostopa v okviru skupine visokih uradnikov skupine G7 za globalne raziskovalne infrastrukture 21 . Komisija in države članice so leta 2022 podprle izjavo iz Brna 22 , katere cilj je spodbujati globalni ekosistem raziskovalnih infrastruktur.
Prejšnji okvirni programi so omogočali pridružitev držav, ki mejijo na Evropsko unijo, program Obzorje Evropa pa prvič ponuja možnost pridružitve tretjih držav, ki se nahajajo kjer koli na svetu in imajo dobre zmogljivosti na področju znanosti, tehnologije in inovacij 23 ter delijo skupne vrednote z EU. Nova Zelandija je prva država, ki ni v neposredni bližini EU in s katero so bila decembra 2022 zaključena pridružitvena pogajanja. Pogajanja s Kanado še potekajo, začetek pogajanj z Republiko Korejo pa je bil napovedan na vrhu EU – Koreja maja 2023. Razmišlja se tudi o morebitnem začetku pogajanj z Japonsko.
S programom Obzorje Evropa se v sosedstvu EU potrjuje možnost pridružitve programu za tretje države, ki so članice Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) in Evropskega gospodarskega prostora, za države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke ter za države evropske sosedske politike. Doslej je k programu že pristopilo 16 držav: Albanija, Armenija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Ferski otoki, Gruzija, Islandija, Izrael, Kosovo*, Republika Moldavija, Norveška, Severna Makedonija, Srbija, Tunizija, Turčija in Ukrajina 24 . EU si še naprej prizadeva za zaključek pridružitvenega procesa z Združenim kraljestvom, uradna pogajanja z Marokom pa še potekajo.
3.Ponovno uravnoteženje globalnega pristopa EU k raziskavam in inovacijam: za enake konkurenčne pogoje in vzajemnost
|
EU je določila skupne zaveze s prednostnimi partnerji, kot so Združene države Amerike (ZDA), Kanada, Japonska, Indija, države južnega Sredozemlja in Afriška unija, za izvajanje okvirnih pogojev, namenjenih zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev in spodbujanju skupnih vrednot (za več podrobnosti glej oddelek 5 spodaj). Komisija je izvedla člen 22(5) in (6) uredbe Obzorje Evropa 25 , da bi zaščitila strateška sredstva, interese, avtonomijo ali varnost EU. Pripravila je smernice o tujem vmešavanju, vodilna načela za vrednotenje znanja, kodeks ravnanja za upravljanje intelektualnega premoženja in kodeks ravnanja o standardizaciji 26 . |
Pandemija COVID-19 in hitro spreminjajoče se geopolitične razmere so razkrile resna tveganja, povezana z odvisnostjo EU v več strateških sektorjih 27 . Zato je treba pozornost nameniti temu, kako so tehnološke zmogljivosti porazdeljene med glavne gospodarske akterje 28 . Tehnološka suverenost zahteva znanstveno znanje, potrebno za izgradnjo, delovanje in razumevanje kritičnih tehnologij, ter dostop do sestavnih delov in materialov, potrebnih za prenos tehnologij iz laboratorija na trg 29 .
Člen 22(5) uredbe o programu Obzorje Evropa omogoča omejitev sodelovanja na pravne subjekte s sedežem v državah članicah ali določenih pridruženih ali drugih tretjih državah, kot so opredeljene v delovnem programu za zaščito strateških sredstev, interesov, avtonomije ali varnosti EU. Omejitve se lahko uporabljajo tudi za subjekte s sedežem v upravičenih državah, ki so pod neposrednim ali posrednim nadzorom neupravičene države ali subjekta s sedežem v neupravičeni državi. Sodelovanje je bilo v skladu s členom 22(5) omejeno pri 49 temah v delovnem programu za obdobje 2021–2022 in pri 31 temah v delovnem programu za obdobje 2023–2024, kar je predstavljalo 4 % oziroma 3,5 % proračunov teh delovnih programov 30 . Določbe člena 22(5) so bile uporabljene za teme, povezane s kvantnimi raziskavami, vesoljem in kritičnimi surovinami. Uporaba člena 22(5) je izjemna in primerno utemeljena.
Kadar je ustrezno in primerno utemeljeno, člen 22(6) uredbe Obzorje Evropa omogoča vključitev dodatnih meril za upravičenost, da se upoštevajo zahteve posebnih politik ali vrsta in cilji ukrepa. Komisija je ta člen uporabila v zvezi s tretjimi državami, za katere se je štelo, da okvirni pogoji, ki zagotavljajo enake konkurenčne pogoje pri sodelovanju na področju raziskav in inovacij, niso bili vzpostavljeni.
Za zagotovitev skladnosti ukrepov, ki se izvajajo v okviru programa Obzorje Evropa, z veljavnimi varnostnimi pravili v skladu s členom 20(1) uredbe Obzorje Evropa je Komisija izvedla postopek varnostnega preverjanja za projekte, ki vključujejo občutljive ali tajne informacije oziroma informacije ali gradivo, za katere veljajo nacionalne varnostne omejitve. Zaradi trenutnih geopolitičnih razmer se je povečalo povpraševanje po postopku varnostnega preverjanja projektov v okviru programa Obzorje Evropa.
Komisija je objavila smernice za obravnavanje tujega vmešavanja v raziskave in inovacije 31 . V tem dokumentu so opisane najboljše prakse za podporo visokošolskim ustanovam in raziskovalnim organizacijam EU pri varovanju njihove akademske svobode, integritete in institucionalne avtonomije ter njihovih izsledkov raziskav in sredstev. Komisija je v okviru delovne skupine G7 SIGRE 32 skupaj s podobno mislečimi partnerji razvila skupna načela o varnosti raziskav.
Svet je za povečanje vrednosti, ki izhaja iz znanja, sprejel priporočilo o vodilnih načelih za valorizacijo znanja 33 . Za spodbujanje učinkovite uporabe in uporabe znanja ter za lažji dostop do sredstev, zaščitenih z intelektualno lastnino, in njihovo souporabo, je potrebna ozaveščenost znanstvene skupnosti o upravljanju intelektualne lastnine, vključno s pravicami intelektualne lastnine. Za okrepitev sodelovanja na področju svetovnih standardov si lahko Komisija prizadeva za večjo usklajenost s podobno mislečimi partnerji na podlagi lastnih priporočil o kodeksu ravnanja za upravljanje intelektualnih sredstev in kodeksu ravnanja na področju standardizacije 34 .
4.Združevanje globalnih prizadevanj za skupno spopadanje z globalnimi izzivi
4.1.Usmerjanje globalnih prizadevanj k pravičnemu zelenemu prehodu
|
EU je na konferenci ZN o biotski raznovrstnosti (COP 15) 18. decembra 2022 prispevala k sprejetju Kunminško-montrealskega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost, na medvladni konferenci o morski biotski raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije 4. marca 2023 pa k dogovoru o sporazumu ZN o odprtem morju. Za spodbujanje sodelovanja na področju raziskovanja oceana v Atlantiku je podpisala izjavo Vseatlantskega zavezništva za raziskovanje oceanov in inovacije, za nadaljnjo podporo raziskavam Arktike pa tretjo skupno izjavo ministrskega srečanja na temo arktične znanosti. Okrepila je tudi svojo vključenost v pobudo Misija: inovativnost ter nadaljevala z vodilno vlogo pri podpiranju večstranskega sodelovanja na področju raziskav in inovacij za zagotavljanje znanstvenih rešitev za trajnostno upravljanje zemljišč, oceanov in tal, kmetijstvo ter prehranske sisteme, učinkovito rabo virov in krožno gospodarstvo, biogospodarstvo, podnebne politike, politike na področju gozdarstva in biotske raznovrstnosti ter opazovanje Zemlje. Komisija je tudi vzpostavila mednarodno platformo za upravljanje znanja za izmenjavo informacij o standardih, smernicah in možnostih financiranja v okviru pobude novi evropski Bauhaus. |
Za uresničitev evropskega zelenega dogovora je ključen nadaljnji znanstveni napredek za zaščito in obnovo naravnega kapitala, razogljičenje gospodarstva in industrije s kemikalijami in materiali, ki so po zasnovi varni in trajnostni, preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja, posodobitev naše infrastrukture in povečanje njene odpornosti, zaščito javnega zdravja in dobrega počutja ter oblikovanje trajnostnih prehranskih in vodnih sistemov. EU je v okviru prizadevanj za spodbujanje pravičnega, zelenega in vključujočega prehoda ter v skladu s strategijo Global Gateway 35 in drugimi mednarodnimi zavezami tudi podprla partnerske države pri dostopanju do podatkov o okolju ter spremljanju napredka in poročanju o njem prek pobud, ki so namenjene krepitvi znanja in zmogljivosti ter vmesnika med znanostjo in politiko.
V skupnem sporočilu o mednarodnem upravljanju oceanov 36 je bila poudarjena potreba po krepitvi znanja o oceanih, da se zagotovita njihova zaščita in trajnostno upravljanje. V ta namen je Komisija v imenu EU z Argentino, Brazilijo, Kanado, Zelenortskimi otoki, Marokom, Južno Afriko in ZDA podpisala politično izjavo 37 o vzpostavitvi novega Vseatlantskega zavezništva za raziskovanje oceanov in inovacije. Ob upoštevanju mednarodnega obsega misije „Obnova naših oceanov in voda do leta 2030“ v okviru programa Obzorje Evropa se dejavnosti mednarodnega sodelovanja izvajajo v okviru svetilnika Atlantik-Arktika in sredozemskega svetilnika ter s partnerskimi državami Črnega morja.
Komisija je v okviru platforme Misija: inovativnost 38 spodbujala pospešitev prehoda na čisto energijo v skladu z evropskim zelenim dogovorom. S sodelovanjem pri vodenju misije za čisti vodik namerava do leta 2030 povečati stroškovno konkurenčnost čistega vodika z zmanjšanjem njegovih celotnih stroškov in razvojem vsaj 100 vodikovih dolin po vsem svetu. Komisija ob podpori misije za podnebno nevtralna in pametna mesta v okviru programa Obzorje Evropa sodeluje tudi pri vodenju misije za urbane prehode, ki poteka v sodelovanju s 300 mesti po vsem svetu, da bi okrepila njihove neto ničelne vizije, razširila ukrepe in pospešila izvajanje.
Na večstranski ravni je Komisija zagotovila z dokazi podprto podporo za oblikovanje politik, pripravila programe in prispevala k delu več organizacij, med drugim: Skupine za opazovanje Zemlje na področju boljše uporabe evropskih sredstev za opazovanje Zemlje (kot je Copernicus), mednarodnega foruma za biogospodarstvo in drugih večstranskih forumov za sodelovanje na področju biogospodarstva, Medvladnega odbora za podnebne spremembe na področju podnebne znanosti, Medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah ter Konvencije ZN o biološki raznovrstnosti 39 na področju biotske raznovrstnosti, Mednarodnega foruma za vire ter Svetovnega zavezništva za krožno gospodarstvo in učinkovito rabo virov 40 , pobude ZN za prehranske sisteme ter globalnega partnerstva ZN za tla na podlagi misije Evropski dogovor o tleh v okviru programa Obzorje Evropa.
Komisija je v okviru novega evropskega Bauhausa (NEB) vzpostavila mednarodno platformo za upravljanje znanja za izmenjavo informacij o standardih, smernicah in možnostih financiranja, da bi v stavbe in javne prostore vključila razsežnosti trajnostnosti, vključenosti in estetike/kakovosti izkušenj. Subjektom iz tretjih držav, za katere veljajo različni pogoji sodelovanja, so na voljo nekatere pobude: skupnost novega evropskega Bauhausa, laboratorij novega evropskega Bauhausa, nagrade novega evropskega Bauhausa in možnosti financiranja iz novega evropskega Bauhausa v okviru programov EU 41 .
4.2.Spodbujanje digitalnega prehoda
|
EU je okrepila skupne raziskovalne dejavnosti, zlasti na področju ključnih digitalnih tehnologij ter pametnih omrežij in storitev, med drugim s sprejetjem enotnega temeljnega akta o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru Obzorja Evropa 42 . V skladu s sporočilom Digitalni kompas do leta 2030 je razvila mednarodna digitalna partnerstva z Latinsko Ameriko, Japonsko, Republiko Korejo in Singapurjem 43 (glej tudi oddelek 5). |
EU je močna na področju industrijskih raziskav in razvoja, zlasti v avtomobilskem sektorju, sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije ter zdravstvenem sektorju, in ima trdno tradicijo na področju kvantnih raziskav in robotike. Močna je tudi na področju napredne proizvodnje in naprednih materialov, vendar je treba zmanjšati strateške odvisnosti na ključnih tehnoloških področjih in v vrednostnih verigah, kot so umetna inteligenca, masovni podatki, računalništvo v oblaku, kibernetska varnost, varne komunikacije, robotika in mikroelektronika. Regulacija, upravljanje in standardizacija digitalnih tehnologij bodo ključni dejavniki za povečanje digitalnih priložnosti in hkrati za zmanjšanje izzivov ali groženj, ki jih te prinašajo 44 .
EU podpira države v razvoju in države v vzponu tako, da s svežnji za digitalno gospodarstvo, ki se financirajo s pobudami Ekipe Evropa 45 , spodbuja digitalno povezljivost, pri čemer posebno pozornost namenja Afriki. Ti svežnji so namenjeni spodbujanju modela digitalnega razvoja, ki je osredotočen na človeka. EU je v skladu s strategijo Global Gateway dodatno podprla tudi projekte za vzpostavitev širokopasovnih omrežij in povezljivosti ter ustanovila regionalne podatkovne centre za zagotavljanje vesoljskih storitev v Afriki, Latinski Ameriki in na Karibih ter v Aziji 46 . Napredek je bil dosežen tudi pri vzpostavitvi regionalnih podružnic vozlišča Digitalna tehnologija za razvoj (D4D) 47 , zlasti v Afriki, Latinski Ameriki in na Karibih ter v azijskih in pacifiških regijah. EU je z vzpostavitvijo digitalnega zavezništva z latinskoameriškimi in karibskimi državami leta 2023 okrepila dvoregionalno digitalno partnerstvo, da bi odpravila digitalni razkorak in dosegla vključujočo digitalno preobrazbo v regiji.
EU lahko z vzpostavitvijo partnerstev in koalicij s podobno mislečimi državami oblikuje etične, varne in vključujoče mednarodne tehnološke standarde 48 . EU vpliva na svetovne trende v mednarodnih razpravah o varstvu podatkov (splošna uredba o varstvu podatkov, akt o upravljanju podatkov), platformnem gospodarstvu (akt o digitalnih storitvah, akt o digitalnih trgih), zaupanja vredni umetni inteligenci, osredotočeni na človeka (akt o umetni inteligenci), ter pravicah in svoboščinah na spletu (akt o svobodi medijev, izjava o prihodnosti interneta, evropska deklaracija o digitalnih pravicah in načelih). Pogaja se v okviru večstranskih organov 49 , da bi izboljšala delovanje digitalnega gospodarstva na svetovni ravni in širila vrednote EU po vsem svetu. Spodbuja globalni, odprt, stabilen in varen kibernetski prostor, ki temelji na spoštovanju mednarodnega prava ter nezavezujočih norm, pravil in načel odgovornega ravnanja držav.
4.3.Krepitev sodelovanja na področju svetovnega zdravja
|
Komisija je sprejela globalno zdravstveno strategijo EU in prvo poročilo o stanju pripravljenosti na področju zdravja, s katerima prispeva k srednje- in dolgoročnemu programu za okrepitev zdravstvene varnosti, pripravljenosti in zdravstvenih sistemov. Komisija je prek odbora za usklajevanje preskušanj spodbujala mednarodno usklajevanje evropskih preskušanj na podlagi platforme, ki jih financira EU. Nadaljevala je sodelovanje s pospeševalnikom dostopa do orodij za boj proti COVID-19 (ACT-A), financirala raziskave o COVID-19 in drugih nalezljivih boleznih ter podpirala koalicijo za inovacije na področju pripravljenosti na epidemije (CEPI). EU je vzpostavila tretji program partnerstva evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnega preskušanja (EDCTP) kot skupno podjetje v okviru programa Obzorje Evropa za spopadanje z nalezljivimi boleznimi in izrednimi razmerami v javnem zdravju v podsaharski Afriki. |
V globalni zdravstveni strategiji EU 50 so raziskave in inovacije opredeljene kot ključni dejavniki, ki skupaj z digitalizacijo in usposobljeno delovno silo zagotavljajo boljše zdravje. Tej strategiji je bilo priloženo prvo poročilo o stanju pripravljenosti na področju zdravja 51 , v katerem je poudarjen napredek pri pripravljenosti in odzivanju, vključno z mednarodnim sodelovanjem na področju raziskav in inovacij, od začetka pandemije COVID-19, zlasti v zvezi z zdravstvenimi protiukrepi.
Komisija je še naprej sodelovala s pospeševalnikom dostopa do orodij za boj proti COVID-19 (ACT-A) 52 in podobno mislečimi mednarodnimi organizacijami za financiranje raziskav in inovacij na področju zdravja v Evropi in zunaj nje, in sicer prek evropskih partnerstev in mednarodnih zavezništev 53 . Okrepila je priprave na nova evropska partnerstva z mednarodnimi partnerji 54 in še naprej podpirala mednarodna prizadevanja na regionalni ravni, kot je pobuda EU-Afrika PerMed med EU in afriškimi državami 55 .
„Svetovno zdravje EDCTP3“ je tretji program partnerstva evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnega preskušanja in je ustanovljen kot skupno podjetje v okviru programa Obzorje Evropa 56 . Cilj skupnega podjetja, v katerem trenutno sodeluje 15 evropskih in 25 afriških držav in katerega članstvo se stalno povečuje, je pospešiti klinični razvoj novih ali izboljšanih izdelkov zdravstvene tehnologije za odkrivanje, zdravljenje in preprečevanje z revščino povezanih in zapostavljenih nalezljivih bolezni, med drugim (znova) pojavljajočih se bolezni, v podsaharski Afriki. Upravičenci do nepovratnih sredstev iz programa Svetovno zdravje EDCTP3 morajo zagotoviti, da so izdelki ali storitve, razviti na podlagi kliničnih študij, na voljo, cenovno ugodni in dostopni javnosti pod poštenimi in razumnimi pogoji.
4.4.Spodbujanje inovativnosti
V sporočilu o globalnem pristopu se priznava pomen mednarodnega sodelovanja na področju inovacij in spodbuja mednarodna partnerstva za inovacije z državami in regijami, ki zagotavljajo vzajemno odprtost za podjetništvo in naložbe, na primer z deležniki v ZDA (Silikonska dolina) in Afriki (program za inovacije EU-AU).
Mednarodna razsežnost novega evropskega programa za inovacije 57 prispeva k spodbujanju, privabljanju in ohranjanju talentov po vsem svetu ter vključevanju ključnih mednarodnih partnerjev v izvajanje zadevnih pobud. To zahteva izboljšan okvir za privabljanje tujih podjetnikov, vključno z ugodnejšim obravnavanjem lastniškega kapitala, poenostavljenimi postopki kotiranja, več kapitala, ki je na voljo pri institucionalnih vlagateljih, in več priložnosti za ženske pri naložbah tveganega kapitala.
Globalni doseg EU na področju inovacij dodatno krepijo dejavnosti Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT), ki je pred kratkim posodobil svoj strateški okvir 58 , da bi ga uskladil s sporočilom o globalnem pristopu. Hkrati Evropski svet za inovacije (EIC) promovira svoj program čezmorskih sejmov, ki je upravičencem iz sklada EIC v pomoč pri spodbujanju njihove strategije trženja na tujih trgih in izkoriščanju poslovnih priložnosti na najbolj priljubljenih mednarodnih sejmih.
5.Prilagajanje sodelovanja s prednostnimi državami in regijami
|
Več kot 20 % tem v okviru programa Obzorje Evropa je bilo specifično usmerjenih v mednarodno sodelovanje in spodbujanje sinergij z drugimi programi EU, zlasti z Instrumentom za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI – Globalna Evropa). Zaradi posledic ruske vojne agresije proti Ukrajini se je Komisija osredotočila na namenske podporne ukrepe za Ukrajino in olajšala njeno sodelovanje v programu Obzorje Evropa in programu Euratoma, med drugim z ustanovitvijo urada programa Obzorje Evropa v Kijevu. Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med EU in Ukrajino je bil leta 2022 podaljšan, tako da velja od 8. novembra 2019 za obdobje petih let. Prvič doslej so programu Obzorje Evropa pridružene vse partnerice z Zahodnega Balkana. Odnosi so osredotočeni na izvajanje agende za Zahodni Balkan na področju inovacij, raziskav, kulture, izobraževanja, mladine in športa 59 . EU in Kitajska bosta na podlagi trenutnih razprav o skupnem načrtu za sodelovanje med EU in Kitajsko na področju znanosti, tehnologije in inovacij sodelovali pri dveh vodilnih raziskovalnih pobudah na področjih skupnega interesa, pri čemer bosta imeli omejen pristop k ukrepom, povezanim z inovacijami. EU je skupaj z Afriško unijo (AU) pripravila osnutek skupnega programa AU-EU za inovacije in potrdila ministrsko izjavo Unije za Sredozemlje. EU je v okviru programa Obzorje Evropa začela izvajati namensko „pobudo za Afriko“ in „pobudo za Sredozemlje“, pri čemer je vsaki namenila približno 300 milijonov EUR. EU je okrepila dvostranske odnose z Združenimi državami v okviru Sveta EU-ZDA za trgovino in tehnologijo, s Kanado, Novo Zelandijo in Republiko Korejo zlasti s pogajanji o pridružitvi programu Obzorje Evropa, z Japonsko, med drugim v okviru japonskega predsedovanja skupini G7 leta 2023, in z Indijo z ustanovitvijo Sveta EU-Indija za trgovino in tehnologijo. Komisija še naprej izvaja strateški časovni načrt EU-CELAC 60 za znanost, tehnologijo in inovacije za obdobje 2021–2023 ter bo o prihodnjem sodelovanju razpravljala v drugi polovici leta 2023. EU je potrdila tudi akcijski načrt za obdobje 2023–2027 za izvajanje strateškega partnerstva ASEAN-EU in se zavezala spodbujanju sodelovanja v indijsko-pacifiški regiji, med drugim z Avstralijo, Republiko Korejo, Novo Zelandijo in Singapurjem. |
5.1.Krepitev sodelovanja z industrializiranimi tretjimi državami in gospodarstvi v vzponu
Sodelovanje z Združenimi državami je bilo znatno okrepljeno v skladu z ambicijami iz sporočila o globalnem pristopu in skupnega sporočila o novi agendi EU-ZDA za globalne spremembe 61 . Na vrhu EU-ZDA junija 2021 je bil uradno ustanovljen Svet EU-ZDA za trgovino in tehnologijo, kar je privedlo do novih in dejavnih delovnih postopkov na področju določanja standardov, kvantne in umetne inteligence ter raziskav v zvezi s podnebjem in čisto tehnologijo. Delovna skupina Sveta EU-ZDA za trgovino in tehnologijo, zadolžena za podnebje in čisto tehnologijo, je v okviru svojega dela na področju elektromobilnosti in interoperabilnosti s pametnimi omrežji pripravila priporočila za javno polnilno infrastrukturo za električno mobilnost.
Komisija je v skladu z večplastnim pristopom iz skupnega sporočila „EU-Kitajska – strateška vizija“ 62 dodatno okrepila svoja prizadevanja za ponovno prilagoditev sodelovanja s Kitajsko na področju raziskav in inovacij. Trenutno potekajo razprave o skupnem načrtu za prihodnje sodelovanje med EU in Kitajsko na področju znanosti, tehnologije in inovacij, med drugim o sklopu okvirnih pogojev. Obseg sodelovanja med EU in Kitajsko na področju raziskav in inovacij odraža dejstvo, da je sistemska tekmovalnost postala pomembnejša in da razprave o načrtu kažejo pozitivne rezultate v zvezi z okvirnimi pogoji za raziskave 63 , v zvezi z okvirnimi pogoji za inovacije pa pomanjkanje napredka 64 . Zato se v delovnem programu Obzorje Evropa za obdobje 2023–2024 sodelovanje na področju raziskav in inovacij med EU in Kitajsko nadaljuje prek dveh vodilnih raziskovalnih pobud, ene o hrani, kmetijstvu in biotehnologiji ter ene o podnebnih spremembah in biotski raznovrstnosti. Vendar se zaradi resnih pomislekov glede uporabe intelektualne lastnine, ustvarjene v okviru programa Obzorje Evropa, uporablja člen 22(6) uredbe o programu Obzorje Evropa, da bi se pri ukrepih na področju inovacij 65 preprečilo sodelovanje kitajskih subjektov.
Sodelovanje s Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo se je nadaljevalo na vzajemno prednostnih področjih, kot so zdravje ter zeleni in digitalni prehod. Komisija je v skladu s strategijo EU za sodelovanje z indijsko-pacifiško regijo sklenila mednarodna digitalna partnerstva 66 z Japonsko, Republiko Korejo in Singapurjem. Sodelovanje z Indijo je dobilo zagon z ustanovitvijo Sveta za trgovino in tehnologijo med EU in Indijo 67 , ki se bo osredotočal na digitalne in zelene tehnologije ter tehnologije čiste energije, pa tudi na trgovino in odporne vrednostne verige. Tudi Indija se je strinjala, da bo v okviru delovnega programa Obzorje Evropa za obdobje 2023–2024 vzpostavila mehanizem sofinanciranja posebnih tem.
Sodelovanje med EU in Brazilijo na področju raziskav in inovacij je privedlo do petletnega podaljšanja dvostranskega sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju ter podpisa upravnega dogovora s tremi brazilskimi agencijami za financiranje raziskav, da bi se vzpostavil mehanizem sofinanciranja za brazilske subjekte, ki sodelujejo v programu Obzorje Evropa. Dvostransko sodelovanje med EU in Mehiko je omogočilo začetek izvajanja programa „Puerta Horizonte Europa-Mexico“, ki zagotavlja podporo in sofinanciranje mehiškega sodelovanja v programu Obzorje Evropa, upravni dogovor z Argentino o programu Copernicus pa naj bi bil podpisan leta 2023. Dvostranski sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med EU in Čilom je bil s tihim soglasjem podaljšan do leta 2027.
5.2.Vključevanje sodelovanja v sosedstvu EU
Izvajanje agende za Zahodni Balkan na področju inovacij, raziskav, kulture, izobraževanja, mladine in športa je dobro napredovalo. Cilj agende je spodbujati znanstveno odličnost in reformirati izobraževalne sisteme v regiji, s čimer se ustvarijo priložnosti za mlade in pomaga preprečiti beg možganov. Prvič doslej so vse partnerice z Zahodnega Balkana pridružene programu Obzorje Evropa.
Na prvi ministrski konferenci Unije za Sredozemlje o raziskavah in inovacijah so bili potrjeni trije načrti za raziskave in inovacije na področju zdravja, podnebnih sprememb in obnovljivih virov energije 68 . Z delovnim programom Obzorje Evropa za obdobje 2023–2024 se je začela izvajati „sredozemska pobuda“, ki se osredotoča na podnebne spremembe in energijo iz obnovljivih virov ter spodbuja sodelovanje subjektov s sedežem v državah južnega Sredozemlja. Sodelovanje na področju raziskav in inovacij se nadaljuje prek sredozemskega svetilnika misije „Obnova naših oceanov in voda do leta 2030“ v okviru programa Obzorje Evropa, pobude BlueMed, partnerstva za trajnostno modro gospodarstvo ter partnerstva za raziskave in inovacije v Sredozemlju (PRIMA) 69 .
Zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini se je regionalno sodelovanje vzhodnega partnerstva na področju raziskav in inovacij izkazalo za pomembnejše kot kdaj koli prej za spodbujanje vrednot in načel za raziskave in inovacije v regiji. Namen raziskovalne in inovacijske razsežnosti vzhodnega partnerstva je spodbujanje inovacijskih zmogljivosti partnerskih držav tako, da se poveča njihova vključenost v evropske sisteme raziskav in inovacij, glede na evropsko perspektivo Gruzije, Moldavije in Ukrajine.
Sodelovanje na področju raziskav in inovacij s Švico in Združenim kraljestvom se nadaljuje. V slednjem primeru se bi priložnosti za sodelovanje po zaključku procesa pridružitve programu Obzorje Evropa še povečale.
5.3.Poglobitev partnerstev EU z Afriko, Latinsko Ameriko in Karibi ter jugovzhodno Azijo
Komisija je izpolnila svojo zavezo glede okrepitve podpore sodelovanju na področju raziskav in inovacij z Afriko tako, da je skupaj s Komisijo Afriške unije (AU) in državami članicami pripravila osnutek skupnega programa AU-EU za inovacije. Ta program je bil priznan v končni izjavi 6. vrha voditeljev držav in vlad EU in Afriške Unije februarja 2022, novembra 2022 je bil obravnavan v dialogu z deležniki, 4. maja 2023 pa je bil potrjen na srečanju visokih uradnikov. Komisija je po uspešni „pobudi za Afriko“ v okviru delovnega programa Obzorje Evropa za obdobje 2021–2022 sprejela novo „pobudo za Afriko II“ v okviru delovnega programa Obzorje Evropa za obdobje 2023–2024 70 . Vzpostavila je tudi platformo znanja za Afriko 71 , ki omogoča dostop do podatkov in informacij o socialnem, gospodarskem in okoljskem razvoju Afrike, da bi podprla celostno analizo za oblikovanje politik.
Naložbeni sveženj Global Gateway Afrika-Evropa, ki je bil napovedan na zgoraj navedenem šestem vrhu EU-AU, podpira program AU-EU za inovacije, regionalne centre odličnosti za zeleni prehod v podsaharski Afriki, opazovanje Zemlje in vesoljske tehnologije ter naložbe v izobraževanje in digitalno povezljivost 72 . Vodilne pobude se razvijajo v skladu s prednostnimi nalogami instrumenta NDICI – Globalna Evropa 73 , kot so vodilna pobuda EU-AU o podatkih, afriško-evropski most za digitalne inovacije, EurAfrica Gateway za povezavo afriške obale in prihodnje omrežje kablov iz optičnih vlaken za izboljšanje regionalne digitalne infrastrukture v zahodni, vzhodni in južni Afriki. Drugi primeri so pobude Ekipe Evropa na področju proizvodnje in dostopa do zdravil, cepiv in zdravstvene tehnologije, spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic v podsaharski Afriki, zdravstvene varnosti/načela „eno zdravje“, inštitutov za digitalno in javno zdravje.
Skupnost latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) se osredotoča na izvajanje strateškega načrta EU-CELAC za znanost, tehnologijo in inovacije za obdobje 2021–2023 74 . Prvi vrh voditeljev držav in vlad EU in Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) v osmih letih bo potekal 17. in 18. julija 2023, sledilo pa mu bo srečanje visokih uradnikov v okviru skupne pobude EU-CELAC o raziskavah in inovacijah v drugi polovici leta 2023, ki bo utrlo pot ministrskemu srečanju o raziskavah in inovacijah.
Na spominskem vrhu EU-ASEAN 14. decembra 2022 so voditelji v skupni izjavi 75 pozvali k poglobitvi sodelovanja na področju izobraževanja, znanosti, tehnologije in inovacij. Potrdili so tudi akcijski načrt za obdobje 2023–2027 za izvajanje strateških partnerstev ASEAN-EU 76 , v katerem so kot prednostne naloge za sodelovanje na področju raziskav in inovacij poudarjene zelene tehnologije, vesolje in morska območja. EU je napovedala začetek izvajanja naložbenega svežnja v vrednosti 10 milijard EUR v okviru strategije Global Gateway v regiji ASEAN s pristopom Ekipe Evropa, s čimer bo prispevala k ciljem EU v indijsko-pacifiški regiji.
5.4.Posledice ruske vojne agresije proti Ukrajini
Ruska vojna agresija proti Ukrajini je kršitev mednarodnega prava ter ogroža evropsko in svetovno varnost in stabilnost. EU se je odločila, da z ruskimi subjekti ne bo nadaljevala sodelovanja na področju raziskav in inovacij. Sodelovanje ruskih javnih subjektov v tekočih ali prihodnjih projektih je bilo prekinjeno. 77 S sankcijami in ukrepi so vsi pravni subjekti s sedežem v Rusiji, Belorusiji ali na ozemljih Ukrajine, ki niso pod vladnim nadzorom, izključeni iz kakršnega koli sodelovanja v programu. Vendar lahko fizične osebe s sedežem v Rusiji, Belorusiji ali na ozemljih Ukrajine, ki niso pod vladnim nadzorom, še vedno sodelujejo v ukrepih Marie Skłodowske-Curie, ki omogočajo ohranjanje medosebnih stikov z rusko in belorusko znanstveno skupnostjo. V zvezi s tem je v skladu s sporočilom ministrov za znanost skupine G7 iz junija 2022 78 priznan položaj ruskih in beloruskih znanstvenikov, ki so v težavah zaradi nasprotovanja vojni ali režimu.
Komisija se je osredotočila na vzpostavitev namenskih podpornih ukrepov za Ukrajino 79 ter olajšala njeno sodelovanje v razpisih v okviru programov Obzorje Evropa in Euratom. Z namenskim programom štipendij MSCA4Ukraine se podpira razseljene raziskovalce iz Ukrajine in se jim omogoča, da nadaljujejo svoje raziskovalne dejavnosti v EU. Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med EU in Ukrajino je bil leta 2022 podaljšan za pet let z retroaktivnim učinkom od 8. novembra 2019. Komisija se bo v skladu z razvijajočim se političnim okvirom še naprej usklajevala z državami članicami in se zavzemala za vlogo raziskav in inovacij v političnih in operativnih okvirih, povezanih z okrevanjem in obnovo Ukrajine, kar je bilo izpostavljeno tudi maja 2023 v sporočilu ministrov za znanost in tehnologijo skupine G7 80 .
6.Sklepne ugotovitve
To prvo dvoletno poročilo o izvajanju globalnega pristopa k raziskavam in inovacijam kaže, da je EU dosegla pomemben napredek pri izvajanju ukrepov, opredeljenih v sporočilu o globalnem pristopu, in pri krepitvi položaja Evrope v svetu. Ohranila je odprtost v mednarodnem sodelovanju na področju raziskav in inovacij ter spodbujala večstranski dialog o vrednotah in načelih. Uspešno je izvedla nove določbe o pridružitvi tretjih držav programu Obzorje Evropa. Oblikovala je skupne zaveze z mednarodnimi partnerji in s tem prispevala k oblikovanju svetovnega upravljanja. Odločno je varovala svoja strateška sredstva, interese, avtonomijo in varnost, hkrati pa krepila odprto strateško avtonomijo EU. Svojo vodilno vlogo je izkoristila pri spodbujanju večstranskega sodelovanja na področju raziskav in inovacij, da bi zagotovila znanstvene rešitve za spodbujanje pravičnega zelenega in digitalnega prehoda ter zdravstvene varnosti, pripravljenosti in odzivanja na krize, hkrati pa razvijala mednarodna partnerstva za zmanjšanje strateških odvisnosti na ključnih tehnoloških področjih in v vrednostnih verigah. Vzpostavila je mednarodna partnerstva za inovacije z državami in regijami, ki zagotavljajo vzajemno odprtost za podjetništvo in naložbe.
Glede na zapleteno in dinamično razvijajoče se geopolitično okolje, ki ga je še poslabšala ruska vojna agresija proti Ukrajini, se je globalni pristop k raziskavam in inovacijam izkazal za učinkovitega in pomembnega ter je še naprej ustrezen strateški okvir za mednarodno sodelovanje na področju raziskav in inovacij. Znanost in tehnologija imata vse pomembnejšo vlogo v zunanji politiki. Prizadevati si je treba za več sinergij z zunanjim delovanjem EU, zlasti s strategijo Global Gateway. Poleg tega bi bilo treba razmisliti o tem, kako spodbujati znanstveno diplomacijo v Evropi. Komisija bo še naprej spremljala izvajanje sporočila o globalnem pristopu ter Svetu in Evropskemu parlamentu poročala v drugem dvoletnem poročilu, ki naj bi bilo pripravljeno leta 2025.
COM(2023) 62 final.
COM(2021) 252 final.
Sklepi Sveta o globalnem pristopu k raziskavam in inovacijam z dne 28. septembra 2021 (dokument št. 12301/21).
Resolucija o globalnem pristopu k raziskavam in inovacijam z dne 6. aprila 2022 (2021/3001(RSP)).
Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki – Strategija Global Gateway (JOIN(2021) 30 final).
Glej točko 34 sklepov Sveta o globalnem pristopu k raziskavam in inovacijam.
Sklepi Sveta o globalnem pristopu k raziskavam in inovacijam z dne 28. septembra 2021 (dokument št. 12301/21), o prihodnjem upravljanju evropskega raziskovalnega prostora (ERA) z dne 26. novembra 2021 (dokument št. 14308/21) ter o načelih in vrednotah mednarodnega sodelovanja na področju raziskav in inovacij z dne 10. junija 2022 (dokument št. 10125/22).
Marsejska konferenca o globalnem pristopu k raziskavam in inovacijam, ki jo je organiziralo francosko predsedstvo Sveta, je potekala 8. marca 2021. Na njej je bila sprejeta izjava predsedstva o mednarodnem sodelovanju na področju raziskav in inovacij .
To so države članice EU, države, pridružene programu Obzorje Evropa, in države, ki so z EU sklenile sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju.
Te vrednote in načela so navedene v sklepih Sveta z dne 10. junija 2022 (dokument št. 10125/22). Delavnice so oblikovane in organizirane skupaj z državami članicami in/ali mednarodnimi partnerji ter organizacijami deležnikov v tesnem sodelovanju s podskupino foruma ERA za globalni pristop.
Priporočilo Sveta (EU) 2021/2122 z dne 26. novembra 2021 o Paktu za raziskave in inovacije v Evropi.
Več informacij: Inspireurope+
Znanstvena diplomacija se tukaj razume kot neposredna ali posredna uporaba znanosti, znanstvenih dokazov in znanstvenega sodelovanja za doseganje diplomatskih ciljev. Ta izraz vključuje znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko ter družbene in humanistične vede.
Tools for an EU Science Diplomacy, Luxembourg (Orodja za znanstveno diplomacijo EU), Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2017.
Uporaba znanstvene diplomacije za reševanje geopolitičnih izzivov v razdrobljenem, večpolarnem svetu; oblikovanje bolj strateške, učinkovite in odporne evropske diplomacije na podlagi znanstvenih dokazov in predvidevanj; krepitev znanstvene diplomacije v delegacijah in veleposlaništvih EU in držav članic ter spodbujanje ozaveščanja svetovne znanstvene diplomacije; krepitev zmogljivosti za evropsko znanstveno diplomacijo.
Evropska komisija – Ocena učinka – Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa ter o določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje njegovih rezultatov (SWD(2018) 307).
Ukrepi Marie Skłodowske-Curie predstavljajo približno 50 % vseh prispevkov organizacij iz tretjih držav v programu Obzorje Evropa. V mnogih državah več kot 50 % vseh sodelovanj v projektih programa Obzorje Evropa poteka prek ukrepov Marie Skłodowske-Curie: ZDA (77,5 %); Argentina (76,5 %); Indonezija, Singapur, Nova Zelandija (75 %); Japonska (66,7 %); Avstralija (62,2 %); Čile (57,1 %); Kanada (54,1 %).
To temelji na prvih podatkih iz programa Obzorje Evropa. Komisija je začela izvajati tudi namenski ukrep za spodbujanje mednarodnega sodelovanja pri ukrepih Marie Skłodowske-Curie ( MSCAdvocacy ) , pri čemer je na primer ocenila okvirne pogoje za sodelovanje pri usposabljanju in mobilnosti raziskovalcev z državami, ki so z EU sklenile dvostranski sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju.
Uredba (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, določitvi pravil za sodelovanje in razširjanje rezultatov ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1290/2013 in (EU) št. 1291/2013, glej člen 8 Uredbe.
Glej: Odprt dostop do raziskovalnih infrastruktur JRC (europa.eu)
GSO – Skupina visokih uradnikov za globalne raziskovalne infrastrukture (gsogri.org)
To so tretje države, ki izpolnjujejo merila iz člena 16(1), točka (d), Uredbe (EU) 2021/695 z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Obzorje Evropa.
* To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
Ukrajina je vključena tudi v program Euratoma za raziskave in usposabljanje.
Uredba (EU) 2021/695 z dne 28. aprila 2021 o ustanovitvi programa Obzorje Evropa.
Priporočilo Komisije (EU) 2023/498 z dne 1. marca 2023 o kodeksu ravnanja na področju standardizacije v Evropskem raziskovalnem prostoru in Priporočilo Komisije (EU) 2023/499 z dne 1. marca 2023 o kodeksu ravnanja na področju upravljanja intelektualnih sredstev za valorizacijo znanja v evropskem raziskovalnem prostoru.
Glej med drugim: Raziskave in inovacije EU ter invazija na Ukrajino: Glavni kanali učinka (europa.eu)
Crespi, F., Caravella, S., Menghini, M., in Salvatori, C., „European Technological Sovereignty: An emerging framework for policy strategy“ (Evropska tehnološka suverenost: Nastajajoči okvir za strategijo politike), Intereconomics, 56(6), 2021, str. 348–354.
Edler, J., Blind, K., in Frietsch, R., Technological Sovereignty: From Demand to Concept (Tehnološka suverenost: Od zahteve do koncepta), 2020. Na voljo na spletnem naslovu: https://www.isi.fraunhofer.de/en/presse/2020/presseinfo-11-Technologiesouveraenitaet.html
Poleg tega je Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (EuroHPC) člen 22(5) uporabilo pri enem ukrepu v svojem delovnem programu za leto 2023, pri enem ukrepu v svojem delovnem programu za leto 2022 in pri dveh ukrepih v svojem delovnem programu za leto 2021.
Evropska komisija, Tackling R&I foreign interference (Obravnavanje tujega vmešavanja v raziskave in inovacije), 14. januar 2022. To se obravnava tudi v okviru dela mreže znanja EU o Kitajski.
G7 Working Group on the Security and Integrity of the Global Research Ecosystem, Common values and principles on research security and research integrity (Delovna skupina G7 za varnost in integriteto globalnega raziskovalnega ekosistema, Skupne vrednote in načela o varnosti raziskav in raziskovalni integriteti), junij 2022.
Priporočilo Sveta (EU) 2022/2415 z dne 2. decembra 2022 o vodilnih načelih za valorizacijo znanja.
Mednarodno sodelovanje na področju standardov Eurocodes za gradbeno projektiranje na primer omogoča izboljšanje regulativne zmogljivosti in kakovosti infrastrukture.
Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki – Strategija Global Gateway (JOIN(2021) 30 final).
Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Usmeritev za trajnostni modri planet – skupno sporočilo o agendi EU za mednarodno upravljanje oceanov (JOIN(2022) 28 final).
Misija: inovativnost je ključni mednarodni forum, na katerem sodelujejo države, ki prispevajo 90 % javnih sredstev za inovacije na področju energije.
Komisija bo podprla tudi vzpostavitev globalne službe za podporo znanju.
Na peti skupščini ZN za okolje je bila sprejeta prelomna resolucija, ki je utrla pot svetovnemu pravno zavezujočemu sporazumu o onesnaževanju s plastiko.
Novi evropski Bauhaus: lepo, trajnostno, skupaj. (europa.eu) .
Uredba Sveta (EU) 2021/2085 z dne 19. novembra 2021 o ustanovitvi skupnih podjetij v okviru Obzorja Evropa ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 219/2007, (EU) št. 557/2014, (EU) št. 558/2014, (EU) št. 559/2014, (EU) št. 560/2014, (EU) št. 561/2014 in (EU) št. 642/2014 (UL L 427, 30.11.2021, str. 17).
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje (COM(2021) 118 final).
Cagnin, C., Muench, S., Scapolo, F., Störmer, E., Vesnic-Alujevic, L., Shaping and securing the EU’s open strategic autonomy by 2040 and beyond (Oblikovanje in zagotavljanje odprte strateške avtonomije EU do leta 2040 in naprej), Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2021.
Pobuda Ekipa Evropa združuje sredstva EU, držav članic, finančnih institucij in zasebnega sektorja.
Jasen primer je širitev programa BELLA – Building the Europe Link with Latin America (gradnja evropske povezave z Latinsko Ameriko) ali centrov Copernicus v latinskoameriških državah in na Filipinih.
Sklepi Sveta o digitalni diplomaciji EU, dokument št. 11406/22.
Npr. G7, G20, OECD, Mednarodna telekomunikacijska zveza, Mednarodna organizacija za standardizacijo, Mednarodna elektrotehniška komisija, Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike.
https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_7153
https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_7154
https://www.who.int/publications/m/item/act-accelerator-outcomes-report--2020-22
Zlasti neformalna mreža vodij mednarodnih organizacij za zdravstvene raziskave, svetovno raziskovalno sodelovanje za pripravljenost na nalezljive bolezni ter svetovno zavezništvo za kronične bolezni, Mednarodni raziskovalni konzorcij za redke bolezni in Mednarodni konzorcij za personalizirano medicino. Komisija je podprla tudi pobudo za epidemične podatke iz odprtih virov (EIOS).
To vključuje pobudo za skupno načrtovanje programov za odpornost proti antimikrobikom in novo prihodnje evropsko partnerstvo za odpornost proti antimikrobikom ter pobudo za skupno načrtovanje programov za nevrodegenerativne bolezni, skupni evropski program za redke bolezni in novo prihodnje evropsko partnerstvo za redke bolezni.
Cilj projekta EU-Afrika PerMed je vzpostaviti povezave med Evropo in Afriko na področju personalizirane medicine.
Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Novi evropski program za inovacije (COM(2022) 332 final).
20190605-gb57-17-strategic_framework_for_eit_community_global_outreach_activities.pdf (europa.eu)
CELAC je Skupnost latinskoameriških in karibskih držav.
Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu – Nova agenda EU-ZDA za globalne spremembe (JOIN(2020) 22 final).
Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu, EU-Kitajska – strateška vizija (JOIN(2019) 5 final).
Ti vključujejo odprto znanost, raziskovalno etiko in integriteto, mobilnost raziskovalcev ter enakost spolov na področju raziskav in inovacij.
Ti vključujejo pravice intelektualne lastnine, prednormativne raziskave, ugotavljanje skladnosti in standardizacijo, dostop do javnih naročil ter poštene in pregledne regulativne okvire.
Ukrepi na področju inovacij so ukrepi z visoko stopnjo tehnološkega razvoja, ki so bližje trgu.
Glavne teme, vključene v področje posameznega partnerstva, so: odpornost dobavne verige polprevodnikov, 5G/6G, kibernetska varnost, predpisi o platformah, podatkih in umetni inteligenci, digitalna trgovina, digitalna identiteta in digitalni podpisi ter odpravljanje vrzeli v digitalnih znanjih in spretnostih ter digitalna vključenost.
UfM-Ministerial-Declaration-RI-EN-270622.pdf (ufmsecretariat.org)
Glej: http://www.bluemed-initiative.eu/ , https://bluepartnership.eu/ in PRIMA: partnerstvo na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (prima-med.org)
Komisija je na primer nadaljevala razvoj dolgoročnega skupnega partnerstva za raziskave in inovacije med EU in Afriško unijo na področju energije iz obnovljivih virov ter njegovo področje razširila na obnovljivi vodik.
Digitalna povezljivost temelji na povezovanju Evrope in Afrike prek podmorskih kablov, afriških regij prek hrbteničnih optičnih omrežij in slabo pokritih regij prek satelitskih komunikacij ter na podpiranju ekosistemov digitalnih inovacij v regiji.
Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa.
Ukinjenih je bilo 117 udeležb ruskih (javnih ali z njimi povezanih) subjektov, zlasti na podlagi petega svežnja sankcij (glej člen 5l Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014 z dne 31. julija 2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 229, 31.7.2014, str. 1)). Ta člen predvideva nekatere izjeme, na primer na področju vesolja in jedrskega sodelovanja. Leta 2022 je bilo na podlagi Uredbe Sveta (EU) 2021/1986 z dne 15. novembra 2021 o spremembi Uredbe (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih v zvezi z Belorusijo ukinjenih 37 beloruskih udeležb v programu Obzorje Evropa.
Microsoft Word – Sporočilo ministrov za znanost skupine G7_20220613 (bundesregierung.de)
ERA4Ukraine ponuja pregled vseh obstoječih ukrepov na evropski in nacionalni ravni, vključno s programom MSCA4Ukraine , ponudbami za delo Evropskega raziskovalnega sveta in programom štipendij JRC in EUI (Evropski univerzitetni inštitut) .
https://www8.cao.go.jp/cstp/kokusaiteki/g7_2023/230513_g7_communique.pdf