1.Novi viri lastnih sredstev: pregled napredka

Evropski parlament, Svet in Komisija so se leta 2020 dogovorili o časovnem načrtu za uvedbo novih virov lastnih sredstev ob upoštevanju instrumenta NextGenerationEU 1 . V skladu s tem dogovorom se „[z]aradi odhodkov iz proračuna Unije, povezanih z odplačevanjem iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje, [...] ne bi smeli neupravičeno zmanjšati programski odhodki ali naložbeni instrumenti v okviru večletnega finančnega okvira. Zaželeno je tudi, da se za države članice ublaži povečanje lastnih sredstev iz naslova BND.“ Zato si bodo institucije „prizadevale, da bi bilo uvedenih dovolj novih virov lastnih sredstev, s katerimi bi pokrili znesek, ki bo ustrezal pričakovanim, z odplačevanjem povezanim odhodkom. V skladu z načelom univerzalnosti to ne bi pomenilo, da bi bil za kritje določene vrste odhodkov namenjen ali določen poseben vir lastnih sredstev.“

Komisija je decembra 2021 predlagala tri nove vire prihodkov za proračun EU 2 , in sicer prispevke iz sistema trgovanja z emisijami (ETS), iz mehanizma EU za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) in iz deleža preostalih dobičkov multinacionalnih podjetij, ki se prerazporedijo državam članicam EU v skladu z dogovorom med OECD in G20 („prvi steber“). Ta košarica lastnih sredstev se je skladala s sektorsko zakonodajo v zvezi z revidirano direktivo o ETS in mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah, ki je bila predlagana v začetku istega leta.

Komisija se je zavezala, da bo do konca leta 2023 pripravila nadaljnje predloge za nove vire lastnih sredstev. Zakonodajne razprave o predlogu iz decembra 2021 so zgolj omejeno napredovale. Komisija danes predlaga prilagoditev prve košarice novih virov lastnih sredstev, in sicer z upoštevanjem dogovora o svežnju „Pripravljeni na 55“ in razvoja dogodkov od takrat, ter predlaga, da se v košarico doda nov vir lastnih sredstev, ki temelji na statističnih podatkih. Po njenem mnenju imajo države članice s tem predlogom na voljo vse potrebne elemente za napredek pri pogajanjih v okviru dogovorjenega časovnega načrta. Svet poziva, naj pospeši ta pogajanja.

2.Pripravljeni na 55 in novi viri lastnih sredstev – prilagojeni sveženj

EU se je decembra 2022 dogovorila o številnih predlogih, ki tvorijo sveženj „Pripravljeni na 55“, da bi do leta 2030 dosegli podnebni cilj EU glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 in do leta 2050 postali podnebno nevtralni. Z dogovorom je EU v prvi vrsti povečala ambicije obstoječega sistema trgovanja z emisijami. Dogovor razširja področje uporabe ETS na emisije iz pomorskega prometa in postopoma odpravlja brezplačne pravice za letalski sektor. EU je vzpostavila tudi nov sistem trgovanja z emisijami za stavbe, cestni promet in dodatne druge sektorje. Poleg tega bo januarja 2026 ustanovljen Socialni sklad za podnebne ukrepe, ki bo državam članicam pomagal obravnavati učinke novega sistema trgovanja z emisijami na ranljiva gospodinjstva, uporabnike prevoza in mikropodjetja. In končno, oktobra 2023 se bo začela izvajati prehodna faza novega mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah. Ko bo januarja 2026 začel veljati dokončni sistem, bo okrepil podnebne ambicije EU in preprečil selitev virov CO2.

Košarico novih virov lastnih sredstev je treba prilagoditi glede na dogovor „Pripravljeni na 55“ in spremembe, o katerih sta se dogovorila sozakonodajalca. Natančneje, Socialni sklad za podnebne ukrepe se bo od leta 2026 sprva financiral z zunanjimi namenskimi prejemki in ne s splošnimi prihodki v okviru proračuna Unije, kot je v svojem predlogu iz decembra 2021 predlagala Komisija. Komisija predlaga, da se uvedba vira lastnih sredstev iz naslova novega sistema za trgovanje z emisijami, ki bo vzpostavljen leta 2027, preloži na leto 2028. Vir lastnih sredstev za obstoječi sistem trgovanja z emisijami se lahko že uvede. Nadalje predlaga, da se v predlagani zakonodaji o virih lastnih sredstev upoštevajo tudi drugi vidiki dogovora, kot je na primer možnost izbrisa pravic v primeru nacionalnih davkov na ogljik.

Od julija 2021 se je cena ogljika znatno povišala. Ko je Komisija predstavila zakonodajne predloge svežnja „Pripravljeni na 55“, je predpostavila, da bo cena ogljika na tono CO2 v obdobju 2026–2030 (v cenah iz leta 2020) znašala 55 EUR 3 . Leta 2022 se je cena ogljika v obstoječem ETS zvišala na 80 EUR. Letni prihodki držav članic iz prodaje pravic na dražbi so se podvojili s približno 15 milijard EUR v letu 2020 na doslej najvišjo raven v višini skoraj 30 milijard EUR v letu 2022. Komisija predlaga nekoliko višjo vpoklicno stopnjo za lastna sredstva iz naslova ETS: 30 % vseh prihodkov, ustvarjenih s trgovanjem z emisijami v EU, bi se stekalo v proračun EU. Pri taki vpoklicni stopnji bodo zneski, ki jih zadržijo države članice, še vedno višji, kot je bilo pričakovano ob predložitvi zakonodajnega svežnja „Pripravljeni na 55“. Skupni prihodki, ustvarjeni z lastnimi sredstvi iz naslova ETS, bi od leta 2028 naprej znašali približno 19 milijard EUR letno. V povprečju bi države članice prejemale 46 milijard EUR na leto 4 . Komisija predlaga ohranitev solidarnostnega mehanizma za prilagoditev. Namen tega mehanizma je zagotoviti pravičen prispevek vseh držav članic in preprečiti, da bi nekatere države članice nesorazmerno prispevale v proračun EU glede na velikost njihovega gospodarstva.

Kar zadeva vir lastnih sredstev iz naslova mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, Komisija ocenjuje, da je predlagana vpoklicna stopnja še vedno ustrezna. Pričakuje se, da bo mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah od leta 2028 za proračun EU ustvaril približno 1,5 milijarde EUR. Po sprejetju dogovora o novem modelu upravljanja, s katerim se je centraliziralo več nalog na ravni EU, Komisija v skladu s tem predlaga nekatere tehnične prilagoditve okvira kontrole.

3.Košarica, dopolnjena z začasnim statističnim virom lastnih sredstev iz naslova dobička podjetij

Izvajanje dogovora med državami OECD in G20 o prvem stebru ostaja ključna prednostna naloga EU in njenih držav članic na področju obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Komisija je decembra 2021 predlagala vir lastnih sredstev iz naslova deleža preostalih dobičkov multinacionalnih podjetij, ki bo prerazporejen državam članicam EU v skladu z dogovorom OECD/G20 o t. i. prvem stebru. Ta dogovor obravnava davčne izzive, ki izhajajo iz digitalizacije gospodarstva, in bo znatno reformiral mednarodni sistem obdavčenja dohodkov pravnih oseb. Po dogovoru iz oktobra 2021 je bil dosežen znaten napredek, Komisija pa bo še naprej spodbujala ta prizadevanja. Vendar večstranska konvencija še ni bila podpisana in ratificirana, kar pomeni, da še ne more začeti veljati.

Komisija namerava v skladu z napovedjo v svojem letnem delovnem programu 5 v tretjem četrtletju 2023 predlagati pobudo Poslovanje v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov (BEFIT). Napovedana pobuda bo izboljšala delovanje enotnega trga s poenostavitvijo pravil o davku od dohodkov pravnih oseb in izpolnjevanja davčnih obveznosti ter z zagotavljanjem enakih konkurenčnih pogojev za podjetja. Cilj okvira BEFIT je obravnavati kompleksnost in dvojno obdavčevanje ter zmanjšati stroške izpolnjevanja davčnih obveznosti, s katerimi se na enotnem trgu trenutno soočajo podjetja, zlasti tista s čezmejno dejavnostjo. Prispeval bo k večji privlačnosti EU za čezmejne naložbe in podpiral rast. Okvir BEFIT bo obvezen za velike skupine s skupnimi globalnimi letnimi prihodki v višini 750 milijonov EUR ali več. Razprave v Svetu naj bi se začele v četrtem četrtletju 2023.

Do morebitne vzpostavitve vira lastnih sredstev na podlagi osnovnega davka Komisija predlaga statistični vir lastnih sredstev. Ta vir lastnih sredstev ne pomeni obdavčitve podjetij, niti ne povečuje stroškov izpolnjevanja obveznosti za podjetja: to bi bil nacionalni prispevek, izračunan na podlagi statističnih podatkov iz nacionalnih računov v okviru Evropskega sistema računov (ESR). Pomagal bi uravnotežiti košarico virov lastnih sredstev in povečal raznolikost virov prihodkov proračuna EU.

Statistična osnova za izračun prispevka lastnih sredstev bi bila opredeljena z uporabo usklajenega kazalnika, ki je grobi približek dobička podjetij, tj. bruto poslovni presežek. Ta teoretična osnova za dobiček podjetij v EU bi se izračunala z uporabo sektorskih nacionalnih računov za finančne in nefinančne družbe v skladu z Evropskim sistemom računov 2010, katerega prednost so harmonizirana računovodska pravila po državah članicah. Izračunala se bo s pomnožitvijo vpoklicne stopnje z bruto poslovnim presežkom sektorjev finančnih in nefinančnih družb. Pričakovani prihodki naj bi v povprečju znašali približno 16 milijard na leto.

4.Prilagojeni sveženj za pospešitev pogajanj

Ker naj bi tako prilagojeni predlog v obdobju 2028–2030 ustvaril povprečne letne prihodke v višini do 36 milijard EUR 6 , Komisija daje prednost svežnju novih virov lastnih sredstev, o katerih se je mogoče nemudoma pogajati, in poziva Svet, naj pospeši pogajanja. S predlogom za začasni statistični vir lastnih sredstev iz naslova dobička podjetij imajo države članice v Svetu zdaj na voljo vse elemente za nadaljevanje pogajanj, da se hitro doseže soglasje.