Bruselj, 31.5.2023

COM(2023) 288 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o skupnem skladu za rezervacije v letu 2022

{SWD(2023) 170 final}

Kazalo

UVOD

1.ODDELEK I

1.1.Ključni mejniki v letu 2022

1.2.Odprtje novih oddelkov

1.2.1.Novi oddelki v okviru uredbe o programu InvestEU

1.2.2.Novi oddelki v okviru uredbe NDICI – Globalna Evropa ()

1.2.3.Novi oddelki za izpostavljenosti, povezane z Ukrajino

1.3.Računovodski izkazi skupnega sklada za rezervacije na dan 31. decembra 2022

1.4.Unovčitve jamstev in zahtevki za plačilo

1.5.Dejanska stopnja rezervacij

2.ODDELEK II

2.1.Naložbena strategija

2.2.Sestava in značilnosti portfelja

2.3.Okoljski, socialni in upravljavski (ESG) vpliv

2.4.Donosnost skupnega sklada za rezervacije v letu 2022

3.ODDELEK III

3.1.Razpršen naložbeni spekter

3.2.Izboljšano referenčno merilo, osredotočeno na ESG

Zaključki



UVOD

To poročilo je drugo letno poročilo o skupnem skladu za rezervacije ( 1 ) za obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022.

Skupni sklad za rezervacije, vzpostavljen v skladu s členom 212 finančne uredbe, je kapitalska rezerva, iz katere se črpajo sredstva za kritje zahtevanih odlivov in unovčitev jamstev, ki izhajajo iz podprtih operacij. Njegov namen je ublažiti učinek posameznih unovčitev na proračun EU, povezan z izgubami v okviru operacij, podprtih s finančnimi instrumenti, proračunskih jamstev ali finančne pomoči tretjim državam, ki jih določajo razni zakonodajni instrumenti EU. Skupni sklad za rezervacije se upravlja tako, da se zagotovi vsaj ohranitev kapitala v naložbenem obdobju (devet let) ( 2 ).

Skupni sklad za rezervacije je začel delovati januarja 2021. Ob zaključku leta 2022 je njegova tržna vrednost znašala 14,39 milijarde EUR, kar pomeni, da je to največji portfelj, ki ga Komisija upravlja neposredno.

V tem poročilu so opisani ključni dogodki, povezani z delovanjem skupnega sklada za rezervacije v letu 2022 – letu, ki so ga zaznamovali strmi dvigi obrestnih mer in vojna agresija proti Ukrajini, kar je poslabšalo inflacijsko dinamiko in močno vplivalo na vrednotenje portfeljev s stalnim donosom, hkrati pa spodbudilo nestanovitnost trgov. V njem so predstavljene finančne in naložbene značilnosti sklada glede na prevladujoče razmere na trgu ter najnovejše informacije o ukrepih, ki jih je Komisija sprejela za izboljšanje njegove dolgoročne donosnosti.

Poročilo je osredotočeno izključno na vidike upravljanja sredstev. Pogojne obveznosti bodo obravnavane v ločenem poročilu v skladu s členom 250 finančne uredbe.



Poročilo je razdeljeno v tri oddelke:

–v oddelku I so predstavljeni ključni dogodki, povezani z delovanjem skupnega sklada za rezervacije v letu 2022. Vsebuje tudi pregled unovčitev jamstev in transakcij ter najnovejše informacije o uporabljeni dejanski stopnji rezervacij;

–v oddelku II je poudarek na sestavi, profilu tveganja in donosnosti portfelja v letu 2022 glede na referenčno merilo, skupaj z njegovim okoljskim, socialnim in upravljavskim (ESG) profilom. Opisani so tudi tržno okolje in dogodki, ki so v letu 2022 vplivali na donosnost sklada;

–v oddelku III so predstavljeni rezultati ukrepov, ki jih je Komisija sprejela, da bi dolgoročno zaščitila vrednost in zagotovila priložnosti za rast skupnega sklada za rezervacije: razpršenost naložbenega spektra in izboljšano referenčno merilo, osredotočeno na ESG.



1.ODDELEK I

1.1.Ključni mejniki v letu 2022

Leta 2022 je skupni sklad za rezervacije prejel neto prispevke v višini 3,26 milijarde EUR. Tako kot v letu 2021 je deloval brez operativnih incidentov v skladu z uveljavljenimi postopki upravljanja sredstev in v okviru ustrezne strukture upravljanja ( 3 ).

V obdobju 2023–2030 naj bi bilo v skupni sklad za rezervacije nakazanih 23,17 milijarde EUR dodatnih prilivov iz prispevajočih instrumentov.

Vrednost čistih sredstev ( 4 ) je 31. decembra 2022 znašala 14,39 milijarde EUR v primerjavi z 12,31 milijarde EUR 31. decembra 2021.

1.2.Odprtje novih oddelkov

Sredstva skupnega sklada za rezervacije se obračunavajo v oddelkih, da je mogoče izslediti zneske, povezane z različnimi prispevajočimi instrumenti ( 5 ). Tako se zagotovi, da se vsakemu instrumentu dodelijo njegov delež sredstev in morebitni pozitivni ali negativni donosi, sorazmerno s sredstvi v lasti. Obveznosti, ki izhajajo iz različnih instrumentov politike (jamstev ali posojil, za katera so oblikovane rezervacije), se tej politiki pripišejo v celoti in zato zahtevajo natančno računovodenje in sledenje sredstev, ki spadajo pod različne politike. Tudi različne finančne značilnosti in značilnosti tveganja temeljnih instrumentov politike je treba upravljati in spremljati ločeno v posebnih oddelkih.

Čeprav so sredstva v skupnem skladu za rezervacije dodeljena različnim oddelkom, vsa sledijo skupni strategiji upravljanja sredstev, kar ustvarja pomembne učinke z vidika upravljanja sredstev in tveganj.

Oktobra 2022 so bili v skupnem skladu za rezervacije odprti številni novi oddelki, kot je bilo predvideno v različnih temeljnih aktih, s čimer se je njihovo število povečalo na 14 ( 6 ). Na dan 31. decembra 2022 je bilo osem od teh oddelkov v celoti delujočih in je imelo sredstva, kot je prikazano na slikah 1 in 2. Preostali oddelki bodo aktivirani pozneje po prejemu ustreznih prvih prilivov.



Tržna vrednost v EUR na dan 31. decembra 2022

Oddelki, odprti leta 2021

EFSI( 7 ) 

8 463 863 835,36

GFEA( 8 ) 

2 466 536 435,38

EFSD( 9 ) 

697 793 925,32

InvestEU

1 651 342 768,93

Oddelki, odprti leta 2022

EFSD+

1 066 911 767,96

Makrofinančna pomoč EFSD+ po letu 2020

–

Izredna makrofinančna pomoč Ukrajini

–

Posojila Euratom po letu 2020

–

Posojila v okviru zunanjega mandata EIB s spremenjenim namenom za Ukrajino

–

Jamstvo InvestEU, Romunija

–

Jamstvo InvestEU, Češka republika

13 457 062,53

Jamstvo InvestEU, Finska

17 419 930,38

Jamstvo InvestEU, Grčija

–

Operacije mešanega financiranja v okviru programa InvestEU

17 760 000,00

Slika 1 – oddelki skupnega sklada za rezervacije na dan 31. decembra 2022

Slika 2 – v celoti delujoči oddelki skupnega sklada za rezervacije, ki so imeli sredstva na dan 31. decembra 2022

1.2.1.Novi oddelki v okviru uredbe o programu InvestEU

Uredba o programu InvestEU ( 10 ) državam članicam omogoča, da zagotovijo dodatne prispevke za program InvestEU. Ločeni oddelki za vsako državo članico zagotavljajo ločeno sledenje ravni oblikovanja rezervacij.

V ta namen so bili leta 2022 odprti štirje novi oddelki InvestEU za države članice, od katerih sta dva do konca leta že prejela sredstva. Odprt je bil tudi ločen oddelek s prispevki iz več sektorskih programov/skladov Unije za operacije mešanega financiranja, ki zagotavljajo dodatna sredstva za jamstvo EU/sklad InvestEU.

1.2.2.Novi oddelki v okviru uredbe NDICI – Globalna Evropa ( 11 )

Z začetkom veljavnosti uredbe o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI – Globalna Evropa) so bili v okviru jamstva za zunanje delovanje odprti trije novi oddelki za hranjenje rezervacij za ukrepe EU v zunanji razsežnosti:

1.novi Evropski sklad za trajnostni razvoj plus (EFSD+);

2.posojila v okviru makrofinančne pomoči po letu 2020;

3.posojila Euratom po letu 2020.

1.2.3.Novi oddelki za izpostavljenosti, povezane z Ukrajino

Da bi se upoštevala potreba po ločenem upravljanju različnih profilov sredstev/obveznosti, sta bila v temeljnih aktih za izpostavljenosti, povezane z Ukrajino, predvidena dva nova oddelka za obdobje 2021–2027:

1.posojila v okviru makrofinančne pomoči 1 ( 12 ) in posojila v okviru makrofinančne pomoči 2 ( 13 );

2.posojila EIB s spremenjenim namenom v okviru zunanjega mandata EIB v obdobju 2014–2020.

1.3.Računovodski izkazi skupnega sklada za rezervacije na dan 31. decembra 2022

Čista sredstva skupnega sklada za rezervacije so 31. decembra 2022 znašala 14,39 milijarde EUR. V skladu s sedanjo naložbeno strategijo (glej oddelek 2.1) so glavna sredstva zajemala portfelj vrednostnih papirjev, ki se vlagajo zlasti v obveznice naložbenega razreda (državne obveznice, obveznice SSA ( 14 ), podjetniške ( 15 ) in finančne obveznice), razvrščene po pošteni vrednosti na podlagi presežka ali primanjkljaja (14,06 milijarde EUR) ter denarnih sredstev in njihovih ustreznikov (0,33 milijarde EUR).

Glede na izkaz poslovnega izida za leto 2022 je poslovni izid skupnega sklada za rezervacije ob koncu leta znašal –8,8 % v EUR, kar je rezultat izgub pri vrednotenju zaradi strmega dviga obrestnih mer. Donosnost skupnega sklada za rezervacije in njegov makroekonomski okvir sta podrobneje pojasnjena v naslednjih dveh oddelkih.

Več informacij o računovodskih izkazih je na voljo v delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem temu poročilu.

1.4.Unovčitve jamstev in zahtevki za plačilo

Upravljanje likvidnosti unovčitev jamstev in zahtevkov za plačilo je podprto z likvidnostno rezervo, kot je določeno v smernicah za upravljanje sredstev. Likvidnostno rezervo sestavljajo omejene denarne rezerve iz osrednje zakladnice Komisije, namenjene kritju pričakovanih neizbežnih denarnih odlivov.

Na začetku leta je bilo v rezervi 92 milijonov EUR; med letom 2022 je bilo vanjo vplačanih 473 milijonov EUR, izplačan pa je bil neto znesek 222 milijonov EUR ( 16 ). Na koncu leta 2022 je preostanek likvidnostne rezerve znašal 342 milijonov EUR.

Unovčitve rezervacij iz skupnega sklada za rezervacije v okviru ustreznih proračunskih jamstev ( 17 ) ter druge zahteve glede sredstev iz oddelkov skupnega sklada za rezervacije v letu 2022 je mogoče povzeti, kot sledi ( 18 ):

•oddelek EFSD: plačana je bila unovčitev jamstva v vrednosti 0,4 milijona EUR;

•oddelek GFEA: v okviru jamstva zunanjega mandata EIB so bile plačane unovčitve jamstev v vrednosti 194,3 milijona EUR. Nastali so tudi manjši operativni stroški v vrednosti nekoliko pod 0,3 milijona EUR;

•oddelek programa InvestEU za EU: zabeleženi so bili odlivi v višini 0,17 milijona EUR za stroške in 0,07 milijona EUR za izgube zaradi prestrukturiranja;

•oddelek EFSI: neto poraba jamstva EFSI znaša 27,0 milijona EUR, vključno z neto unovčitvami in prilagoditvami vrednosti portfeljev lastniškega kapitala v vrednosti 17,5 milijona EUR, unovčitvami v okviru sklopa za mala in srednja podjetja za upravljanje likvidnosti ( 19 ) za jamstvene produkte v vrednosti 6,2 milijona EUR in stroški (stroški financiranja in izterjave) v vrednosti 3,3 milijona EUR.

1.5.Dejanska stopnja rezervacij

Koncept dejanske stopnje rezervacij je bil opisan v prvem letnem poročilu o skupnem skladu za rezervacije v letu 2021 ( 20 ).

Komisija je na podlagi izračunov, ki temeljijo na uveljavljeni metodologiji ( 21 ), predlagala, da se dejanska stopnja rezervacij za leto 2022 ohrani na 100 %. V skladu s tem je Komisija v predlogu proračuna za leto 2023 proračunskemu organu predlagala, naj se presežek rezervacij ne vrne. Ta pristop je bil potrjen v sprejetem letnem proračunu za leto 2023.



2.ODDELEK II

2.1.Naložbena strategija

Splošne predpostavke, na katerih temelji naložbena strategija skupnega sklada za rezervacije, so bile opisane v prvem letnem poročilu skupnega sklada za rezervacije v letu 2021 ( 22 ).

Večina skupnega sklada za rezervacije je bila doslej omejena na naložbe v vrednostne papirje s stalnim donosom naložbenega razreda (obveznice), denominirane v eurih in ameriških dolarjih.

2.2.Sestava in značilnosti portfelja

Ob koncu leta je portfelj skupnega sklada za rezervacije dobro razpršen po različnih razredih sredstev v primernem spektru sredstev s stalnim donosom, vključno z nekaterimi omejenimi izpostavljenostmi vrednostnim papirjem, ki niso denominirani v eurih (USD), ter denarnim sredstvom ali njihovim ustreznikom. Valutne dobičke ali izgube zaradi vrednostnih papirjev in transakcij, ki niso v eurih, v veliki meri izravnavajo nasprotne spremembe valutnih izvedenih finančnih instrumentov, ki se uporabljajo za varovanje pred tveganji.

Kreditna kakovost portfelja skupnega sklada za rezervacije je visoka, s povprečno bonitetno oceno A, kar kaže na zanemarljivo verjetnost neizpolnitve obveznosti ( 23 ).

Več kot 35,7 % tržne vrednosti portfelja je vloženega v vrednostne papirje z bonitetno oceno AAA ( 24 ), preostali del pa je porazdeljen po lestvici naložbenega razreda.

Naložbe, denominirane v USD, so decembra 2022 ( 25 ) predstavljale 3,5 % tržne vrednosti portfelja, pri čemer je bilo valutno tveganje zavarovano z nestandardiziranimi terminskimi pogodbami.

Od decembra 2022 približno 18 % portfelja sestavljajo kratkoročna likvidna sredstva ( 26 ), kar zagotavlja rezervo za likvidnostna tveganja ( 27 ).

Več informacij o sestavi in značilnostih portfelja je na voljo v delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem temu poročilu.

2.3.Okoljski, socialni in upravljavski (ESG) vpliv 

Okoljski, socialni in upravljavski vpliv portfelja ostaja močan, pri čemer znaša delež obveznic z oznako ESG 14,0 % ( 28 ), v primerjavi s 13,4 % leta 2021. Proaktiven pristop k vlaganju ESG daje prednost obveznicam z oznako ESG, če so skladne z merili za obvladovanje tveganja in splošno naložbeno strategijo. Komisija še naprej krepi vpliv ESG v novi naložbeni strategiji skupnega sklada za rezervacije, kot je pojasnjeno v oddelku III.

2.4.Donosnost skupnega sklada za rezervacije v letu 2022

Kot je navedeno zgoraj, je skupni sklad za rezervacije likviden in dobro razpršen portfelj obveznic. Vlaganje izključno v dolžniške instrumente z dobro bonitetno oceno se je za portfelje Komisije v preteklosti izkazalo za koristno. Vendar ta strategija portfeljev ni mogla zavarovati pred močnim vsesplošnim povečanjem donosnosti, do katerega je prišlo leta 2022, in sicer zaradi vztrajno višje inflacije in centralnih bank, ki močno zaostrujejo denarno politiko. Cene obveznic so se znižale, saj se gibljejo obratno sorazmerno z donosom, to pa je znatno vplivalo na vrednotenja. Leto 2022 se je dejansko izkazalo za najslabše leto za trge obveznic v več kot štiridesetih letih; indeksi svetovnega trga obveznic in indeksi trga obveznic, denominiranih v eurih, so se znižali za 13,27 % oziroma 17,17 % ( 29 ). To je negativno vplivalo tudi na donos skupnega sklada za rezervacije, ki je sicer ostal v skladu s svojim referenčnim merilom in je dosegel boljše rezultate kot širši trg obveznic. Skupni sklad za rezervacije je dosegel negativno letno absolutno donosnost, ki je znašala –8,85 %, kar je 15 bazičnih točk več kot letna donosnost referenčnega merila skupnega sklada za rezervacije (–9,00 %) ( 30 ).

V spodnjem okviru so povzeti tržno okolje v letu 2022 in njegovi vplivi na donosnost trga obveznic. Ukrepi, ki jih je Komisija sprejela kot upravljavka sredstev, so opisani v oddelku III tega poročila.



Razvoj trga v letu 2022

Razvoj trga v letu 2022 so zaznamovali geopolitična nestabilnost in vse večji inflacijski pritiski. Zaradi stalnega zviševanja cen energentov in razširjenih ozkih grl v dobavni verigi je bila skupna inflacija veliko bolj trdoživa, kot je bilo sprva pričakovano, ter je večino leta vztrajno naraščala in dosegla najvišjo raven v zadnjih desetletjih pri 10,6 % v Evropi in 9,1 % v ZDA, nato pa se je pred koncem leta znižala na 9,2 % oziroma 6,5 %. Glavne centralne banke so se odzvale z najhitrejšim in največjim dvigom obrestnih mer v zadnjih desetletjih. Obseg teh ukrepov je presegel tržna pričakovanja. Še decembra 2021 so trgi zvišanje obrestnih mer za celotno leto 2022 ocenjevali le na 10 bazičnih točk.

Vendar je Evropska centralna banka od julija obrestne mere v korakih po 50–75 bazičnih točk dvignila za skupno 250 bazičnih točk, medtem ko je dvig obrestnih mer v ZDA znašal 425 bazičnih točk. Vojna agresija proti Ukrajini konec februarja je sprožila močno rast inflacije, zlasti cen energentov, in izbrisala možnost „prehodne“ inflacije, ki je bila najverjetnejši scenarij glavnih centralnih bank na začetku leta. Donosnost referenčnih desetletnih nemških državnih obveznic se je začela povečevati in je sredi junija dosegla 1,76 % v primerjavi z –0,08 % na začetku marca.

Do konca leta so se začeli počasi zmanjševati tudi inflacijski pritiski, saj so se cene energentov znižale z najvišjih vrednosti. Vendar je bila inflacija v drugih komponentah indeksov cen življenjskih potrebščin še vedno visoka. Zaradi tega so se obrestne mere še naprej dvigovale in desetletne nemške državne obveznice so ob koncu leta znašale 2,56 %. V letu 2022 so se obrestne mere gibale v razponu 275 bazičnih točk, medtem ko je razpon v letu 2021 znašal 69 bazičnih točk.



3.ODDELEK III

3.1.Razpršen naložbeni spekter

Kot je bilo napovedano v letnem poročilu o skupnem skladu za rezervacije v letu 2021, je Komisija v letu 2022 sprejela ukrepe za razpršenost naložbenega spektra sklada. Do konca leta 2022 je Komisija dokončala delo v zvezi z operativnim okvirom, ki omogoča kapitalske naložbe prek kotirajočih investicijskih skladov, kar ponuja stroškovno učinkovito in razpršeno izpostavljenost splošnim kapitalskim indeksom prek košarice delnic. S tem pristopom se zmanjšujejo tveganja naložb v delnice posameznih podjetij. Vključitev lastniškega kapitala kot novega razreda sredstev v naložbeni spekter skupnega sklada za rezervacije je temeljila na poglobljeni analizi, katere cilj je povečati razpršenost in optimizirati parametre tveganja ter pričakovane dolgoročne donose portfelja.

Izpostavljenost lastniškemu kapitalu se bo od januarja 2023 naprej postopoma povečevala do približno 7–8 % portfelja skupnega sklada za rezervacije, pri čemer bodo upoštevane tržne razmere in ravni vrednotenja. Ta odstotek je bil opredeljen kot optimalen glede na profil tveganj/donosa in nagnjenost k prevzemanju tveganja. Ta izbira se odraža v posodobljenem referenčnem merilu skupnega sklada za rezervacije, kot je pojasnjeno v naslednjem oddelku.

3.2.Izboljšano referenčno merilo, osredotočeno na ESG

Odločitev o posodobitvi referenčnega merila skupnega sklada za rezervacije z vključitvijo kapitalskih naložb v kotirajoče investicijske sklade je temeljila na cilju izboljšanja profila tveganj/donosa portfelja. Novo referenčno merilo, ki velja od januarja 2023, odraža naložbeni cilj (tj. ohranitev kapitala kot glavni cilj), naložbeno obdobje in dovoljeno tveganje portfelja, kot je določeno v smernicah za upravljanje sredstev.

Ta posodobitev referenčnega merila je bila tudi priložnost za vključitev okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, saj je ESG pomemben vidik upravljanja skupnega sklada za rezervacije v skladu z večjimi zavezami Komisije za zeleni prehod. Čeprav smernice za upravljanje sredstev že vključujejo negativna merila za pregled, kot je izključitev obveznic, povezanih z dejavnostmi, ki vključujejo igre na srečo ali tobak, in je portfelj skupnega sklada za rezervacije močno izpostavljen vrednostnim papirjem z oznako ESG, se je Komisija zavezala, da bo vidike ESG za skupni sklad za rezervacije dodatno utrdila in značilnosti ESG vključila v posodobljeno različico referenčnega merila.

Za doseganje tega cilja sta bila v novo referenčno merilo skupnega sklada za rezervacije vključena dva posebna indeksa ESG. Indeks zelenih obveznic določa ambiciozen cilj glede deleža sredstev, ki bodo vložena v obveznice z oznako ESG (14,7 %). To je v skladu z obstoječo naložbeno prakso ESG, pri čemer imajo naložbe v obveznice z oznako ESG prednost pred konvencionalnimi obveznicami, če je to mogoče. Drugi indeks ESG, tj. indeks podjetniških obveznic v okviru referenčnih vrednosti, usklajenih s Pariškim sporazumom, naložbe usmerja v podjetniške izdajatelje, usklajene s Pariškim sporazumom. Naložbe, usklajene s Pariškim sporazumom, uporabljajo tudi drugi institucionalni upravljavci sredstev, ko je Evropska investicijska banka, kar predstavlja dobrodošel odziv deležnikov in dodatno povečuje verodostojnost. Vključitev indeksov ESG v referenčno merilo dodatno krepi usklajenost dejavnosti Komisije na področju upravljanja sredstev s podnebnimi cilji in političnimi prednostnimi nalogami EU.

Komisija je pri vzpostavitvi referenčnega merila skupnega sklada za rezervacije upoštevala strog postopek, ki temelji na sodobni teoriji portfelja ( 31 ) in je v skladu z dobrimi tržnimi praksami.

Novo referenčno merilo skupnega sklada za rezervacije je bilo odobreno in potrjeno decembra 2022. Izvajanje referenčnega merila se je začelo januarja 2023. Usklajevanje portfelja z novim referenčnim merilom se bo izvajalo postopoma do konca leta 2023. V referenčnem merilu je določen tudi cilj 14,7-odstotne dodelitve obveznic z oznako ESG, v primerjavi s 14 % v portfelju skupnega sklada za rezervacije ob koncu leta 2022.

Zaključki

Drugo leto delovanja skupnega sklada za rezervacije sta zaznamovali rast absolutne velikosti portfelja zaradi novih prilivov ter večja zapletenost z vidika števila oddelkov in prispevajočih instrumentov, ki se vlagajo v sklad.

V letu 2022 ni prišlo do operativnih tveganj in izpolnjeni so bili vsi zahtevki za unovčitev jamstev, pri čemer so bili obračuni pravočasno zaključeni. Skupni sklad za rezervacije, ki je imel ob koncu leta 2022 sredstva v višini 14,39 milijarde EUR, je še naprej zanesljiv kapitalski blažilnik za proračunska jamstva in posojila tretjim državam, za katera so oblikovane rezervacije.

Zaradi gospodarskih in tržnih dogodkov v letu 2022 je bilo to eno najslabših let za portfelje s stalnim donosom v več kot eni generaciji, saj so se ravni donosa ob vztrajni inflaciji in strožji denarni politiki bistveno zvišale. Zaradi nepričakovanega strmega dviga obrestnih mer brez primere se je vrednost portfelja skupnega sklada za rezervacije v letu 2022 zaradi izgub pri vrednotenju zmanjšala za približno 8,8 %. Dolgoročno so višje obrestne mere osnova za trajnostno pozitivno donosnost. To se odraža v donosu portfelja do zapadlosti ( 32 ), ki je dosegel 3 % v primerjavi z 0 % na začetku leta. Obračunavanje povečanih donosov in ponovno vlaganje zapadlosti po višjih stopnjah zagotavljata pomembno podporo in rezervo za prihodnje donose.

Za nadaljnjo krepitev odpornosti skupnega sklada za rezervacije je Komisija v letu 2022 nadaljevala delo v zvezi z razpršitvijo sredstev, da bi vključila nekaj izpostavljenosti trgom lastniških vrednostnih papirjev (z uporabo indeksnih skladov), posodobila referenčno merilo skupnega sklada za rezervacije in zagotovila večjo usklajenost portfelja z ESG. Čeprav so razmere na začetku leta 2023 še vedno zahtevne, je skupni sklad za rezervacije prestal tržne spremembe v letu 2022 in je zdaj v dobrem položaju, da v prihodnjih letih povrne izgubljeno vrednost.

(1) ()    V skladu s členom 214 finančne uredbe (Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1)) Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto poroča o skupnem skladu za rezervacije. Smernice za upravljanje sredstev skupnega sklada za rezervacije (Sklep Komisije z dne 25. marca 2020 o smernicah za upravljanje sredstev skupnega sklada za rezervacije (C(2020) 1896 final, UL C 131, 22.4.2020, str. 3)) vsebujejo dodatne informacije o vsebini tega poročila.
(2) ()    Člen 2(1) smernic za upravljanje sredstev.
(3) ()    Struktura upravljanja je bila predstavljena v letnem poročilu o skupnem skladu za rezervacije v letu 2021, EUR-Lex – 52022DC0213 – SL – EUR-Lex (europa.eu) .
(4) ()    Čista vrednost sredstev skupnega sklada za rezervacije je določena z vrednostjo skupnih sredstev, zmanjšano za obveznosti, na zadevni datum izračuna čiste vrednosti sredstev.
(5) ()    V skladu s členom 3 smernic za upravljanje sredstev se sredstva skupnega sklada za rezervacije dodelijo oddelkom, ki ustrezajo vsakemu prispevajočemu instrumentu iz člena 1 navedenih smernic.
(6) ()    V letu 2023 se bosta odprla dva dodatna oddelka držav članic za jamstvo v okviru programa InvestEU, s čimer se bo njihovo skupno število povečalo na 16.
(7) ()    Evropski sklad za strateške naložbe.
(8) ()    Jamstveni sklad za zunanje ukrepe, v katerem se hranijo rezervacije za zunanji mandat EIB, obstoječe programe (makrofinančna pomoč) in programe Euratom.
(9) ()    Evropski sklad za trajnostni razvoj.
(10) ()    Uredba (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o vzpostavitvi Programa InvestEU in spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 (UL L 107, 26.3.2021, str. 30).
(11) ()    Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (UL L 209, 14.6.2021, str. 1).
(12) ()    Sklep (EU) 2022/1201 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2022 o zagotavljanju izredne makrofinančne pomoči Ukrajini (UL L 186, 13.7.2022, str. 1).
(13) ()    Sklep (EU) 2022/1628 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. septembra 2022 o zagotavljanju izredne makrofinančne pomoči Ukrajini z okrepitvijo skupnega sklada za rezervacije z jamstvi držav članic in posebnimi rezervacijami za nekatere finančne obveznosti v zvezi z Ukrajino, za katere je zagotovljeno jamstvo na podlagi Sklepa št. 466/2014/EU, ter o spremembi Sklepa (EU) 2022/1201 (UL L 245, 22.9.2022, str. 1).
(14) ()    Nadnacionalne, poddržavne in agencijske obveznice.
(15) ()    Naložbe v podjetniške obveznice se izvajajo prek posameznih izdaj, od leta 2022 pa tudi prek kotirajočih investicijskih skladov, ki sledijo indeksom podjetniških obveznic.
(16) ()    V primerjavi s 73,5 milijona EUR v letu 2021.
(17) ()    Posamezne unovčitve jamstev so navedene v ločenem poročilu v skladu s členom 41(5) finančne uredbe.
(18) ()    Omeniti je treba, da se lahko plačila izvedejo tudi v letu 2023 ali pozneje, zaradi česar bo morda treba izkaze za leto 2022 naknadno popraviti.
(19) ()    Neto vrednost dopolnitev.
(20) ()     EUR-Lex – 52022DC0213 – SL – EUR-Lex (europa.eu)
(21) () Delegirani sklep Komisije (EU, Euratom) 2021/135 o dopolnitvi Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta s podrobnimi pogoji za izračun dejanske stopnje rezervacij skupnega sklada za rezervacije (UL L 42, 5.2.2021, str. 9).
(22) ()     EUR-Lex – 52022DC0213 – SL – EUR-Lex (europa.eu)
(23) ()    0,04-odstotna verjetnost neizpolnitve obveznosti v enoletnem obdobju.
(24) ()    V primerjavi z več kot 26,8 % leta 2021.
(25) ()    V primerjavi s 5,1 % leta 2021.
(26) ()    V primerjavi s 26 % leta 2021.
(27) ()    Poleg likvidnostne rezerve, opisane v oddelku 1.4.
(28) () Komisija se pri ocenjevanju, ali so obveznice razvrščene kot obveznice z oznako ESG za namene dodelitve skupnega sklada za rezervacije, opira na objavljeno oceno „uporabe prihodkov“ zadevnega sredstva, ki jo izvedejo ponudniki analitičnih storitev in podatkov, ki jih Komisija uporablja pri izvajanju svojih nalog na področju upravljanja sredstev. Med sredstvi z oznako ESG jih je 35,6 % imelo bonitetno oceno AAA, delež sredstev z najnižjo bonitetno oceno (BBB–) pa je znašal le 0,1 %.
(29) () Bloomberg Global Aggregate Bond Index (zavarovan v eurih), splošni referenčni indeks, ki zajema državne in podjetniške dolžniške vrednostne papirje naložbenega razreda, denominirane v različnih valutah, v vrednosti 61 bilijonov EUR, je v letu 2022 izgubil 13,7 %. Splošni referenčni indeks Bloomberg Euro-Aggregate Index, ki vključuje dolžniške vrednostne papirje naložbenega razreda, denominirane v eurih, v vrednosti 13 bilijonov EUR, je leta 2022 zabeležil rekordno 17,2-odstotno izgubo.
(30) () Letna donosnost se izračuna z uporabo tržnih cen (vrednosti glede na tekoče tržne cene) na časovno tehtani podlagi, da nanjo ne bi vplivala nobena sprememba velikost portfelja zaradi prilivov ali odlivov.
(31)

() Portfolio Selection (Izbira portfelja), Harry Markowitz, The Journal of Finance, zvezek 7, št. 1 (marec, 1952), str. 77–91. Vhodni parametri za optimizacijo referenčnega merila so bili pridobljeni s kombiniranjem različnih tržnih podatkov, dolgoročnih stališč, zbranih od različnih vlagateljev, ter notranjih stališč o nestanovitnosti in korelacijah v prihodnjih letih.

(32) () Donos portfelja, ki bo realiziran, če bodo vse obveznice v posesti do zapadlosti (takrat se izplačajo po nominalni vrednosti).