EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 1.6.2023
COM(2023) 268 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Pomorska varnost: v središču čistega in sodobnega pomorskega prevoza
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 1.6.2023
COM(2023) 268 final
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Pomorska varnost: v središču čistega in sodobnega pomorskega prevoza
SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
Pomorska varnost: v središču čistega in sodobnega pomorskega prevoza
Pomorski prevoz je strateškega pomena za gospodarstvo EU ter povezave med državami članicami in znotraj njih. Glede na to, da 75 % zunanje trgovine EU poteka po morju, je uspešen, varen, zanesljiv in bolj trajnosten pomorski sektor bistven za našo trgovinsko konkurenčnost ter oskrbo našega enotnega trga z blagom in materiali. Pomorski prevoz ni le temelj našega globaliziranega gospodarstva, temveč je tudi življenjskega pomena za naše otoke ter obrobne in oddaljene pomorske regije. Ta sektor se je med pandemijo COVID-19 izkazal za posebno odpornega, saj je omogočil nadaljnje trgovanje z osnovnim blagom, kot sta hrana in medicinska oprema. Pandemija je jasno opozorila na ključno vlogo pomorskega prevoza in zaposlenih v njem ter potrebo po upoštevanju tega sektorja v okviru politik EU. Nove geopolitične razmere, ki jih je sprožila ruska vojna proti Ukrajini, ter posledične spremembe v trgovinskih in energetskih vzorcih so pokazale, da je nujno okrepiti strateško avtonomijo EU, vključno z njenim pomorskim sektorjem.
Raven pomorske varnosti v vodah EU je trenutno zelo visoka, z redkimi žrtvami in brez večjih razlitij nafte, ki bi dosegale razsežnosti nesreč tankerjev za prevoz nafte Erika in Prestige 1 . Vendar se vsako leto poroča o več kot 2 000 pomorskih nesrečah in incidentih 2 . Samo ena nesreča potniške ali tovorne ladje, ki prevaža nevarne ali zdravju škodljive snovi, bi lahko imela uničujoče posledice za delavce, državljane na splošno in morsko okolje. Prehod na čistejši in bolj avtonomen pomorski prevoz prinaša tudi nove izzive. Varnost, zaščita in okoljska trajnostnost prometnega sistema so bistvenega pomena in ne bi smele biti ogrožene. EU bi morala razviti proaktivne in preventivne politike ter ostati vodilna v svetu na tem področju na podlagi stalnih prizadevanj z mednarodnimi, nacionalnimi in lokalnimi organi ter deležniki, med drugim civilno družbo.
Za dvojni digitalni in trajnostni prehod je potrebna korenita sprememba pomorskega prevoza. Ta sektor, ki predstavlja 3 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, mora preiti na tehnologije, pogonske sisteme in goriva z nizkimi in ničelnimi emisijami toplogrednih plinov. Prav tako bi bilo treba zmanjšati emisije onesnaževal zraka in splošni vpliv na morsko okolje, vključno z morskimi plastičnimi odpadki in podvodnim hrupom. Hkrati digitalizacija ter prehod na pametne in avtonomne sisteme pomorskega prevoza prinašata priložnosti in izzive. Za te spremembe je potrebno spodbudno okolje za inovacije, med drugim financiranje, kot je zagotovljeno v okviru partnerstva za brezemisijski vodni promet 3 . Spremembe je treba povezati tudi z obsežnimi prizadevanji za preusposabljanje in poklicnim razvojem delovne sile ter ukrepi za privabljanje delavcev v sektor, zlasti mladih. Pomorščaki in delavci v pomorskem prevozu so najdragocenejši viri sektorja ter morajo biti v središču varnega in trajnostnega prehoda.
V evropskem zelenem dogovoru, Strategiji za trajnostno in pametno mobilnost 4 ter akcijskem načrtu za ničelno onesnaževanje 5 so določene usmeritve na ravni EU s splošnim ciljem doseči razogljičen, pameten in odporen pomorski prevoz brez nesreč in odpadkov ter z ničelnim onesnaževanjem. Z zakonodajnim sklopom „Pripravljeni na 55“ je bil dosežen velik napredek pri usmeritvi sektorja na bolj trajnostno pot. EU je z uredbo FuelEU za pomorstvo 6 , katere cilj je spodbuditi uporabo trajnostnih goriv v pomorskem prevozu, in razširitvijo sistema EU za trgovanje z emisijami na pomorski prevoz 7 sprejela ukrepe, ki bodo spodbudili naložbe v čiste tehnologije in goriva ter zagotovili, da bo sektor prispeval k cilju Pariškega sporazuma glede omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C.
Komisija predlaga revizijo petih zakonodajnih aktov, da se posodobijo pravila EU o pomorski varnosti in trajnostnosti ter zagotovijo orodja EU za podporo čistemu in sodobnemu pomorskemu prevozu. Cilj je zagotoviti, da pomorski sektor EU ustreza svojemu namenu. Skupaj so ti predlogi temelj naših prizadevanj za zagotovitev učinkovitega, trajnostnega in varnega pomorskega prometa ter prevoza v vodah EU in zunaj njih v korist naših državljanov, obalnih skupnosti, morskega okolja in zdravih oceanov. Vzporedno s tem trdnim pravnim okvirom se je EU zavezala, da si bo v okviru Mednarodne pomorske organizacije (IMO) prizadevala za visoko raven varnosti in zaščite, digitalizacije ter ekologizacije in razogljičenja pomorskega prevoza. Soobstoj takih evropskih pravil in ukrepov EU v okviru IMO zagotavlja, da se na enotnem trgu in na svetovni ravni ohranijo enaki konkurenčni pogoji, s čimer se preprečijo tveganja spremembe zastave in izgube evropskih interesov.
Ta pomorski sveženj vsebuje pet predlogov za revizijo, ki se nanašajo na:
-Direktivo 2009/21/ES o skladnosti z zahtevami države zastave,
-Direktivo 2009/16/ES o pomorski inšpekciji države pristanišča,
-Direktivo 2009/18/ES o preiskavah nesreč v pomorskem prometu,
-Direktivo 2005/35/ES o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve ter
-Uredbo (ES) št. 1406/2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost.
1.Obstoječi okvir EU za pomorsko varnost in trajnostnost: trden sklop zakonodajnih aktov, ki jih je treba posodobiti
Direktiva o zahtevah države zastave, direktiva o pomorski inšpekciji države pristanišča in direktiva o preiskavah nesreč so ključni stebri pomorske varnosti. Odražajo mednarodne obveznosti, ki jih imajo države članice kot države zastave, države pristanišča in obalne države ter ki so določene v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), katere pogodbenica je tudi EU. Z ukrepi EU na področju pomorske varnosti se dopolnjuje in izvaja mednarodni pravni okvir, zlasti podrobna pravila in standardi, določeni v glavnih konvencijah IMO. Zaradi vključitve takih pravil in standardov v pravni sistem EU je te določbe mogoče izpodbijati pred Sodiščem Evropske unije, s čimer se zagotovijo njihovo enotno izvrševanje po vsej EU ter enaki konkurenčni pogoji za države članice in upravljavce v sektorju. Hkrati vključitev mednarodnih pravil v pravo EU in s tem uskladitev prava EU z mednarodnimi pravili zagotavljata, da imajo naše države zastave in upravljavci koristi od enakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni, mi pa ohranjamo konkurenčnost pomorskega prevoza EU.
Pomorska varnost temelji na treh oblikah zaščite, ki omogočajo javno ukrepanje, medtem ko so lastniki ladij in upravljavci dolžni vedno zagotavljati, da njihove ladje ustrezajo svojemu namenu. Glavno odgovornost nosi država zastave, ki mora zagotoviti, da je ladja primerna za plovbo in da ima potrebna potrdila, ki dokazujejo skladnost z mednarodnimi pravili in standardi. Država zastave je torej prva oblika zaščite. Ker pa se pravila države zastave uporabljajo samo za plovila, ki plujejo pod navedeno zastavo, in ker nekatere države zastave niso pripravljene ali sposobne izvrševati veljavnih pravil za svoje flote, pomorski inšpektorji države pristanišča izvajajo inšpekcijske preglede tujih ladij, ko so v pristaniščih. Pomorska inšpekcija države pristanišča je zato druga oblika zaščite. Kljub preventivi na teh dveh ravneh se nesreče in namerne kršitve zadevnih obveznosti ali kršitve zadevnih obveznosti iz malomarnosti še vedno lahko zgodijo. Njihove vzroke bi bilo treba preiskati, da bi se zagotovilo stalno izboljševanje, preprečila ponovitev podobnih nesreč in sankcioniralo storilce nezakonitih dejavnosti. To je tretja oblika zaščite.
Cilj teh oblik zaščite je skupaj zagotoviti ustrezno izvrševanje pravil, da bi se zmanjšalo število incidentov in nesreč ter preprečila izguba človeških življenj in onesnaževanje okolja.
Pri preverjanju ustreznosti leta 2018 je bilo ugotovljeno, da imajo te tri direktive dodano vrednost, zlasti zaradi usklajenega izvajanja in izvrševanja mednarodnih pravil, ter da so bili cilji, zastavljeni v njih, doseženi. Vendar je bilo pri preverjanju ustreznosti izpostavljeno tudi, da obstajajo možnosti za izboljšave in priložnosti za nadaljnjo digitalizacijo, sodelovanje med državami članicami in večjo podporo Evropske agencije za pomorsko varnost (EMSA).
Pomorske nesreče ne povzročajo le smrtnih žrtev in gospodarskih izgub, temveč neposredno vplivajo na okolje. Onesnaževala, ki se nenamerno, namerno ali iz malomarnosti izpustijo z ladje, kot so nafta, odpadki, odpadne vode ali kemijske snovi, negativno vplivajo na morsko okolje ter lahko močno onesnažijo morske in obalne habitate. Tako onesnaževanje se zato obravnava na podlagi posebnega dopolnilnega predpisa EU o nezakonitih izpustih, in sicer direktive o onesnaževanju morja z ladij.
V tej direktivi niso določeni standardi za specifikacijo takih izpustov. Navedene specifikacije so mednarodno urejene s Konvencijo IMO MARPOL (za preprečevanje onesnaževanja morja z ladij), ki določa, ali je izpust dovoljen ali nezakonit. Namen direktive pa je od držav članic zahtevati, da za nezakonite izpuste določijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, vključno s kazenskimi sankcijami. Poleg tega je v njej določeno sodelovanje pri izvrševanju po vsej EU ob podpori EMSA. Direktiva dopolnjuje mednarodno ureditev s podpiranjem držav članic EU pri prepoznavanju storilcev prek satelitskih nadzornih informacij o morebitnih razlitjih nafte in z ureditvijo odgovornosti, ki omogoča kaznovanje onesnaževalcev.
Pri oceni direktive je bilo ugotovljenih več pomanjkljivosti, ki se s predlagano revizijo nameravajo odpraviti. To vključuje zagotavljanje, da se ustrezno odkrijejo nezakoniti izpusti, obravnavajo kršitve in kaznuje storilce nezakonitih dejavnosti, s tem pa zmanjšajo nezakoniti izpusti ter posledično tudi vplivi na okolje. Namen revizije je skupaj z direktivo o pristaniških sprejemnih zmogljivostih odvrniti vse lastnike ladij in upravljavce (ne glede na zastavo) od kakršnih koli nezakonitih izpustov v evropska morja. Oddaja vseh ladijskih odpadkov v pristaniške sprejemne zmogljivosti EU bi morala postati stalna praksa.
EMSA ima ključno vlogo v okviru EU za pomorsko varnost in je znatno prispevala k spodbudnim rezultatom, doseženim v EU na področju zagotavljanja kakovostnega pomorskega prevoza in kulture varnosti. Agencija je bila ustanovljena leta 2002 po pomorskih nesrečah tankerjev Prestige in Erika s specifičnim ciljem podpreti Evropsko komisijo in države članice pri uporabi in spremljanju zakonodaje EU o pomorski varnosti. S svojimi obiski in inšpekcijskimi pregledi (skupina za revizijo) je temelj dodane vrednosti EU za pomorsko varnost, saj pomaga pri izvrševanju ter omogoča uspešno in učinkovito izvajanje pravil. Kljub vse večjemu portfelju dejavnosti mora še naprej namenjati zadostna sredstva za to ključno nalogo, da bi državam članicam, Komisiji in širši pomorski skupnosti še naprej zagotavljala visokokakovostne storitve.
Naloge Agencije so se od leta 2002 dejansko razširile, zato EMSA zdaj zagotavlja tehnično, znanstveno in operativno pomoč na številnih področjih, povezanih s pomorskim prevozom, zlasti v zvezi z zelenim in digitalnim prehodom. Mandat Agencije, razen spremembe o sodelovanju obalne straže, je bil nazadnje revidiran leta 2013 in ga je treba posodobiti, da bo odražal sedanji obseg njenih dejavnosti, razvijajoči se regulativni okvir, zlasti ta pomorski sveženj, in razvoj v pomorskem sektorju.
2.Uskladitev z mednarodnimi predpisi in razširitev področja uporabe za učinkovitejši okvir
Eden glavnih razlogov za revizijo petih zakonodajnih besedil je potreba po njihovi uskladitvi s posodobljenimi mednarodnimi predpisi skupaj s koristmi, ki jih to prinaša. Soobstoj neusklajenih standardov in pravil obremenjuje industrijo in nacionalne uprave ter v njih povzroča pravno negotovost, hkrati pa ogroža enake konkurenčne pogoje in konkurenčnost pomorskega prevoza EU. Vključitev mednarodnih predpisov v pravo EU bi morala potekati na način, ki zagotavlja učinkovito uporabo, enotnost in ustrezno izvrševanje ter s tem kakovosten pomorski prevoz.
Za direktivo o državi zastave je vključitev „kodeksa o izvajanju instrumentov IMO“ (v nadaljnjem besedilu: Kodeks III), ki je bil sprejet leta 2013 in je začel veljati leta 2016, osrednjega pomena za revizijo. Kodeks III predstavlja pomemben razvoj na ravni IMO, saj zagotavlja, da imajo nacionalni organi sredstva in pooblastila, ki jih država zastave potrebuje za prevzem svojih mednarodnih obveznosti. Medtem ko se v državah članicah EU tak celovit pregled v okviru IMO izvaja že od leta 2009, je s Kodeksom III postal obvezen tudi za vse pogodbenice IMO, in sicer vsakih 7 let.
Glede na pomen mednarodne Konvencije o delu v pomorstvu, ki ureja vse zadeve v zvezi z delovnimi in življenjskimi pogoji pomorščakov, je bilo njeno izvrševanje že vključeno v pravo EU z ločenim pravnim aktom 8 , ki se uporablja za države zastave 9 . Socialna pravila so dejansko ključna za dobro počutje posadk in pomorsko varnost (za večino nesreč je namreč odgovoren človeški dejavnik).
Z revizijo direktive o pomorski inšpekciji države pristanišča se pravila EU posodabljajo in usklajujejo z novo veljavnimi mednarodnimi pravnimi instrumenti, in sicer s konvencijo IMO o ravnanju z balastno vodo in nairobijsko konvencijo o odstranitvi razbitin. Države pristanišča, ki izvajajo pomorske inšpekcijske preglede, svoje delo sistematično usklajujejo na regionalni ravni, da bi izboljšale učinkovitost. Pariški memorandum o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe 10 (v nadaljnjem besedilu: pariški memorandum), podpisan leta 1982, je prva od devetih takih medvladnih struktur. Vseh 24 držav članic Evropskega gospodarskega prostora (EGP) z morskimi pristanišči ter Kanada, Ruska federacija 11 in Združeno kraljestvo so članice pariškega memoranduma. EU ni članica.
Pomorska inšpekcija države pristanišča EU temelji na postopku in orodjih pariškega memoranduma od leta 2009, ko je bila direktiva sprejeta. Zato je treba vključiti tudi več sprememb in izboljšav, sprejetih v zadnjih 14 letih v okviru pariškega memoranduma. V zvezi z direktivo o preiskavah nesreč je posodobljenih več opredelitev pojmov in sklicev, da bi se upoštevale spremembe v mednarodnem regulativnem okolju, zlasti Kodeks IMO o preiskovanju nesreč, ter da bi se ustrezno upoštevali položaj plovil v pristaniščih in nesreče, ki prizadenejo pristaniške delavce.
Komisija predlaga razširitev področja uporabe direktive o državi pristanišča in direktive o preiskavah nesreč v zvezi z ribiškimi plovili, kjer še vedno obstajajo resni pomisleki glede varnosti. Za države članice, ki želijo izvajati te inšpekcijske preglede, bo vzpostavljen prostovoljni sistem pomorske inšpekcije države pristanišča za ribiška plovila, ki so daljša od 24 metrov in pristanejo v pristaniščih EU, kar bo za to vrsto plovil druga oblika zaščite. Za varnost ribiških plovil je v prvi vrsti odgovorna država zastave, saj manjša ribiška plovila običajno ne obiskujejo tujih pristanišč in v mnogih primerih ne spadajo na področje uporabe mednarodnih konvencij. Preiskovanje nesreč zdaj ne bo zajemalo le večjih ribiških plovil, temveč bo delno razširjeno na najhujše nesreče, v katerih so udeležena manjša ribiška plovila, krajša od 15 metrov, pri čemer se bo zagotovilo čim manjše upravno breme.
V zvezi z onesnaževanjem morja z ladij se področje uporabe direktive razširi tako, da v celoti zajema pet prilog h konvenciji IMO MARPOL 12 . Direktiva bo poleg nezakonitih izpustov nafte in zdravju škodljivih tekočih snovi (trenutno področje uporabe) zajemala tudi nezakonite izpuste škodljivih snovi v pakirani obliki, odpadnih voda, smeti ter ostankov iz sistemov za čiščenje izpušnih plinov (pralnikov). To tudi pomembno prispeva k ciljem zelenega dogovora EU, ki si prizadeva za ničelno onesnaževanje ter trajnostno in pametno mobilnost, kar vključuje tudi te druge škodljive snovi.
Ta uskladitev s konvencijo MARPOL je ključna za revizijo direktive o onesnaževanju morja z ladij. K njej sta pozvala Evropski parlament in Svet leta 2019, ko je bila sprejeta revidirana direktiva o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za ostanke tovora in odpadke 13 . Namen je bil dopolniti dogovorjena strožja pravila o pristaniških sprejemnih zmogljivostih, da bi se preprečila situacija, v kateri bi lahko nenamerno spodbudili več nezakonitih izpustov v morje.
Zaradi navedenih revizij in širšega razvoja v splošnem regulativnem okolju od leta 2013 je treba mandat EMSA tudi posodobiti, da bi bolje odražal vse večjo vlogo Agencije pri podpiranju več področij pomorskega prevoza, vključno z varnostjo, preprečevanjem onesnaževanja in varstvom okolja, podnebnimi ukrepi, zaščito, nadzorom ter kriznim upravljanjem in digitalizacijo. Revidirani mandat ne bo odražal le nalog, ki so ji jih od leta 2013 zaupale Komisija in države članice, temveč tudi nove naloge v zvezi z varnostjo in trajnostnostjo, ki izhajajo iz tega zakonodajnega svežnja. Agencija bo tudi pripravljena na prihodnost, saj bo predvidela razvoj, zlasti na področju digitalizacije in avtomatizacije.
3.Prizadevanja za večjo okoljsko trajnostnost
Pomorski prevoz je glede na obseg in delež blaga, ki se prevaža, ter na njegov prispevek k EU in svetovnemu gospodarstvu trenutno eden najčistejših načinov prevoza 14 . Zagotavljanje kakovostnega pomorskega prevoza ter varnega in zanesljivega pomorskega sektorja je bistveno za ohranitev njegove privlačnosti. Vendar je pomorski sektor tudi velik povzročitelj emisij toplogrednih plinov ter je odgovoren za znatno onesnaževanje zraka in morja, ki škoduje morskemu okolju ter njegovi biotski raznovrstnosti in odpornosti na ogljični odtis, kakor tudi zdravju obalnega prebivalstva. Pomorski prevoz bo moral ob razogljičenju ali hitrem zmanjševanju emisij drugih onesnaževal v drugih gospodarskih sektorjih sorazmerno bolj prispevati k zmanjšanju takih emisij in onesnaževanja. Zato je treba temu področju še naprej posvečati pozornost in ukrepati.
Komisija želi s tem svežnjem spodbujati kakovost pomorskega prevoza ter sodoben, čist in uspešen pomorski sektor v skladu z ustreznimi mednarodnimi obveznostmi in obveznostmi EU. Zakonodajni okvir EU bi moral tiste, ki zaobidejo ali so pripravljeni zaobiti pravila, odvračati od takega ravnanja in jih kaznovati, hkrati pa spodbujati naložbe v uvajanje čistih tehnologij in trajnostnih praks. To je edini način, ki bo pomagal vzpostaviti visoke svetovne standarde in ohraniti vodilni položaj pomorskega prevoza EU na svetovni ravni.
Revizija direktive o državi zastave uvaja učinkovitejši okvir, ki temelji na ustrezni ravni in kakovosti inšpekcijskih pregledov ladij ter splošnem nadzoru flote, krepitvi zmogljivosti uprav države zastave in boljšem merjenju njihovega delovanja. To bo ugodno vplivalo zlasti na varnost, koristilo pa naj bi tudi varstvu okolja. Ko bodo v skladu z mednarodnimi konvencijami začela veljati strožja okoljska pravila, se bo odgovornost države zastave za njihovo izvrševanje samodejno razširila. Revizija direktive o pomorski inšpekciji države pristanišča bo tudi dodatno izboljšala zmogljivost držav članic za odkrivanje in odpravljanje neskladnosti s predpisi in standardi ne le na področju varnosti, temveč tudi na področju preprečevanja onesnaževanja.
Poleg tega se z revizijo direktive o pomorski inšpekciji države pristanišča posebej spreminja profil tveganja ladje, na katerem temeljijo inšpekcijski pregledi ladij, da bi se v večji meri upoštevali okoljski dejavniki. Za tovorna in potniška plovila, ki presegajo 5 000 bruto ton (in se štejejo za plovila, ki najbolj onesnažujejo), bo pri profilu tveganja ladje upoštevan kazalnik ogljične intenzivnosti plovila, ki ga je oblikovala organizacija IMO. Za vse ladje, ki so primerne za pomorsko inšpekcijo države pristanišča, se utežni faktor prilagodi tako, da se pripiše večji pomen predhodno ugotovljenim pomanjkljivostim in zadržanjem, ki so povezani z okoljem (v skladu s konvencijo MARPOL, konvencijo o ravnanju z balastno vodo in konvencijo o škodljivih sistemih proti obraščanju) in se nanašajo na ladjo, ki je predmet inšpekcijskega pregleda.
Revizija direktive o onesnaževanju morja z ladij bo okrepila varstvo morskega okolja ne le z uskladitvijo njenega področja uporabe z mednarodnimi standardi, temveč tudi z učinkovitejšim izvrševanjem mednarodnih pravil o čezmejnem onesnaževanju morja z ladij. Cilj nove direktive je nacionalnim organom, pristojnim za odkrivanje in preverjanje onesnaževanja, zlasti nezakonitih izpustov, omogočiti skrbnejšo in bolj usklajeno delovanje. To se bo doseglo z izboljšanimi digitalnimi orodji, krepitvijo zmogljivosti in prilagojenim usposabljanjem ter z obveznostjo nalaganja poročil v integrirani sistem, ki ga gosti EMSA. Revizija bi morala omogočiti tudi ustrezno nacionalno ukrepanje v primeru kršitve, in sicer z vzpostavitvijo trdnejšega okvira za kazni in njihovo uporabo, ne da bi to vplivalo na možnost uvedbe kazenskih sankcij v okviru direktive o okoljski kriminaliteti 15 .
Čeprav sedanje področje uporabe direktive o onesnaževanju morja z ladij ne vključuje emisij onesnaževal zraka, bo Komisija glede na njihov vpliv na kakovost zraka v pristaniščih in obalnih območjih ocenila, kako jih v prihodnje vključiti na podlagi novih podatkov in izkušenj, ki jih EMSA zbere v zvezi z izvrševanjem ustreznih pravnih zahtev o onesnaževanju zraka z žveplom (Sox) in dušikovimi oksidi (Nox), določenih v Prilogi VI h konvenciji MARPOL. V ta namen je v predlagani revidirani uredbi o mandatu EMSA večji poudarek na zmogljivosti Agencije za zagotavljanje tehnične pomoči pri izvrševanju veljavnih pravil o dušikovih oksidih in žveplu na tem področju.
EMSA je bila v preteklih letih vse pogosteje pozvana, naj pomaga Komisiji in državam članicam pri izboljšanju okoljske trajnostnosti pomorskega prevoza. Agencija se že od svoje ustanovitve ukvarja z onesnaževanjem morja in zagotavlja operativno pomoč z zelo učinkovito dodatno operativno zmogljivostjo plovil za odzivanje na onesnaženje z nafto, ki so na voljo in pripravljena v primeru razlitja nafte. EMSA je z revizijo direktive o žveplu leta 2012 pridobila ključno vlogo pri pomoči v zvezi z izvajanjem in izvrševanjem pravil EU o emisijah v zrak z ladij. Zagotavlja tehnično pomoč, in sicer z ustreznimi podatkovnimi zbirkami, ki državam članicah pomagajo pri izvajanju nadzora, in operativno pomoč s službami za spremljanje emisij s sistemi RPAS 16 , ki jih zahtevajo države članice ali dopolnjujejo njihove obstoječe zmogljivosti za nadzor. V zvezi z emisijami toplogrednih plinov z ladij EMSA gosti sistem EU za poročanje, spremljanje in preverjanje 17 . EMSA državam članicam pomaga tudi pri izvajanju obveznosti recikliranja ladij ter pri podvodnem hrupu in onesnaževanju s plastiko.
EMSA Komisiji in državam članicam zagotavlja tudi ključno tehnično in znanstveno strokovno znanje za nadaljnje delo v okviru IMO v zvezi z vsemi okoljskimi zadevami iz zelenega dogovora tako, da izdaja najsodobnejša poročila, študije o novih trajnostnih vprašanjih (izguba zabojnikov, razplinjevanje tovora, črni ogljik) ter smernice za pomorske in pristaniške organe, med drugim o električni energiji z obale.
Nove naloge, določene v tem svežnju, je treba bolje vključiti v revidirani mandat in zanje zagotoviti ustrezna sredstva. Poleg tega bo novi pravni okvir za pomorski prevoz, določen v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“, dodatno okrepil prizadevanja za trajnostnost. Komisija se bo še naprej zanašala na podporo EMSA pri izvajanju uredbe FuelEU za pomorstvo in razširitvi sistema EU za trgovanje z emisijami na pomorski prevoz. Enako pomembna bo tudi pomoč pri regulativnem razvoju v okviru IMO. Ključna prednostna naloga za prihodnost je zagotoviti proaktivno analizo varnostnih tveganj, povezanih z uporabo alternativnih goriv z nizkimi in ničelnimi emisijami toplogrednih plinov, hkrati pa še naprej podpirati in omogočati operativno uvajanje in uporabo teh goriv s smernicami in raziskavami.
4.Digitalizacija kot omogočitveni dejavnik
Digitalizacija je v središču pomorskega svežnja. Razvoj informacijske tehnologije in pametne tehnologije so ključni dejavniki, ki omogočajo večjo izmenjavo informacij in preglednost ter s tem izvrševanje pravil. Digitalizacija zmanjšuje breme za upravljavce in uprave, s čimer se na splošno dosega učinkovitejši okvir EU in večji učinek v smislu učinkovitosti logistične verige. EMSA ima osrednjo vlogo gostitelja in tehničnega razvijalca pomorskih informacijskih ter nadzornih sistemov in storitev, ki zagotavljajo interoperabilnost in združljivost. Navedeni sistemi in storitve krepijo podporo državam članicam, ki so odgovorne kot države zastave, države pristanišča in/ali obalne države.
Zanašanje na postopke v papirni obliki se je med pandemijo COVID-19 izkazalo za še posebej neustrezno, saj ni bilo sredstev za preverjanje in omogočanje začasnega podaljšanja potrdil. Predloga o državi zastave in pomorski inšpekciji države pristanišča zagotavljata in spodbujata večjo uporabo digitalnih rešitev. Cilj revidirane direktive o državi zastave je digitalizirati zastave držav članic prek registrov e-certificiranja, v katerih so zbrana elektronska potrdila, na podlagi informacijskih rešitev, ki jih zagotavlja EMSA, in splošno razpoložljivega tehničnega protokola, ki omogoča interoperabilnost na ravni EU.
Hkrati bo direktiva o pomorski inšpekciji države pristanišča spodbujala uporabo elektronskih potrdil (zlasti s povezovanjem njihove uporabe s profilom tveganja ladje) ter zagotovila skupno podatkovno orodje, orodje za potrjevanje in odložišče na ravni EU. Izdajanje elektronskih potrdil s strani držav zastave (ali priznanih organizacij, ki delujejo v njihovem imenu) se bo spodbujalo z novim parametrom, dodanim profilu tveganja ladje, ki bo omogočil redkejše izvajanje pomorskih inšpekcijskih pregledov države pristanišča na teh certificiranih ladjah.
Uporaba obstoječih in novih tehnologij lahko prispeva tudi k zelenemu prehodu sektorja. Digitalizacija postopkov za zagotovitev uporabe direktive o onesnaževanju morja z ladij bo povečala njeno učinkovitost. Opredelitev domnevnih onesnaževalcev bo olajšala integrirana zmogljivost različnih sistemov, ki jih gosti EMSA (opazovanje Zemlje za odkrivanje onesnaževanja – CleanSeaNet 18 , orodje za inšpekcijske preglede v pristaniščih – THETIS-EU 19 ter sistem za spremljanje in izmenjavo informacij o ladijskem prometu za pomoč pri opredelitvi domnevnih onesnaževalcev – SafeSeaNet 20 ). Sistematično sporočanje podatkov in izmenjava ciljnih informacij z nacionalnimi upravami bosta privedla do boljšega izvrševanja in posledično do manjšega onesnaževanja.
EMSA je v zadnjih letih že znatno napredovala pri digitalizaciji svojih dejavnosti in storitev, ki jih zagotavlja Komisiji, državam članicam in širši pomorski skupnosti. Njeni digitalni sistemi in orodja so postali svetovni zgled. Mandat Agencije bo revidiran tako, da bo odražal njene že razširjene digitalne zmogljivosti. To vključuje izvajanje evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor prek nabora podatkov, ki zagotavlja skupne specifikacije za obveznosti poročanja držav članic v pristaniščih, podatkovne zbirke ladij z identifikacijskimi podatki o ladjah ter evidence o oprostitvah poročanja z ladij. Agencija tudi stalno razvija svoje integrirane pomorske storitve, s katerimi podpira nadzor, ki ga izvajajo države članice in druge agencije EU, in ki so namenjene širokemu naboru funkcij obalne straže.
Agencija je v okviru svežnja „Pripravljeni na 55“ prevzela nove naloge, kot je vzpostavitev orodij za skladnost sistema EU za trgovanje z emisijami in uredbe FuelEU za pomorstvo, ki temeljijo na njenih obstoječih sistemih in storitvah. Kot je navedeno v skupnem sporočilu in akcijskem načrtu o strategiji EU za pomorsko varnost 21 , ima Agencija pomembno vlogo pri zagotavljanju zmogljivosti okrepljenega nadzora prek svojih integriranih pomorskih storitev in prostovoljnega skupnega okolja za izmenjavo informacij (CISE) ter pomoči za kibernetsko odpornost. Ruska vojna proti Ukrajini in pandemija COVID-19 sta pokazali dodano vrednost EMSA, ki z okrepljenim centrom za pomorsko ozaveščenost, ki deluje 24 ur na dan in 7 dni v tednu, podpira prizadevanja EU za pomorski nadzor, načrtovanje ravnanja v nepredvidljivih razmerah ter pripravljenost in odzivanje na krize, povezane s pomorskimi dogodki. Za nadaljnje zagotavljanje visokokakovostnih storitev so v Agenciji potrebni ustrezni viri.
5.Spodbujanje zaupanja in sodelovanja
Politika EU za pomorsko varnost se je vedno opirala na okrepljeno sodelovanje med vsemi udeleženimi akterji – Komisijo, državami članicami EU in deležniki. To se je sčasoma razširilo tudi na izvrševanje okoljske zakonodaje. Zaupanje v pomorski sektor je pravzaprav bistveno, saj brez njega ni mogoče zagotoviti varnosti in kakovosti pomorskega prevoza, posledično pa tudi ne pomorske trgovine.
EMSA je bila ustanovljena, da bi olajšala skupno delo Komisije in držav članic EU za zagotovitev najvišje ravni varnosti v vodah in na obalah EU. Obiski EMSA pri pomorskih upravah pomagajo Komisiji pri izpolnjevanju njenih obveznosti preverjanja, ali države članice ustrezno uporabljajo in izvršujejo zakonodajo EU. Omogočajo tudi izmenjavo dobrih praks in izzivov med državami članicami. Dejavnosti in storitve EMSA izboljšujejo izmenjavo informacij ter krepijo sodelovanje in zaupanje med pomorskimi upravami v Evropi, s sosednjimi državami in po svetu, zlasti s skupnim ukrepanjem držav članic EU v okviru IMO.
Namen pobud, vključenih v pomorski sveženj, je dodatno poglobiti zaupanje in sodelovanje med vsemi stranmi. Direktiva o državi zastave bo olajšala izmenjavo informacij med državami zastave o rezultatih inšpekcijskih pregledov, vprašanjih skupnega interesa, nadzoru priznanih organizacij in vprašanjih skladnosti države zastave na splošno. To bodo olajšali sistemi, ki jih gosti EMSA, kot je THETIS, in Komisija, ki bo ustanovila posebno strokovno skupino.
Revizija direktive o pomorski inšpekciji države pristanišča bo okrepila usklajevanje, ki v veliki meri temelji na načelu porazdelitve in usklajevanja inšpekcijskih bremen. EMSA bo podpirala izvajanje z novim in okrepljenim programom strokovnega razvoja in usposabljanja (po kvalifikaciji) za inšpektorje pomorske inšpekcije države pristanišča in inšpektorje/nadzornike/revizorje države zastave.
Tako kot direktiva o pomorski inšpekciji države pristanišča je tudi direktiva o preiskovanju nesreč že od začetka določala okvir sodelovanja med državami članicami za izmenjavo informacij o pridobljenih izkušnjah in dobrih praksah. EMSA bo še povečala svojo podporo nacionalnim organom za preiskovanje nesreč tako, da bo dala na voljo skupino strokovnjakov iz različnih disciplin, ki bi lahko pomagali na zahtevo. Agencija bo lahko državam članicam, ki potrebujejo dodatno podporo, zagotovila tudi specializirana orodja in opremo, kar bo omogočilo ekonomijo obsega na ravni EU.
EMSA bo tudi okrepila sodelovanje med državami članicami pri izvajanju in učinkovitejšem izvrševanju direktive o onesnaževanju morja z ladij. Velika pomanjkljivost, ugotovljena pri oceni Direktive, je bilo pomanjkanje dosledne izmenjave informacij in strokovnega znanja za učinkovito odkrivanje, preverjanje in kaznovanje onesnaževanja ter izvajanje predpisov v zvezi z njim. EMSA bo organom, pristojnim za odkrivanje, preverjanje in zbiranje dokazov, zagotovila izboljšana orodja za spremljanje, ki omogočajo izmenjavo informacij, usmerjanje in usposabljanje. Revizija bo vključevala tudi ustanovitev posebne strokovne skupine za olajšanje sodelovanja. Poleg tega bo omogočila izvajanje druge okoljske zakonodaje v zvezi z onesnaževanjem zraka in vode ter recikliranjem ladij.
Seznam nalog, dodeljenih državam pristanišča, državam zastave in obalnim državam, se povečuje, zlasti zaradi dvojnega digitalnega in zelenega prehoda, odgovorni subjekti pa potrebujejo vse širša znanja in spretnosti. To se dogaja v razmerah, ko so sredstva držav članic skromnejša in bolj obremenjena. Zato se bo povpraševanje po usmerjanju, tehnični pomoči in strokovnem znanju s strani EMSA še naprej povečevalo. Agencija bi morala imeti na voljo ustrezna sredstva, da bi zadostila temu večjemu povpraševanju.
EMSA tudi vse bolj pomaga Komisiji pri spodbujanju rešitev in standardov EU na svetovni ravni. Tak primer je trden okvir za pomorsko inšpekcijo države pristanišča, ki je bil razvit v EU in je postal svetovni zgled. Razvilo se je sodelovanje med EMSA in drugimi regionalnimi memorandumi o soglasju za pomorsko inšpekcijo države pristanišča, kot sta tokijski memorandum o soglasju in sredozemski memorandum o soglasju, pri čemer se podatki o inšpekcijskih pregledih izmenjujejo med memorandumi o soglasju. EMSA poleg sodelovanja s pariškim memorandumom upravlja podatkovno zbirko o ciljnem in inšpekcijskem poročanju za sredozemski memorandum o soglasju.
EMSA s svojo tehnično podporo prispeva k usklajevanju EU v okviru IMO ter spodbuja globalno sodelovanje za izboljšanje varnega, čistega in sodobnega pomorskega prevoza. Pomorskim upravam tretjih držav se lahko zagotovi ad hoc zunanja pomoč na podlagi portfelja agencij za storitve krepitve zmogljivosti. Taka pomoč, ki je že stalna za sosednje države in države kandidatke, bo v okviru revidiranega mandata še lažja.
6.Zaključek
Okvir EU za pomorsko varnost zagotavlja kakovosten pomorski prevoz v vodah EU, ki varuje trgovino in potnike, državljane na splošno in okolje, podpira enotni trg ter krepi vodilno mednarodno vlogo in strateško avtonomijo EU. Pomorska politika EU krepi enake konkurenčne pogoje za države članice EU, hkrati pa upošteva potrebo po zaščiti konkurenčnosti naše industrije in interesov EU na svetovni ravni. Določena zakonodaja EU vpliva na pomorsko varnost po vsem svetu, na primer zakonodaja EU o minimalnih standardih za priznane organizacije ter o usposabljanju in izdajanju spričeval pomorščakom. Poleg tega ima EU zaradi svojega strokovnega znanja, izkušenj in političnih ambicij ključno vlogo v IMO, saj ji pomaga pri doseganju višjih varnostnih in okoljskih standardov.
Pomorski sektor je na prelomnici. Začel je obsežno preobrazbo, da bi povečal svojo okoljsko trajnostnost in prispeval k prizadevanjem za blažitev podnebnih sprememb. EU je bila v okviru evropskega zelenega dogovora proaktivna s svežnjem „Pripravljeni na 55“ in si v okviru IMO še naprej prizadeva, da bi pomorski prevoz na svetovni ravni prispeval ustrezen delež v naših prizadevanjih za blažitev podnebnih sprememb in zmanjšanje onesnaževanja. Izboljšanje izvrševanja mednarodnega okoljskega prava je bistvenega pomena, pri čemer je treba prilagoditi pravila o skladnosti in odgovornosti za nezakonito ravnanje in onesnaževanje. Digitalizacija je izjemna priložnost za izboljšanje varnosti in trajnostnosti, vendar jo je treba v celoti izkoristiti. Obeti avtonomnih ladij in pametnih sistemov zahtevajo pripravo, preskušanje, regulativne posodobitve ter usposabljanje in preusposabljanje. Več pozornosti je treba nameniti tudi zdravju in varnosti ter delovnim in življenjskim razmeram pomorščakov in delavcev v pomorskem prevozu na splošno.
Pandemija COVID-19 in novo geopolitično okolje po vojni Rusije proti Ukrajini sta izpostavila potrebo po tesnem sodelovanju med Komisijo, državami članicami in deležniki na splošno ter njegove koristi. S trdnim okvirom EU za pomorsko varnost in učinkovitim delovanjem v okviru EMSA se bo olajšalo in okrepilo tako sodelovanje ter pomagalo pomorskim upravam EU pri izpolnjevanju njihovih obveznosti. Hkrati se bo s tem prispevalo k močnejši Evropi v svetu ter okrepil glas EU v IMO in drugih mednarodnih forumih.
Komisija poziva zakonodajalca EU, naj hitro sprejmeta zakonodajne pobude, vključene v ta sveženj, da bi se podprl visokokakovostni, čist in sodoben pomorski prevoz EU.
Nesreča tankerja MV Erika leta 1999 v Franciji (20 000 ton nafte) in nesreča tankerja MV Prestige leta 2002 v Španiji (63 000 ton nafte).
EMSA Annual Overview of Marine Casualties and Incidents (Letni pregled pomorskih nesreč in nezgod Evropske agencije za pomorsko varnost), Evropska informacijska platforma za pomorske nesreče – EMCIP.
https://transport.ec.europa.eu/system/files/2021-04/2021-mobility-strategy-and-action-plan.pdf
COM(2019) 640 final, COM(2021) 400 final.
COM(2021) 562 final – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v pomorskem prevozu ter spremembi Direktive 2009/16/ES.
COM(2021) 551 final – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji.
Direktiva 2013/54/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o nekaterih odgovornostih države zastave za zagotovitev skladnosti s Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 in njenega izvrševanja (UL L 329, 10.12.2013, str. 1).
In z revizijo direktive o pomorski inšpekciji države pristanišča v delu, ki se nanaša na izvrševanje države pristanišča – Direktiva 2013/38/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. avgusta 2013 o spremembi Direktive 2009/16/ES o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L 218, 14.8.2013, str. 1).
Po invaziji na Ukrajino je bilo članstvo Ruske federacije v pariškem memorandumu maja 2022 začasno prekinjeno.
Šesta se nanaša na emisije onesnaževal zraka in je delno že zajeta v zakonodaji EU (direktiva o žveplu) ali bo obravnavana pozneje in je predmet klavzule o pregledu v revidirani direktivi o onesnaževanju morja z ladij (dušikovi oksidi, morski odpadki in podvodni hrup).
Direktiva (EU) 2019/883 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij, spremembi Direktive 2010/65/EU in razveljavitvi Direktive 2000/59/ES (UL L 151, 7.6.2019, str. 116).
Rail and waterborne - best for low-carbon motorised transport (Železnica in prevoz po vodnih poteh – najboljši rešitvi za nizkoogljični motorizirani prevoz), študija Evropske agencije za okolje, 2021.
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o kazenskopravnem varstvu okolja in nadomestitvi Direktive 2008/99/ES (COM(2021) 851 final).
Sistemi daljinsko pilotiranih zrakoplovov.
Modul Thetis MRV – https://www.emsa.europa.eu/tackling-air-emissions/greenhouse-gas.html
THETIS EU – EMSA – Evropska agencija za pomorsko varnost (europa.eu)
SafeSeaNet – EMSA – Evropska agencija za pomorsko varnost (europa.eu)
Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu o posodobljeni strategiji EU za pomorsko varnost in povezanem akcijskem načrtu „Izboljšana strategija EU za pomorsko varnost za spreminjajoče se pomorske grožnje“ (JOIN(2023) 8 final).