EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 14.3.2023

COM(2023) 146 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o večletni strateški politiki za evropsko integrirano upravljanje meja

Evropski svet je na izrednem zasedanju 9. februarja 2023 ponovno poudaril, da je treba v okviru celovitega pristopa k migracijam zagotoviti učinkovit nadzor zunanjih kopenskih in morskih meja EU. V zvezi s tem je Evropsko komisijo pozval, naj čim prej dokonča strategijo za evropsko integrirano upravljanje meja.

To sporočilo je bilo pripravljeno v odgovor na ta poziv in vzpostavlja prvo večletno strateško politiko (v nadaljnjem besedilu: strateška politika za evropsko integrirano upravljanje meja), ki zagotavlja skupen politični okvir in smernice za učinkovito evropsko integrirano upravljanje meja 1 v obdobju 2023–2027.

Prednostne naloge politike in strateške smernice v zvezi s 15 elementi evropskega integriranega upravljanja meja, določenimi v Prilogi I, temeljijo na dokumentu o politiki z dne 24. maja 2022 2 , s katerim se je začel prvi petletni cikel strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja, in vključujejo prispevke, ki so jih deležniki zagotovili v postopku posvetovanja. Natančneje so bili v okviru medinstitucionalnih razprav zagotovljeni dragoceni prispevki Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) 3 ter sklepi Sveta 4 , ki so bili upoštevani v tem sporočilu in njegovih prilogah, v katerih je torej določena skupna evropska vizija glede evropskega integriranega upravljanja meja v naslednjih petih letih.

Na podlagi uredbe o ustanovitvi evropske mejne in obalne straže (v nadaljnjem besedilu: uredba o evropski mejni in obalni straži) 5 bo ta strategija za evropsko integrirano upravljanje meja usmerjala delo nacionalnih organov držav članic, pristojnih za upravljanje meja 6 , in Evropske agencije za mejno in obalno stražo (v nadaljnjem besedilu: Agencija ali agencija Frontex), ki skupaj tvorijo evropsko mejno in obalno stražo. Na operativni ravni ta strategija predstavlja skupni okvir, ki usmerja vsakodnevno delo več kot 120 000 uradnikov evropske mejne in obalne straže iz nacionalnih organov držav članic in agencije Frontex, pri čemer je cilj zagotoviti učinkovito in uspešno evropsko integrirano upravljanje meja.

 

Strateški okvir

V strateški analizi tveganja 7 , ki jo je pripravila agencija Frontex, so bili opredeljeni številni trendi, ki vplivajo na okvir evropskega integriranega upravljanja meja. Ti vključujejo tako megatrende, kot so širše svetovne neenakosti, podnebne spremembe, demografska rast in morebitne prihodnje pandemije, kot tudi kratkoročnejše geopolitične in operativne danosti. Ti izzivi bodo predvidoma močno vplivali na upravljanje migracij, vračanje in način varovanja zunanjih meja EU, pri čemer je treba upoštevati tudi, da je treba za različne vrste meja (kopenske, morske in zračne) sprejeti različne ukrepe in da bodo različni mejni odseki različno obremenjeni glede na velikost, pa tudi smer migracijskih tokov.

Nedavni geopolitični dogodki so in bodo tudi v prihodnje močno vplivali na zunanje meje EU. Ruska vojna agresija proti Ukrajini je ponovno potrdila sovražne geopolitične razmere na vzhodnih mejah Evrope. Člani evropske mejne in obalne straže imajo poleg svoje tradicionalne funkcije nadzora in varovanja meja tudi ključno vlogo pri lajšanju prehajanja meja osebam, ki bežijo pred rusko vojno agresijo, hkrati pa varujejo celovitost in zagotavljajo varnost zunanjih meja EU.

EU se srečuje tudi z novim pojavom instrumentalizacije migracij v politične namene, tj. novim trendom, ki tradicionalne pristope k upravljanju zunanjih meja postavlja pod vprašaj in zaradi katerega lahko v prihodnosti nastanejo dodatne težave. Poleg namerne instrumentalizacije s strani državnih akterjev je za razmere na zunanjih morskih in kopenskih mejah značilno tudi nenehno delovanje dobro organiziranih kriminalnih mrež, ki so postale sposobnejše in bolj sofisticirane, kar povzroča dodatne izzive za učinkovito upravljanje zunanjih meja.

Nadaljnji ukrepi so potrebni tudi v zvezi z notranjo in zunanjo razsežnostjo politike vračanja EU. Njeno učinkovitost in uspešnost ovirata neusklajenost organov znotraj Evropske unije ter nizka raven sodelovanja tretjih držav. Po podatkih Eurostata je bilo od 340 515 odločb o vrnitvi, izdanih leta 2021, dejansko izvršenih le 21 %. Poleg tega je le pet držav članic odgovornih za 80 % vrnitev, ki jih podpira agencija Frontex. Ta nizka raven učinkovitosti spodkopava dolgoročno podporo in zaupanje evropskih državljanov v celovitost evropskega sistema za upravljanje migracij in meja.

Na svetovni ravni državni in nedržavni akterji redno izpostavljajo vprašanja spoštovanja človekovih pravic in mednarodnih obveznosti, kar ustvarja dolgoročen pritisk na svetovni sistem zaščite. V tem okviru mora EU ponovno potrditi svojo zavezanost učinkovitemu in varnemu upravljanju naših zunanjih meja, ob polnem spoštovanju prava Unije in mednarodnega prava, vključno s temeljnimi pravicami, zapisanimi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

Evropska unija bo morala ostati privlačna za nadarjene posameznike, podjetja in turiste, ki prispevajo k naši dolgotrajni rasti in blaginji. Da bi v kontekstu močne gospodarske konkurence prispevali k dolgoročni gospodarski rasti in varnosti Evrope, bo treba še naprej razvijati vlogo, ki jo imajo zunanje meje in ustrezna informacijska infrastruktura pri lajšanju potovanj milijonov dobrovernih potnikov, hkrati pa prepoznavati morebitna varnostna tveganja.

Povečanje kompleksnosti in sofisticiranosti integriranega upravljanja meja lahko na operativni ravni privede tudi do razdrobljenega in neusklajenega pristopa s preveč akterji, ki opravljajo iste naloge, in vrzeli, ki jih lahko izkoristijo kriminalne mreže. Da bi to preprečili in izkoristili priložnosti, ki jih ponuja večje število sistemov in akterjev na tem področju, bo treba zagotoviti usklajevanje med vsemi akterji, vključenimi v evropsko integrirano upravljanje meja.

Evropsko integrirano upravljanje meja – večletna strateška politika

Navedeni strateški izzivi zahtevajo strateški odziv EU. Evropsko integrirano upravljanje meja je orodje za reševanje takih izzivov, saj zagotavlja učinkovito upravljanje zunanjih meja Unije ter ustvarja sinergije med ravnjo EU in nacionalnimi ravnmi.

V ta namen ima evropsko integrirano upravljanje meja različne cilje, in sicer: olajšati zakonito prehajanje meja in povečati učinkovitost politike vračanja Unije; učinkovito preprečevati nedovoljeno prehajanje zunanjih meja; preprečevati in odkrivati huda kazniva dejanja s čezmejno razsežnostjo, kot so tihotapljenje migrantov, terorizem, trgovina z ljudmi, trgovina z orožjem in promet s prepovedanimi drogami; vzpostaviti učinkovito sodelovanje s tretjimi državami ter zagotoviti hitro registracijo in oskrbo oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito ali zanjo zaprosijo. Skratka, evropsko integrirano upravljanje meja mora prispevati k visoki ravni notranje varnosti v Uniji, pri čemer je treba v celoti spoštovati temeljne pravice in varovati prosto gibanje oseb v Uniji.

Načela evropskega integriranega upravljanja meja

Navedeni cilji se odražajo v številnih ključnih načelih, ki izhajajo neposredno iz uredbe o evropski mejni in obalni straži ter podpirajo smernice politike in strateške prednostne naloge v zvezi z evropskim integriranim upravljanjem meja iz Priloge I k temu sporočilu.

Prvič, evropsko integrirano upravljanja meja je deljena odgovornost organov držav članic, pristojnih za upravljanje meja in vračanje, in agencije Frontex, ki skupaj tvorijo evropsko mejno in obalno stražo. Medtem ko so za upravljanje svojih odsekov zunanjih meja prvenstveno odgovorni nacionalni organi za upravljanje meja, so člani evropske mejne in obalne straže dolžni sodelovati v dobri veri in si izmenjavati informacije znotraj skupnosti evropske mejne in obalne straže.

Drugič, evropsko integrirano upravljanje meja temelji na štiristopenjskem modelu varovanja dostopa 8 , ki zajema ukrepe v tretjih državah, ukrepe s sosednjimi tretjimi državami, ukrepe za nadzor zunanjih meja ter ukrepe, ki se izvajajo znotraj schengenskega območja in so povezani z vračanjem. Agencija Frontex in države članice bi morale na podlagi analize tveganja sprejeti in prilagoditi ukrepe na vseh stopnjah.

Tretjič, za pravilen in pravočasen odziv evropske mejne in obalne straže na nastajajoče grožnje je celostno spremljanje razmer v skoraj realnem času bistvenega pomena. Pri tem morajo agencija Frontex na ravni EU in države članice na nacionalni ravni razviti in nenehno posodabljati celovito evropsko sliko razmer. Oblikovanje slike razmer na zunanjih mejah EU bi moralo temeljiti predvsem na učinkovitem izvajanju Evropskega sistema varovanja meja (EUROSUR) ter nadaljnjem razvoju novih poslovnih aplikacij in skupnih standardov za upravljanje informacij, ki jih skupaj pripravljajo agencija Frontex, države članice in Komisija 9 .

Četrtič, evropsko integrirano upravljanje meja temelji na stalni pripravljenosti za odzivanje na nastajajoče grožnje ter zagotavljanje potrebnih orodij za odzivanje na nastajajoče grožnje na zunanjih mejah in obvladovanje teh groženj. Za uspešno delovanja evropske mejne in obalne straže je potreben dobro uveljavljen sistem usklajevanja, komuniciranja in integriranega načrtovanja med agencijo Frontex in nacionalnimi organi, pristojnimi za integrirano upravljanje meja. Medagencijski pristop iz tega sporočila zato vključuje strateške smernice za zagotovitev učinkovitega nacionalnega usklajevanja med organi za upravljanje meja in drugimi pristojnimi organi na zunanjih mejah, med katerimi so tudi carinski organi, da bi lahko upravljali pretok oseb in blaga na zunanjih mejah.

Evropsko integrirano upravljanje meja zahteva visoko stopnjo specializacije in strokovnosti. Evropska mejna in obalna straža bi morala razviti skupno kulturo mejnih straž in visoko raven strokovnosti z visokimi etičnimi vrednotami in integriteto. Usposabljanje bi moralo biti zasnovano tako, da bi se z vsemi osnovnimi programi usposabljanja in ciljno usmerjenimi tečaji zagotovilo popolno spoštovanje temeljnih pravic pri vseh dejavnostih upravljanja meja.

Od načel do prakse: elementi evropskega integriranega upravljanja meja

Na podlagi sklepov Evropskega sveta, sklepov Sveta in dragocenih prispevkov Evropskega parlamenta, zagotovljenih v zvezi z dokumentom o politiki Komisije, so v nadaljevanju tega sporočila opredeljeni elementi evropskega integriranega upravljanja meja, ki so še posebej pomembni.

Nadzor meje

Nadzor zunanjih meja v obliki varovanja zelenih in morskih meja ter kontrol na mejnih prehodih je temeljni element evropskega integriranega upravljanja meja, v zvezi s katerim je treba sprejeti ukrepe politike in organizacijske ukrepe za izboljšanje upravljanja migracij, pripravljenosti na krize in notranje varnosti v EU. Evropska mejna in obalna straža, v okviru katere pristojni organi držav članic sodelujejo z agencijo Frontex, je osrednje orodje za doseganje tega cilja. Da bi bilo to orodje učinkovito, je treba vzpostaviti tesno in nemoteno sodelovanje med vsemi zadevnimi akterji.

Za nadzor meje so potrebni učinkoviti operativni ukrepi nacionalnih organov držav članic, pristojnih za upravljanje meja, večja prisotnost stalne enote evropske mejne in obalne straže na predmejnih območjih, okrepljene zmogljivosti in infrastruktura za varovanje meja, sredstva nadzora, vključno s sredstvi za zračni nadzor, in oprema. Varovanje meja morajo podpirati jasne in celovite nacionalne in evropske slike razmer, učinkovito izvajanje sistema EUROSUR in temeljita analiza tveganja. V primerih instrumentalizacije migrantov morajo zadevne države članice več pozornosti nameniti varovanju prizadetih mejnih odsekov in okrepiti prizadevanja v zvezi z njimi v skladu z veljavnimi pravili iz zakonika o schengenskih mejah 10 .

Kar zadeva mejne kontrole, je cilj nedavnega predloga o spremembi zakonika o schengenskih mejah uvesti opredelitev pojma instrumentalizacije migrantov in jasna pravila, ki jih je treba upoštevati pri ukrepanju v primerih instrumentalizacije. Cilj predloga uredbe o preverjanju 11 je zagotoviti boljši pregled nad tem, kdo vstopa na nacionalno ozemlje, ter mejne kontrole bolje povezati s postopki vračanja in azilnimi postopki. Hkrati bi moral biti nemoten pretok dobrovernih potnikov prioriteta tako pri zagotavljanju varnosti kot pri načrtovanju ravnanja v izrednih razmerah.

V zvezi s tem bodo informacijski sistemi EU za upravljanje zunanjih meja (Schengenski informacijski sistem (SIS), sistem vstopa/izstopa (SVI), Vizumski informacijski sistem (VIS) in Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve (ETIAS)) ter njihova interoperabilnost zagotovili nemoten in varen pretok na mejnih prehodih, kar bo poleg večje količine informacij zagotovilo tudi ustrezno zasnovo in opremo mejnih prehodov, uskladitev operativnih postopkov na mejah ter večjo učinkovitost.

 

Skupni sistem EU za vračanje 

Podobno kot upravljanje zunanjih meja tudi politika vračanja EU temelji na tesnem sodelovanju med EU in državami članicami. Agencija Frontex ima pooblastila in potrebna orodja za opravljanje operativne vloge v takem sistemu.

Države članice morajo s splošnim ciljem povečanja učinkovitosti vračanja zaprositi za podporo Agencije in to podporo v vseh fazah postopka vračanja v celoti izkoristiti, zlasti možnost organizacije podpornih operacij vračanja, ki jo ponuja agencija Frontex, podporo agencije Frontex pri digitalizaciji nacionalnih sistemov za upravljanje primerov vračanja na podlagi sistema, ki ga je razvila agencija Frontex, podporo pri usposabljanju in napotitvah strokovnjakov agencije Frontex za vračanje ter sodelovanje pri skupnih storitvah agencije Frontex za reintegracijo.

V ta namen bi morale države članice zagotoviti, da je v njihovih nacionalnih strategijah za evropsko integrirano upravljanje meja podrobno določeno, kako to sodelovanje poteka v praksi. Države članice bi morale uporabiti tudi nova orodja, ki so jim na voljo, kot je nova funkcija Schengenskega informacijskega sistema, ki zahteva pripravo razpisov ukrepov za osebe, v zvezi s katerimi so bile izdane odločbe o vrnitvi.

V dokumentu o politiki z naslovom Na poti k operativni strategiji za učinkovitejše vračanje, ki ga je Komisija sprejela 24. januarja 2023 12 , so opredeljeni konkretna področja in ukrepi za olajšanje nemotenega in povezanega izvajanja postopka vračanja s splošnim ciljem povečanja števila učinkovitih vrnitev iz EU. Mreža na visoki ravni za vračanje mora hitro dokončati operativno strategijo, katere izvajanje bo usklajevala skupaj s koordinatorjem za vračanje.

Pomemben korak na poti do vzpostavitve skupnega sistema EU za vračanje je priporočilo Komisije o vzajemnem priznavanju odločb o vrnitvi in pospeševanju postopkov vračanja, ki je bilo sprejeto hkrati s tem sporočilom 13 . Njegov cilj je povečati konvergenco med državami članicami pri upravljanju migracij ter tako olajšati in pospešiti postopke vračanja.

Sodelovanje s tretjimi državami

V okviru evropskega integriranega upravljanja morajo države članice in Agencija okrepiti sodelovanje s tretjimi državami, da bi prispevale k izboljšanju operativnih zmogljivosti in zmogljivosti sodelovanja tretjih držav na področjih nadzora meje, analize tveganja, vračanja in ponovnega sprejema.

V tem okviru sklepanje sporazumov o statusu in delovnih dogovorov, ki omogočajo sodelovanje agencije Frontex s tretjimi državami v skladu s pravom Unije, pomembno prispeva k učinkovitemu evropskemu integriranemu upravljanju meja. Sporazumi o statusu omogočajo napotitve mejnih policistov agencije Frontex in njihovo sodelovanje z mejnimi policisti iz tretjih držav, kar prispeva k preprečevanju nezakonitih migracij ter boju proti tihotapljenju in kriminalnim dejavnostim.

Evropska komisija je v manj kot 12 mesecih sklenila štiri sporazume o statusu 14 , ki omogočajo operativno napotitev skupin za upravljanje meja agencije Frontex v tretje države prejemnice. Svet je Komisijo pooblastil za sklenitev podobnih sporazumov z dodatnimi štirimi državami.

Poleg tega je agencija Frontex od sprejetja vzorca za svoje delovne dogovore z organi za upravljanje meja iz tretjih držav, ki ga je pripravila Komisija 15 , začela pogajanja o desetih delovnih dogovorih 16 , ki naj bi bili vsi sklenjeni še letos.

Agencija Frontex je razširila tudi svojo mrežo uradnikov za zvezo v tretjih državah, v katero je nedavno vključila tudi uradnika za zvezo v regiji vzhodnega partnerstva. Predlagala je tudi napotitev uradnika za zvezo, ki bi pokrival tri zahodnoafriške države, kar je Komisija ocenila kot pozitivno.

Na splošno bi lahko konkretni ukrepi v tretjih državah, kot so evropski uradniki za zvezo na področju migracij in vračanja ter operativna finančna podpora za upravljanje meja, tudi v sosednjih tretjih državah, postali učinkovito orodje, ki bi prispevalo k reševanju vprašanja nezakonitih migracijskih tokov v EU v skladu s celovitim pristopom EU k migracijskim vprašanjem. V zvezi s tem je treba posebno pozornost nameniti vzhodnemu in južnemu sosedstvu ter tretjim državam, iz in prek katerih potekajo glavne migracijske poti v EU.

Medagencijsko sodelovanje

Okrepljeno sodelovanje in boljša izmenjava informacij med vsemi ustreznimi nacionalnimi organi in organi EU za boljše razumevanje in odkrivanje groženj na zunanjih mejah EU ter odzivanje nanje sta ključna elementa učinkovitega evropskega integriranega upravljanja meja.

V zvezi s tem so glavne agencije na ravni EU agencija Frontex, Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol), Agencija Evropske unije za azil (EUAA) in Agencija Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA).

Poleg tega bi morali biti v državah članicah vzpostavljeni jasni kanali za komunikacijo in okrepljeno sodelovanje med organi za upravljanje meja in drugimi pristojnimi nacionalnimi organi, kot so carinski organi, z jasno opredeljeno delitvijo dela in delujočimi strukturami za sodelovanje.

Uporaba najsodobnejše tehnologije, vključno z obsežnimi informacijskimi sistemi

Po vsej EU je treba okrepiti ukrepe za natančno in dosledno spremljanje gibanja potnikov in blaga v EU ali prek nje, vključno z dejavnostmi, ki temeljijo na obveščevalnih podatkih (tj. na oceni tveganja).

Poleg tega morajo države članice v dogovorjenih rokih zagotoviti uspešno uvedbo prenovljenih in novih informacijskih sistemov EU za meje in varnost (SIS, VIS, SVI in ETIAS) ter njihovo interoperabilnost. Z začetkom delovanja novih in prenovljenih informacijskih sistemov EU se bosta okrepila upravljanje meja in sposobnost EU za spremljanje njenih zunanjih meja. Poleg tega bi bilo treba nove funkcije centralnega registra za poročanje in statistične podatke, ki ga bo agencija eu-LISA vzpostavila leta 2024, uporabiti v podporo spremljanju razmer in ugotavljanju trendov na področju gibanja.

Spoštovanje, varstvo in spodbujanje temeljnih pravic

Evropska mejna in obalna straža mora pri upravljanja meja zagotavljati varstvo temeljnih pravic, kar je eden poglavitnih vidikov upravljanja meja. Akterji EU in nacionalni akterji v okviru evropske mejne in obalne straže morajo svoje ukrepe izvajati ob polnem spoštovanju ustreznega prava EU, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in mednarodnim pravom, tudi v tretjih državah.

Agencija Frontex in države članice bi morale spodbujati kulturo evropskega integriranega upravljanja meja, za katero sta značilna skladnost s pravom EU in mednarodnim pravom, vključno z načelom nevračanja, ob polnem spoštovanju temeljnih pravic, ter zaščitne ukrepe na področju temeljnih pravic vključevati v vse svoje dejavnosti.

Opazovalci spoštovanja temeljnih pravic morajo v okviru vseh elementov evropskega integriranega upravljanja meja varovati in spodbujati spoštovanje temeljnih pravic kot temelj vseh dejavnosti evropske mejne in obalne straže. Poleg tega lahko nacionalni mehanizmi za spremljanje temeljnih pravic, kot jih je Komisija predlagala za preverjanje državljanov tretjih držav 17 , močno prispevajo k večji preglednosti in odgovornosti v zvezi z dogajanjem na zunanjih mejah EU.

Usklajen in celovit mehanizem za nadzor kakovosti

Ocenjevanje izvajanja schengenskega pravnega reda na nacionalni ravni in ravni EU bo prispevalo k okrepitvi upravljanja zunanjih meja in učinkovitemu izvajanju ukrepov, ki naj bi nadomestili neobstoj mejnih kontrol na schengenskem območju in so del evropskega integriranega upravljanja meja.

Mehanizem za nadzor kakovosti sestavljata zlasti schengenski ocenjevalni in spremljevalni mehanizem ter ocena ranljivosti, ki jo pripravi agencija Frontex. Nadzor kakovosti je temelj cikla upravljanja schengenskega območja, ki zagotavlja celovito spremljanje razmer na nacionalni ravni in ravni EU ter se uporablja kot podlaga za dialog o delovanju schengenskega območja.

Instrumenti financiranja EU 

Pri učinkovitem izvajanju strategije za evropsko integrirano upravljanje meja imajo ključno vlogo instrumenti financiranja EU, zlasti Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko ter Sklad za azil, migracije in vključevanje. S sredstvi EU se bodo podpirali ukrepi evropskega integriranega upravljanja meja na ravni EU in nacionalni ravni.

Pri uporabi instrumentov financiranja EU je ključno, da si države članice prizadevajo določiti svoje prednostne naloge v skladu s cilji evropskega integriranega upravljanja meja, da bi zagotovile čim večjo evropsko dodano vrednost. Poleg tega se dejavnosti agencije Frontex podpirajo iz namenskega proračuna Agencije, ki izhaja iz skupnega proračuna EU.

Podpora tretjim državam se bo zagotavljala prek Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI – Globalna Evropa) in instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) v kombinaciji z ustreznimi ukrepi v okviru Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko ter Sklada za azil, migracije in vključevanje.

Poleg tega je treba nekatere pomembne zunanje meje okrepiti s ciljno usmerjenimi ukrepi Unije, tudi z mobilizacijo finančnih sredstev EU za zagotavljanje podpore državam članicam pri krepitvi zmogljivosti in infrastrukture za nadzor meje, nadzornih sredstev in opreme ter dvostranskega financiranja.

Države članice lahko za podporo pri izvajanju ustreznih elementov nacionalnih strategij za evropsko integrirano upravljanje meja zaprosijo tudi v okviru Instrumenta za tehnično podporo 18 .

Naslednji koraki

To sporočilo zagotavlja smernice v zvezi s politiko za evropsko integrirano upravljanje meja, ki jo bo evropska mejna in obalna straža izvajala v naslednjih petih letih. V naslednjem koraku ga morajo Agencija in države članice učinkovito pretvoriti v operativne cilje in dejavnosti v skladu z uredbo o evropski mejni in obalni straži.

Agencija mora v tesnem sodelovanju z državami članicami in Komisijo pripraviti novo tehnično in operativno strategijo za evropsko integrirano upravljanje meja 19 . Upravni odbor agencije Frontex bi moral navedeno strategijo sprejeti v šestih mesecih po sprejetju tega sporočila. Strategija bi morala biti skladna s političnimi smernicami institucij EU, zlasti z zahtevami iz Priloge II k temu sporočilu, in zagotoviti njihovo izvajanje.

Drugič, za izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja je treba strategijo, določeno na ravni EU, učinkovito prenesti v nacionalne strategije za evropsko integrirano upravljanje meja, ki jih pripravijo države članice 20 . Države članice bi morale svoje nacionalne strategije za evropsko integrirano upravljanje meja uskladiti z večletno strateško politiko za evropsko integrirano upravljanje meja v 12 mesecih po sprejetju tega sporočila. Za doseganje najboljših rezultatov v okviru evropske mejne in obalne straže bi si morale države članice prizadevati za izpolnjevanje zahtev iz Priloge II k temu sporočilu.

Kljub potrebi po dolgoročnem strateškem načrtovanju evropskega integriranega upravljanja meja pa je treba zaradi dinamičnega in občutljivega operativnega okolja tudi stalno spremljati spremembe in se prilagajati spreminjajočim se potrebam. Schengenski cikel bo omogočil to spremljanje, ustrezno upoštevanje nastajajočih izzivov na področju evropskega integriranega upravljanja meja in prilagajanje prednostnih nalog spreminjajočim se potrebam, če bo to potrebno, da bi se cikel evropskega integriranega upravljanja meja uspešno izvajal po vsej Uniji.

Poleg schengenskega cikla lahko Evropski parlament in Svet agenciji Frontex v okviru posvetovanja o programskem dokumentu Agencije vsako leto zagotovita tudi strateške smernice in napovedi. Medparlamentarno sodelovanje iz člena 112 uredbe o evropski mejni in obalni straži ter seje, ki potekajo v okviru tega sodelovanja, so pomembno orodje za zagotavljanje učinkovitega opravljanja funkcij nadzora Evropskega parlamenta nad Agencijo in nadzora nacionalnih parlamentov nad njihovimi nacionalnimi organi pri izvajanju evropskega integriranega upravljanja meja.

Komisija bo oceno strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja začela pripravljati štiri leta po sprejetju tega sporočila 21 . Rezultati te ocene se bodo upoštevali pri pripravi naslednjega cikla večletne politike. Pred tem bo ta postopek prvič mogoče pregledati v okviru ocene uredbe o evropski mejni in obalni straži, ki se trenutno izvaja in bo zaključena pred koncem leta 22 .

Komisija si bo tudi v prihodnje prizadevala, da se pri oblikovanju skupnega evropskega pristopa k upravljanju zunanjih meja upošteva mnenje vseh zadevnih deležnikov. Za močno območje brez nadzora na notranjih mejah je upravljanje zunanjih meja kolektivna odgovornost, ki zahteva predanost in podporo vseh nas.

(1)

Člen 8(4) Uredbe (EU) 2019/1896 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2019 o evropski mejni in obalni straži ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1052/2013 in (EU) 2016/1624 (uredba o evropski mejni in obalni straži) (UL L 295, 14.11.2019, str. 1).

(2)

Dokument o politiki v zvezi z razvojem večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja v skladu s členom 8(4) Uredbe (EU) 2019/1896 (COM(2022) 303 final).

(3)

Dopis predsednika Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2023 (IPOL-COM-LIBE D(2023) 1361).

(4)

Cikel večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja – sklepi Sveta 13585/22 z dne 14. oktobra 2022.

(5)

Glej opombo 1.

(6)

Vključno z obalnimi stražami v obsegu, v katerem izvajajo naloge nadzora meje, in nacionalnimi organi, pristojnimi za vračanje (člen 4 uredbe o evropski mejni in obalni straži).

(7)

https://prd.frontex.europa.eu/document/strategic-risk-analysis-2022/

(8)

Uvodna izjava 11 uredbe o evropski mejni in obalni straži.

(9)

Tehnični standardi za izmenjavo informacij bodo olajšali povezovanje različnih komunikacijskih omrežij ter razvoj vmesnikov med sistemi za izmenjavo informacij Agencije in držav članic. S tem se bodo izboljšale možnosti razširjanja ustreznih slik razmer znotraj evropske mejne in obalne straže ter njihovega zagotavljanja tretjim državam v primeru operativnega sodelovanja z njimi ter možnosti sporočanja položaja lastnih sredstev Agencije na evropski sliki razmer z uporabo satelitskega navigacijskega sistema, vzpostavljenega v okviru programa Galileo. Tako bodo imele države članice in Agencija na voljo podatke skoraj v realnem času in boljše možnosti za napovedovanje migracijskih tokov.

(10)

Glej člen 13(2) Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).

(11)

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi preverjanja državljanov tretjih držav na zunanjih mejah ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240 in (EU) 2019/817 (COM(2020) 612 final).

(12)

Dokument o politiki z dne 24. januarja 2023 – Na poti k operativni strategiji za učinkovitejše vračanje (COM(2023) 45 final).

(13)

Commission Recommendation on mutual recognition of return decisions and expediting returns when implementing Directive 2008/115/EC of the European Parliament and of the Council (Priporočilo Komisije o vzajemnem priznavanju odločb o vrnitvi in pospeševanju postopkov vračanja v okviru izvajanja Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta (C(2023) 1763).

(14)

Moldavijo, Severno Makedonijo, Albanijo in Črno goro.

(15)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Vzorec sporazuma o statusu, kakor je naveden v členu 54(5) Uredbe (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži (COM(2016) 747 final).

(16)

Z Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovom [to poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova], Črno goro, Moldavijo, Severno Makedonijo, Srbijo, Mavretanijo, Nigrom in Senegalom.

(17)

Predlog Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi preverjanja državljanov tretjih držav na zunanjih mejah ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240 in (EU) 2019/817 (COM(2020) 612 final).

(18)

Uredba (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. februarja 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za tehnično podporo (UL L 57, 18.2.2021, str. 1).

(19)

Člen 8(5) uredbe o evropski mejni in obalni straži.

(20)

Člen 8(6) uredbe o evropski mejni in obalni straži.

(21)

Člen 8(7) uredbe o evropski mejni in obalni straži.

(22)

Člen 121 uredbe o evropski mejni in obalni straži.

EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 14.3.2023

COM(2023) 146 final

PRILOGI

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o večletni strateški politiki za evropsko integrirano upravljanje meja

PRILOGA I 
ELEMENTI EVROPSKEGA INTEGRIRANEGA UPRAVLJANJA MEJA

Prednostne naloge politike in strateške smernice o elementih evropskega integriranega upravljanja meja

V Uredbi (EU) 2019/1896 je navedenih15 elementov 1 za vzpostavitev evropskega integriranega upravljanja meja. Komisija je v skladu s členom 8(2) Uredbe ob upoštevanju strateške analize tveganja iz leta 2022 in rezultatov tematske ocene nacionalnih strategij za integrirano upravljanje meja za leti 2019 in 2020 2 ter po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom v zvezi s temi 15 elementi opredelila prednostne naloge politike in strateške smernice, navedene v nadaljevanju 3 .  

Prednostne naloge politike

Nadzor meje (mejne kontrole na mejnih prehodih in varovanje meje med mejnimi prehodi), ki temelji na analizi tveganja, je v središču evropskega integriranega upravljanja meja. Agencija Frontex in organi držav članic za upravljanje meja, ki skupaj tvorijo evropsko mejno in obalno stražo, bi morali imeti pravne, institucionalne, upravne in operativne zmogljivosti ter potrebna sredstva za izvajanje učinkovitega in uspešnega nadzora meje v vseh okoliščinah 5 .

Nadzor meje ima več ciljev. Prvič, mejne kontrole na določenih mejnih prehodih lajšajo zakonito prehajanje meje za ljudi in čezmejni promet. Hkrati varovanje meja, ki se izvaja na obmejnih območjih med posameznimi mejnimi prehodi, preprečuje nedovoljeno prehajanje zunanjih meja. To krepi notranjo varnost EU, saj prispeva k preprečevanju in odkrivanju različnih oblik čezmejnega kriminala, kot so terorizem, trgovina s strelnim orožjem in trgovina z ljudmi, ter k boju proti njim in omogoča sprejemanje ukrepov v zvezi z osebami, ki mejo prečkajo nezakonito.

V prihodnosti, ko bo uredba o preverjanju 6 sprejeta, bo morala zagotoviti, da bo nadzor meje vključeval tudi vnaprejšnje preverjanje vseh državljanov tretjih držav, ki se nahajajo na zunanjih mejah in ne izpolnjujejo pogojev za vstop ali so bili izkrcani po operaciji iskanja in reševanja. V skladu s tem se bodo za vse osebe, ki prečkajo zunanje meje, ne da bi izpolnjevale pogoje za vstop, uporabljali mehanizmi za napotitev (tj. pregledovanje in operativni razgovori, identifikacija in odvzem prstnih odtisov).

Države članice bi morala pri opravljanju svojih nalog v skladu s potrebami evropske mejne in obalne straže podpirati agencija Frontex, in sicer v skladu z individualnimi dogovori z državami članicami.

V skladu s pravom Unije je treba nadzor meje izvajati ob spoštovanju temeljnih pravic vseh ljudi, ne glede na to, ali zaprosijo za mednarodno zaščito ali ne. Posameznikom, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, je treba zagotoviti učinkovit dostop do postopkov za dodelitev take zaščite, tudi na zunanji meji ali na tranzitnih območjih držav članic. Posameznike, ki ne zaprosijo za zaščito, kljub temu ščitita veljavno pravo EU in mednarodno pravo, vključno z načelom nevračanja.

Strateške smernice

1.Najprej je treba zagotoviti, da imajo države članice pravne, strukturne, upravne in tehnične zmogljivosti za izvajanje mejnih kontrol v skladu z zakonikom o schengenskih mejah 7 ter za lajšanje zakonitih prehajanj meje za ljudi in vozila. Število mejnih prehodov na zunanjih mejah bi moralo ustrezati zmogljivostim (virom in infrastrukturi), vrstam meja (kopenske, morske in zračne meje) in horizontalnim izzivom (kot so pretok potnikov, čezmejni kriminal ali instrumentalizacija migracij).

2.Države članice bi morale na mejnih prehodih zagotoviti varno in nemoteno prehajanje potnikov in vozil.

3.Vnaprejšnje zbiranje informacij za funkcijo mejne kontrole (informacije pred prihodom kot osrednji element funkcije mejne kontrole) bi bilo treba sistematično uporabljati in dodatno nadgraditi z učinkovito uporabo sistema predhodnih informacij o potnikih.

4.Postopek mejne kontrole bi bilo treba učinkovito izvajati v skladu z zakonikom o schengenskih mejah ter ga izboljšati in optimizirati s celovito uvedbo informacijskih sistemov EU za migracije, meje in varnost (SVI, ETIAS, VIS, Eurodac, SIS in ECRIS-TCN) ter zagotovitvijo njihove interoperabilnosti. To bo povečalo količino in kakovost informacij, ki so na voljo za namene mejne kontrole. Poleg tega se bo z morebitno prihodnjo digitalizacijo potnih listin postopek prehajanja zunanjih meja še dodatno izboljšal. Države članice bi morale zagotoviti, da se novi in prenovljeni informacijski sistemi pravočasno in ustrezno vzpostavijo na njihovih mejah. Osebje stalne enote bi moralo imeti dostop do Schengenskega informacijskega sistema v okviru svojih operativnih napotitev.

5.Na vseh ravneh bi bilo treba vzdrževati zanesljivo in celovito spremljanje razmer na mejah, da se zagotovi visoka raven zmogljivosti za sprejemanje potrebnih ukrepov na ravni EU in nacionalni ravni. V skladu s pravnim okvirom in operativnimi potrebami bi bilo treba na nacionalni ravni in ravni EU vzdrževati, souporabljati in dodatno nadgrajevati celovite nacionalne in evropske slike razmer v skoraj realnem času.

6.Stalno spremljanje razmer (24 ur na dan in vse dni v tednu) bi moralo biti izhodišče za ustrezno zmogljivost za odzivanje, ki bi omogočala učinkovit odziv na vse obmejne incidente, vključno z nepredvidenimi spremembami na zunanjih mejah in primeri obsežnega nezakonitega priseljevanja. To zmogljivost bi bilo treba zagotoviti v vseh okoliščinah na ravni EU in nacionalni ravni. Razviti bi bilo treba nacionalne zmogljivosti in zmogljivosti EU za hitro okrepitev nadzora meje, kadar je to potrebno, na vseh mejnih prehodih in na vseh odsekih zunanjih meja. Zmogljivosti za odzivanje in načrte za ravnanje v izrednih razmerah bi bilo treba redno preverjati in nadalje prilagajati zadevnim razmeram, zlasti v primeru instrumentalizacije migrantov. Prisotnost in napotitve agencije Frontex na zunanjih mejah bi bilo treba nenehno ustrezno pregledovati.

7.Agencija Frontex bi morala v bližnji prihodnosti od generalnega sekretariata Sveta nemoteno prevzeti odložišče lažnih in pravih dokumentov na spletu (sistem FADO). Pristojni organi držav članic bi morali kot del evropske mejne in obalne straže agencijo Frontex v celoti podpreti pri teh prizadevanjih ter prispevati k nadaljnjemu razvoju sistema in centra odličnosti za boj proti ponarejanju listin, tako da bi si z navedenim centrom aktivneje izmenjavali informacije o odkritih ponaredkih in ponarejenih dokumentih. Agencija Frontex bi morala poleg tega v celoti izkoristiti svoja pooblastila na področju varnosti dokumentov s povečanjem svojih zmogljivosti ter zagotavljanjem podpore Komisiji in državam članicam pri izvajanju ocen in preverjanju skladnosti potnih listin, ki jih izdajo države članice.

8.V zvezi z nacionalnimi integriranimi sistemi za varovanje meje, ki temeljijo na analizi tveganja, bi bilo treba zagotoviti stabilno (organizacijsko, upravno in tehnično) zmogljivost ter stalno pripravljenost. To je potrebno za preprečevanje in odkrivanje nedovoljenih prehodov meje, prijetje oseb, ki nezakonito prečkajo mejo, zagotavljanje, da se za te osebe uporabljajo skladni in celoviti napotitveni postopki (tj. postopki preverjanja), ki se izvajajo ob spoštovanju temeljnih pravic zadevnih oseb, prestrezanje prevoznih sredstev, kot so plovila, ki se uporabljajo za nezakonito prečkanje meje, boj proti čezmejnemu kriminalu, kot so tihotapljenje, trgovina z ljudmi in terorizem, ter odzivanje na hibridne grožnje.

9.Dejavnosti okrepljenega varovanja na vseh odsekih zunanjih kopenskih in morskih meja, vključno s predmejnimi območji, bi morale ustrezati stopnji učinka, ki je bila opredeljena v zvezi z zadevnim odsekom, vključevati uporabo integriranih sistemov varovanja, mobilne opreme in mobilnih patrulj (enot) ter temeljiti na rezultatih analize tveganja. Stopnje učinka bi bilo treba opredeliti usklajeno po vsej EU.

10.Zunanje meje bi bilo treba stalno spremljati (24 ur na dan in vse dni v tednu). Dejavnosti varovanja na mejah in predmejnih območjih bi bilo treba izvajati z uporabo različnih orodij, da bi vzpostavili mehanizem zgodnjega opozarjanja, souporabljali uporabne informacije in izboljšali zmogljivost za odzivanje, tudi s prilagodljivim razporejanjem virov.

11.Nacionalni integrirani sistemi varovanja bi morali biti podprti s skupnimi in interoperabilnimi evropskimi zmogljivostmi za varovanje. Varovanje meje, tudi na predmejnih območjih, bi bilo treba organizirati v skladu z uredbo o evropski mejni in obalni straži ter zakonikom o schengenskih mejah. Kadar je v varovanje meje na nacionalni ravni vključen več kot en organ, bi morala zadevna država članica določiti pristojni nacionalni organ, odgovoren za splošni nadzor in za potrebne mehanizme za vodenje, sodelovanje in usklajevanje, ter zagotoviti, da so odgovornosti raznih organov in agencij urejene z zakonodajo ali sporazumi o sodelovanju. Nacionalne zmogljivosti raznih organov, namenjene varovanju, bi bilo treba uporabljati v skladu z uredbo o evropski mejni in obalni straži ter posodobljenim priročnikom za sistem EUROSUR.

12.Na ravni EU in nacionalni ravni bi bilo treba podatke, ki jih zberejo razni organi, če je to potrebno za organe drugih držav članic, dati v souporabo prek nacionalnih koordinacijskih centrov.

13.Sistem varovanja morske meje mora omogočati odkrivanje in prepoznavanje vseh plovil, ki prihajajo v teritorialne vode, ter po potrebi sledenje tem plovilom in njihovo prestrezanje, prispevati k zagotavljanju zaščite in reševanja življenj na morju v vseh vremenskih razmerah ter zmanjšanju nedovoljenih prihodov v EU. Države članice bi morale zmogljivosti za varovanje, ki jih zagotavlja agencija Frontex, uporabiti za izboljšanje nacionalnih zmogljivosti in splošnega spremljanja razmer. Za zagotavljanje boljšega usklajevanja na tem področju sta ključna tesno medagencijsko sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi evropske mejne in obalne straže, agencijo Frontex, Evropsko agencijo za pomorsko varnost (EMSA) in Evropsko agencijo za nadzor ribištva (EFCA) ter sodelovanje s centri za usklajevanje reševanja na morju.

14.Sistem varovanja kopenske meje mora v vseh okoliščinah omogočati razkritje vseh nedovoljenih prehodov meje in prestrezanje oseb, ki nezakonito prečkajo mejo na območjih z visokim tveganjem. Sistemi varovanja kopenske meje bi lahko vključevali mobilne ali stacionarne zmogljivosti in infrastrukturo ter specializirano in usposobljeno osebje. Prednost je treba dati najsodobnejšim tehnologijam ter različni tehnični opremi in rešitvam (npr. uporabi brezpilotnih zrakoplovov). Zbiranje in druge vrste obdelave osebnih podatkov s takimi tehnologijami je treba urediti z zakonom ter izvajati v skladu s pravom EU in nacionalnim pravom, vključno z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov.

15.Sistematično bi bilo treba preverjati osebe, ki prečkajo zunanjo mejo, ne da bi bila opravljena mejna kontrola. Preverjanje je med drugim namenjeno identifikaciji oseb, izvedbi varnostnih in zdravstvenih pregledov ter napotitvi pregledanih oseb na ustrezne postopke.

16.Zmogljivosti za odkrivanje ali preprečevanje čezmejnega kriminala in terorizma na zunanjih mejah bi bilo treba okrepiti na ravni EU in nacionalni ravni. Pristojni organi za nadzor meje lahko v sodelovanju z drugimi ustreznimi organi kazenskega pregona in agencijami EU, kot sta Europol in agencija Frontex, prispevajo k odkrivanju in preprečevanju čezmejnega kriminala na zunanjih mejah, zlasti k odkrivanju tujih terorističnih borcev ali storilcev čezmejnih kaznivih dejanj, kot so tihotapci in trgovci s strelnim orožjem.

17.Priročnik agencije Frontex o odkrivanju strelnega orožja je ključno orodje za usposabljanje mejnih policistov in carinskih organov ne le v EU, temveč tudi v sosednjih državah.

18.Mejni policisti bi morali biti pripravljeni tudi na prepoznavanje žrtev kaznivih dejanj, zlasti žrtev trgovine z ljudmi, ter na to, da jim nudijo prvo pomoč in jih napotijo na ustrezne službe.

19.Mejni policisti bi morali imeti zadostne zmogljivosti, mehanizme in postopke ter bi morali biti deležni zadostnega usposabljanja za opredelitev ranljivih oseb, mladoletnikov brez spremstva in oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito ali želijo zanjo zaprositi, da bi te osebe lahko napotili na ustrezne postopke in organe.

20.Zakonik o schengenskih mejah omogoča, da v primeru resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti v državi članici zadevna država članica kot skrajni ukrep začasno ponovno uvede nadzor na notranjih mejah. Vendar morajo države članice najprej zagotoviti, da so taki ukrepi nujni in sorazmerni, tudi tako, da najprej preučijo alternativne ukrepe, ki bi jih bilo mogoče sprejeti, kot je izvajanje policijskih kontrol v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije. Kadar je začasna ponovna uvedba nadzora meje nujna, bi morale države članice sprejeti blažilne ukrepe za zmanjšanje negativnih učinkov na potovanja znotraj schengenskega območja.

Prednostne naloge politike

Zaščita in reševanje življenj na zunanjih mejah sta ključni prednostni nalogi evropskega integriranega upravljanja meja. Zmogljivost in operativna pripravljenost za izvajanje operacij iskanja in reševanja ter sodelovanje med vsemi udeleženimi bi morali biti pomemben in sestavni del operacij varovanja zunanjih morskih meja, da bi države članice izpolnile obveznosti iskanja in reševanja, ki izhajajo iz prava EU in mednarodnega prava 9 .

Strateške smernice

1.Okrepiti bi bilo treba sodelovanje med organi držav članic za iskanje in reševanje ter sodelovanje z drugimi organi, ki bi lahko bili udeleženi v dejavnostih iskanja in reševanja, tudi s spodbujanjem dialoga z vsemi ustreznimi akterji na tem področju. Cilj tega je zmanjšati število smrtnih žrtev na morju, ohranjati varnost plovbe in zagotavljati učinkovito upravljanje migracij v skladu z ustreznimi pravnimi obveznostmi in Priporočilom Komisije (EU) 2020/1365 10 .

2.Pristop k iskanju in reševanju bi moral biti bolj usklajen, pri čemer bi morala evropska kontaktna skupina za iskanje in reševanje izboljšati načine sodelovanja in usklajevanja med državami zastave in obalnimi državami ter razviti dobre prakse na področju pravočasnega in popolnega zagotavljanja informacij 11 .

3.Organi EU in držav članic bi morali okrepiti sodelovanje s prednostnimi tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, tudi s krepitvijo operativnega sodelovanja med organi tretjih držav in agencijami EU.

4.Agencija in države članice bi morale v vseh fazah operativnega načrtovanja in izvajanja operacij varovanja morske meje v celoti upoštevati odgovornost držav članic za iskanje in reševanje. Vzpostaviti bi bilo treba standardizirano ureditev in standardne operativne postopke z organi držav članic za iskanje in reševanje (center za usklajevanje reševanja na morju), nacionalnim koordinacijskim centrom in mednarodnim koordinacijskim centrom ter jih redno preverjati. Preučiti bi bilo treba tudi možnosti za vzpostavitev podobnih mehanizmov za usklajevanje med državami članicami in partnerskimi državami. Poleg tega bi morali biti vsi člani patrulj in uporabniki tehničnih sredstev, ki sodelujejo pri varovanju morske meje, vključno s skupnimi operacijami ali hitrimi posredovanji na mejah na morju, ki jih usklajuje agencija Frontex, ustrezno usposobljeni, tudi na področju temeljnih pravic, in ustrezno opremljeni za morebitno posredovanje pri iskanju in reševanju, vključno z zmogljivostjo, da po potrebi delujejo kot koordinatorji na kraju samem.

5.Zmogljivost za podporo za intervencije pri iskanju in reševanju bi bilo treba dodatno okrepiti z zagotavljanjem potrebnega usposabljanja za osebje, ki sodeluje v operacijah varovanja morske meje na ravni EU in nacionalni ravni. Agencija bi morala izvesti oceno potreb in državam članicam zagotoviti večjo operativno in tehnično podporo v skladu s svojimi pooblastili, vključno z razporejanjem sredstev, da bi izboljšala zmogljivosti zadevnih držav članic ter tako prispevala k reševanju življenj na morju.

6.Zmogljivost sistema EUROSUR za podporo operacijam iskanja in reševanja ter reševanju življenj na morju v razmerah, ki se lahko pojavijo med operacijami varovanja morske meje, bi bilo treba v celoti izvajati in uporabljati v skladu z uredbo o evropski mejni in obalni straži ter Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/581 12 .

Prednostne naloge politike

Evropsko integrirano upravljanje meja bi moralo temeljiti na analizi tveganja. Na ravni EU in nacionalni ravni bi morale biti na voljo zanesljive, celovite in integrirane analize tveganja, ki bi jih bilo treba uporabljati za politično, strateško in operativno načrtovanje in odločanje. Analiza tveganja bi morala zagotoviti analitične ugotovitve in priporočila glede konceptov in konkretnih (pravnih, tehničnih in operativnih) ukrepov za pravočasno ublažitev sedanjih in potencialnih tveganj in ranljivosti, ki zajemajo celoten obseg evropskega integriranega upravljanja meja na ravni EU in nacionalni ravni.

Strateške smernice

1.Evropski skupni integrirani model analize tveganja, ki ga je sprejel upravni odbor agencije Frontex 14 , je treba redno posodabljati ter ga uporabljati na ravni EU in nacionalni ravni, uporabljati pa ga morajo vse države članice.

2.V podporo usklajenim ukrepom EU za izboljšanje upravljanja zunanjih meja in ohranjanje notranje varnosti bi morale države članice vzpostaviti potrebne nacionalne (organizacijske, upravne in tehnične) zmogljivosti za izvajanje enotnih analiz tveganja in ocen ranljivosti ter načrtovanje ravnanja v izrednih razmerah. Produkte in postopke analize tveganja, ki jih zagotavlja agencija Frontex, bi bilo treba vključiti v nacionalni postopek za pripravo analize tveganja za integrirano upravljanje meja, ki bi zajemala vse stopnje štiristopenjskega modela varovanja dostopa.

3.Vzpostaviti bi bilo treba specializirane strukture za analizo tveganja, pooblaščene za zbiranje, obdelovanje in urejanje ustreznih podatkov, ki se pridobijo od vseh nacionalnih organov, vključenih v integrirano upravljanje meja, in jih upravljati z zadostnim številom specializiranega in usposobljenega osebja.

4.Čeprav bi bilo treba ocene tveganja vedno izvesti pred skupnimi operativnimi dejavnostmi, ki jih usklajuje agencija Frontex, in med njimi, bi morala agencija dodatno nadgraditi svoje zmogljivosti za izdajanje ad hoc produktov analize tveganja, ki bi zajemali nastajajoče grožnje in podpirali postopke kriznega upravljanja.

5.Na področju analize tveganja bi bilo treba dodatno okrepiti sodelovanje med ustreznimi organi EU in nacionalnimi organi, kot so carinski organi, zlasti sodelovanje z in med agencijo Frontex, Europolom, Agencijo Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), Agencijo Evropske unije za temeljne pravice (FRA), Agencijo Evropske unije za azil (EUAA) in Komisijo (po potrebi pa tudi Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF)). S tem bi zagotovili celovitejšo analizo tveganj za celovitost zunanjih meja in notranjo varnost, vključno s pravilnim delovanjem schengenskega območja. Europol in agencija Frontex bi morala tesneje sodelovati pri pripravi ocene ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala v Evropski uniji (EU SOCTA) 15 ter drugih poročil, saj lahko analiza tveganja agencije Frontex pri odkrivanju in preiskovanju čezmejnega kriminala na zunanjih mejah zagotovi dodano vrednost. V akcijskem načrtu EU glede trgovine s strelnim orožjem za obdobje 2020–2025 je bila napovedana revizija Uredbe (EU) št. 258/2012 16 . Komisija je oktobra 2022 sprejela predlog za prenovitev navedene uredbe z namenom boljše obravnave uvoza, izvoza in tranzita civilnega strelnega orožja. Predlog prenovitve se med drugim osredotoča na izboljšanje analize tveganja z izmenjavo informacij med raznimi organi, ki sodelujejo pri uvozu, izvozu in tranzitu civilnega strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov in streliva. Strategija in akcijski načrt EU na področju drog za obdobje 2021–2025 vključujeta na dokazih temelječ, celosten, uravnotežen in večdisciplinaren pristop k drogam na nacionalni ravni, ravni EU in mednarodni ravni ter odločne ukrepe za zmanjševanje ponudbe, vključno z ukrepi za izboljšanje odkrivanja nedovoljenega prometa na debelo s prepovedanimi drogami in predhodnimi sestavinami za droge na vstopnih in izstopnih točkah EU ter ukrepi za obravnavo povezav z drugimi varnostnimi grožnjami.

6.Agencija bi morala dodatno okrepiti svojo sposobnost napovedovanja z uporabo najširših možnih virov potrebnih zanesljivih in ustreznih informacij.

7.V bolj strateškem okviru je strateška analiza tveganja, ki se izvaja na dve leti, ključno orodje, ki bi moralo agenciji omogočiti, da vzpostavi dolgoročno razumevanje migracijskih tokov proti EU in v njej v smislu migracijskih trendov, obsega in poti. Pomagala bo tudi pri opredelitvi izzivov, kot je uporaba goljufivih in ponarejenih potnih listin, na zunanjih mejah in schengenskem območju ter izzivov na področju vračanja, s čimer bo podpirala politično odločanje in vzpostavitev dolgoročnih zmogljivosti. Opredeljeni izzivi bi morali biti osredotočeni tudi na pojave z majhno verjetnostjo, vendar hudimi posledicami, kot so pandemije in iz njih izhajajoče grožnje za zdravje. Najnovejše razpoložljive analize bi se morale vedno odražati v izvajanju cikla večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja, da bi jih Agencija upoštevala v tehnični in operativni strategiji za evropsko integrirano upravljanje meja, države članice pa v svojih nacionalnih strategijah.

8.Agencija bi morala po objavi vsake strateške analize tveganja z državami članicami in Komisijo začeti razpravljati o tem, kako izboljšati kakovost in funkcionalnost te analize, izvedene vsako drugo leto.

9.V skladu z uredbo o evropski mejni in obalni straži ter ob polnem spoštovanju prava EU s področja varstva podatkov bi bilo treba vzpostaviti formalen mehanizem za izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov s tretjimi državami, zlasti s potencialnimi državami izvora in zadevnimi tranzitnimi državami. Države članice in agencija Frontex bi ga morale vzdrževati in dodatno razvijati, da bi izboljšale analizo tveganja in bolj ciljno usmerjene operativne ukrepe.

Prednostne naloge politike

Evropske in nacionalne zmogljivosti bi bilo treba vzpostaviti, uporabljati in razvijati usklajeno in celostno, da se zagotovi učinkovito in enotno izvajanje vseh vidikov evropskega integriranega upravljanja meja v vseh okoliščinah in na vseh stopnjah štiristopenjskega modela varovanja dostopa. Evropska mejna in obalna straža, ki jo sestavljajo Agencija ter organi držav članic za mejno stražo in vračanje, bi morala biti stalno in preverjeno pripravljena na odzivanje na vse možne incidente na zunanjih mejah in na nove pojave, ki vplivajo na delovanje nadzora meje in vračanja. Obstajati bi morale zmogljivost za hitro odzivanje in potrebne zmogljivosti za učinkovito izvajanje raznovrstnih skupnih operacij na vseh delih zunanjih meja. Izmenjava informacij v okviru tega elementa bi morala potekati pravočasno.

Strateške smernice

1.Države članice bi morale vzpostaviti učinkovit nacionalni mehanizem za usklajevanje in delovne postopke za vse funkcije in dejavnosti evropske mejne in obalne straže, da se zagotovita učinkovitost na nacionalni ravni in učinkovito sodelovanje z agencijo Frontex. Države članice bi morale imeti nacionalno kontaktno točko (na voljo 24 ur na dan in vse dni v tednu), ki bi bila odgovorna za vse zadeve, povezane z dejavnostmi Agencije, v skladu s členom 13(1) uredbe o evropski mejni in obalni straži. Nacionalna kontaktna točka bi morala zastopati vse nacionalne organe, ki sodelujejo pri upravljanju meja in vračanju. Nacionalna kontaktna točka bi morala biti ločena od nacionalnega koordinacijskega centra, odgovornega za izmenjavo informacij v okviru sistema EUROSUR.

2.V skladu z uredbo o evropski mejni in obalni straži ter Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/581 bi bilo treba dodatno okrepiti in povezati spremljanje razmer, zmogljivost za odzivanje in vlogo nacionalnega koordinacijskega centra. Vsaka država članica mora imeti popolnoma delujoč nacionalni koordinacijski center v skladu s členom 21 uredbe o evropski mejni in obalni straži.

3.Informacije, zbrane z orodji za varovanje, ki jih združujejo in nadalje razširjajo nacionalni koordinacijski centri, bi bilo treba uporabljati za krepitev zmogljivosti za odzivanje v realnem času (npr. prestrezanje) in za namene analize tveganja.

4.V celoti bi bilo treba izkoristiti obstoječa in prihodnja orodja za izmenjavo informacij, zlasti sistem EUROSUR. V tem okviru bi bilo treba zagotoviti učinkovito sodelovanje in usklajevanje med nacionalnimi organi, ki sodelujejo pri dejavnostih evropske mejne in obalne straže, ter njihovo učinkovito sodelovanje in usklajevanje z agencijo Frontex. Tako sodelovanje in usklajevanje bi moralo potekati v okviru sistema EUROSUR, zlasti v vsakem nacionalnem koordinacijskem centru.

5.Države članice bi morale Agenciji redno zagotavljati vse potrebne informacije o razmerah, trendih in morebitnih grožnjah na zunanjih mejah in na področju vračanja. Te informacije se ne bi smele podvajati. Za olajšanje izmenjave informacij in izboljšanje spremljanja razmer bi bilo torej treba vzpostaviti mehanizem, ki bi zagotavljal interoperabilnost različnih informacijskih kanalov.

6.Države članice bi morale dodeliti potrebne človeške vire in finančna sredstva ter biti stalno operativno pripravljene na izpolnjevanje svoje pravne obveznosti glede zagotavljanja obveznih, pa tudi prostovoljnih prispevkov k skupnim evropskim zmogljivostim, ki jih usklajuje agencija Frontex, zlasti stalni enoti evropske mejne in obalne straže ter naboru tehnične opreme.

7.Države članice in Agencija bi morale zagotoviti postopno rast stalne enote, da bi do leta 2027 dosegla polno zmogljivost 10 000 uradnikov. Ustrezno osebje in zmogljivost za odzivanje sta bistvena dejavnika pri učinkoviti obravnavi nezakonitih migracij in groženj za varnost meja, pri čemer je treba na prizadetih mejnih odsekih omogočiti hiter odziv in dodatne zmogljivosti.

8.Agencija bi morala razviti celovit operativni koncept, ki bi moral vključevati vsaj koncept napotitve stalne enote, zahteve glede njenega operativnega delovanja in zmogljivosti v zvezi z različnimi grožnjami in operativnimi okolji, jasne strukture poveljevanja in upravljanja, logistično podporo in notranji mehanizem za nadzor kakovosti v skladu s členom 62(10) uredbe o evropski mejni in obalni straži.

9.Da bi zagotovili večjo učinkovitost agencije Frontex, bi moral njen upravni odbor sprejeti in redno pregledovati operativni koncept stalne enote. To bo omogočilo boljše usmerjanje izvajanja operativnih in tehničnih nalog Agencije, zlasti za začetek hitrih posredovanj na mejah v določenih kriznih razmerah, tudi v primerih instrumentalizacije, ter zagotovitev pravočasne napotitve stalne enote in razporeditve opreme, kadar koli pride do takšnih razmer. 

10.Države članice bi morale imeti preverjeno gostiteljsko zmogljivost, da lahko po potrebi prejmejo podporo z napotitvijo stalne enote evropske mejne in obalne straže.

11.Države članice in Agencija bi morale imeti učinkovito zmogljivost načrtovanja, usklajevanja in izvajanja za organiziranje operacij na podlagi analize tveganja na zunanjih mejah in/ali v tretjih državah v skladu s pogoji, določenimi v uredbi o evropski mejni in obalni straži. Postopek načrtovanja, ki temelji na obveščevalnih podatkih, bi moral biti usklajen in sinhroniziran med Agencijo in državami članicami, tako da se zagotovi učinkovita uporaba virov.

12.Agencija bi morala nadalje nadgraditi koncept skupnih operacij, pri čemer bi morala zagotoviti zadostno prožnost in zmogljivost za uporabo raznih modelov, odvisno od specifičnega operativnega scenarija.

13.Agencija Frontex bi morala dodatno izboljšati vključevanje rezultatov ocene ranljivosti v načrte za pripravljenost, načrtovanje za ravnanje v izrednih razmerah in oceno potreb. To bo zagotovilo, da bodo države članice sposobne ne le varovati svoje zunanje meje, temveč tudi prispevati svoj delež k stalni enoti, vključno s prispevki za hitra posredovanja in nabor tehnične opreme. Agencija bi morala pri tem upoštevati tudi sinergije med schengenskim ocenjevalnim mehanizmom in oceno ranljivosti.

14.Izmenjava informacij je eden od ključnih elementov operativnega sodelovanja med državami članicami ter med državami članicami in agencijo Frontex. Potekati mora varno prek posebnega komunikacijskega omrežja, zlasti kadar izmenjava zajema tajne podatke do stopnje tajnosti CONFIDENTIEL UE/EU CONFIDENTIAL. Države članice in agencija Frontex morajo vedno v celoti izpolnjevati zahteve zakonodaje EU o varstvu podatkov in varnosti informacij v skladu z varnostnimi pravili, ki jih določi Agencija.

15.Agencija mora zagotoviti stalno splošno spremljanje in spremljanje razmer ter te informacije deliti z nacionalnimi koordinacijskimi centri z uporabo sistema EUROSUR, zlasti za zagotavljanje poročanja v realnem času o obmejnem območju in ustreznem predmejnem območju, povezanem s kriznimi razmerami.

16.Kot prožno orodje za zagotavljanje dolgoročnih rešitev za opremljanje stalne enote s tehničnimi sredstvi, vključno z možnostjo aktiviranja alternativnih možnosti za najnujnejše potrebe (npr. zračni nadzor), je treba uporabljati večletno strategijo za vzpostavitev in pridobitev tehničnih zmogljivosti Agencije ter z njo povezan izvedbeni načrt.

17.Koncept kontaktnih točk bi bilo treba dodatno nadgraditi s poudarkom na zagotavljanju učinkovitega operativnega odziva, zlasti na žariščnih območjih na zunanjih mejah in mejnih prehodih, vključno z elementom krepitve zmogljivosti.

18.Celotna skupnost evropske mejne in obalne straže bi morala enotno uporabljati tehnične standarde glede opreme in izmenjave informacij, vključno z medsebojnim povezovanjem sistemov in omrežij. Evropska mejna in obalna straža bi morala sodelovati pri postopku standardizacije, da se zagotovita interoperabilnost in združljivost opreme, ki se uporablja, z ustreznimi informacijskimi in komunikacijskimi sistemi ter sistemom EUROSUR.

19.Agencija Frontex in države članice bi morale v okviru svojih pristojnosti ob podpori agencije eu-LISA oblikovati ustrezne metode (statistični podatki, profili, izmenjava načinov delovanja) za preprečevanje zlorab zakonitih poti in spremljanje stanja po liberalizaciji vizumskega režima, tudi z učinkovito uporabo ustreznih orodij v okviru novih informacijskih sistemov (VIS, ETIAS, SVI itd.).

Prednostne naloge politike

Evropsko integrirano upravljanje meja bi moralo temeljiti na sodelovanju. Medagencijsko sodelovanje bi moralo biti dobro uveljavljeno na nacionalni ravni, da se zagotovi celovito, medsektorsko, povezano in stroškovno učinkovito izvajanje integriranega upravljanja meja, tudi med nacionalnimi organi, odgovornimi za varstvo temeljnih pravic, kot so nacionalne institucije za človekove pravice, institucije varuhov človekovih pravic, nacionalni preventivni mehanizmi, in če je ustrezno, nacionalni spremljevalni mehanizmi. Delitev dela, strukture sodelovanja, skupna uporaba zmogljivosti, komunikacijski kanali in usklajeni delovni postopki bi morali biti natančno opredeljeni in konsolidirani.

Strateške smernice

1.Medagencijsko sodelovanje med vsemi ustreznimi nacionalnimi organi, ki sodelujejo pri upravljanju meja, bi moralo potekati v skladu z jasno opredeljenimi pravili in postopki. Okvir, ki bi urejal tako sodelovanje, bi moral biti prilagojen institucionalnim in upravnim posebnostim posameznih držav članic. Vzpostaviti bi ga bilo treba s sporazumi o sodelovanju, v katerih bi bile določene konkretne oblike sodelovanja, pa tudi konkretni ukrepi.

2.Ključna področja sodelovanja bi morala vključevati učinkovito izmenjavo informacij, skupno analizo tveganja, skupne operacije, souporabo evropskih in nacionalnih zmogljivosti v skladu z njihovimi pristojnostmi, usposabljanje ter varstvo in spodbujanje temeljnih pravic pri vseh dejavnostih in operacijah upravljanja meja. V zvezi s pomorskimi mejami je za nadaljnje spremljanje razmer v pomorstvu pomembna tudi vzpostavitev delujočega skupnega okolja za izmenjavo informacij na področju pomorstva (CISE) za leto 2024. Okolje CISE bo omogočilo medsektorsko in čezmejno varno izmenjavo informacij med različnimi organi za pomorski nadzor držav članic EU in držav Efte, kot so obalne straže, mejne straže, carinski organi, splošni organi kazenskega pregona, organi za nadzor ribištva itd.

3.Z vsako nacionalno strategijo bi bilo treba vzpostaviti centraliziran mehanizem za zagotavljanje učinkovitega usklajevanja med nacionalnim organom, odgovornim za splošni nadzor integriranega upravljanja meja, in vsemi nacionalnimi organi, pristojnimi za upravljanje meja, ter njihovimi enakovrednimi organi v drugih državah članicah.

Še naprej bi bilo treba krepiti dvostransko regionalno in večstransko operativno sodelovanje med državami članicami, kadar je tako sodelovanje združljivo z nalogami Agencije. V celoti bi bilo treba izkoristiti podporo Agencije ter skupne evropske zmogljivosti in instrumente (npr. EUROSUR).

4.Carinski nadzor ni del schengenskega pravnega reda in vse pridružene schengenske države niso članice carinske unije. Zato carinski nadzor ni neposredno del koncepta evropskega integriranega upravljanja meja. Na področje evropskega integriranega upravljanja meja pa v okviru elementa medagencijskega sodelovanja spadajo carinske dejavnosti, povezane z notranjo varnostjo, in drugi organi, ki delujejo na zunanjih mejah. Sodelovanje med mejnimi stražami in carinskimi organi kot strateškimi partnerji bi bilo treba še naprej nadgrajevati na vseh ravneh, da bi zagotovili boljše povezovanje kontrole oseb in blaga ter nemoteno in varno prehajanje meja. Natančneje to pomeni, da bi moral biti jasno vzpostavljen pravni okvir za sodelovanje med mejnimi stražami in carinskimi organi, ki bi vključeval natančno opredeljeno delitev dela, funkcionalne strukture sodelovanja in interoperabilno tehnično okolje ter ki bi zagotavljal tesno in praktično sodelovanje na vseh ravneh.

5.Na nacionalni ravni bi bilo treba še naprej razvijati sodelovanje na področju kazenskega pregona, povezano s podporo upravljanju meja in bojem proti čezmejnemu kriminalu. To bo zagotovilo boljše usklajevanje ter uspešno in gospodarno uporabo informacij, zmogljivosti in sistemov. To je potrebno za preprečevanje in odkrivanje čezmejnega kriminala, terorizma in nezakonitega priseljevanja ter prispevanje k reševanju življenj migrantov. To sodelovanje bi moralo imeti jasno pravno podlago, vzpostavljeno z dogovori ali sporazumi o sodelovanju, in temeljiti na standardnih operativnih postopkih. Naloge nadzora meje bi moral vedno izvajati pristojni nacionalni organ.

6.Sodelovanje bi bilo treba spodbujati in nadgrajevati tudi v okviru Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala (EMPACT) 19 , tj. stalnega instrumenta in trdnega okvira, ki organe kazenskega pregona držav članic, institucije, organe in agencije EU ter številne večdisciplinarne partnerje združuje v boju proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu.

Prednostne naloge politike

Evropsko integrirano upravljanje meja bi moralo temeljiti na sodelovanju. Medagencijsko sodelovanje evropske mejne in obalne straže z drugimi evropskimi deležniki bi moralo biti dobro vzpostavljeno, da se zagotovi celovito, medsektorsko, povezano in stroškovno učinkovito izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja.

Strateške smernice

1.Medagencijsko sodelovanje na ravni EU je treba operacionalizirati z dogovori o sodelovanju, zlasti z delovnimi dogovori, ki jih agencija Frontex sklene z ustreznimi institucijami, organi, uradi in agencijami EU iz člena 68 uredbe o evropski mejni in obalni straži. Ključna področja sodelovanja so povezana z učinkovito izmenjavo informacij, skupno analizo tveganja, skupnimi operacijami in souporabo evropskih zmogljivosti v okviru pristojnosti navedenih subjektov. Na ravni EU bi bilo treba še naprej nadgrajevati koncept večnamenskih operacij, ki temeljijo na analizi tveganja, pri čemer bi bilo treba v celoti spoštovati temeljne naloge in odgovornosti akterjev na ravni EU, ki sodelujejo v takih operacijah.

2.Na ravni EU bi bilo treba operativno izkoriščati ves potencial zdajšnjih in prihodnjih orodij za izmenjavo informacij, zlasti iz sistema EUROSUR. Zbiranje informacij v okviru storitev sistema EUROSUR za združevanje podatkov bi bilo treba dodatno nadgraditi z uporabo delovnih dogovorov med agencijo Frontex in ustreznimi institucijami, organi, uradi in agencijami EU, da se državam članicam in agenciji Frontex zagotovijo informacijske storitve z dodano vrednostjo, povezane z evropskim integriranim upravljanjem meja.

3.Poleg tega bi bilo treba dodatno okrepiti evropsko sodelovanje na področju funkcij obalne straže, da bi izboljšali spremljanje razmer na morju in okrepili zmogljivosti za odzivanje ter podpirali usklajeno in stroškovno učinkovito ukrepanje na ravni EU in nacionalni ravni. Za spodbujanje usklajenega izvajanja tega sodelovanja na ravni EU in nacionalni ravni bi bilo treba široko uporabljati praktični priročnik o evropskem sodelovanju na področju funkcij obalne straže 21 .

4.Pravočasno bi bilo treba zagotoviti interoperabilnost med ustreznimi informacijskimi sistemi na ravni EU (SVI, ETIAS, SIS, VIS, Eurodac in ECRIS-TCN) in jo po potrebi dodatno nadgraditi, da se zagotovi učinkovitejša uporaba raznovrstnih instrumentov. Štiri nove komponente interoperabilnosti − evropski iskalni portal, skupna storitev za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov, skupno odložišče podatkov o identiteti in detektor več identitet − bodo povezale arhitekturo sistemov, podprle njihove cilje ter hkrati zagotovile pravilno identifikacijo oseb, preprečevanje identitetnih prevar in poenostavitev pogojev dostopa za imenovane organe.

5.Po potrebi bi bilo treba uporabljati koncept žariščnih točk, vključno s standardnimi operativnimi postopki. Vse ustrezne agencije (agencija Frontex, Agencija EU za azil, Europol in FRA) bi morale biti nenehno pripravljene, da podprejo žariščne točke v skladu s sprejetim konceptom 22 . Države članice bi morale biti pravno in operativno pripravljene, da gostijo ali podpirajo evropske žariščne točke. V primeru možnosti ustanovitve in dejanske ustanovitve podpornih skupin za upravljanje migracij v skladu s členom 40 uredbe o evropski mejni in obalni straži bo Komisija te skupine usklajevala, kot je določeno v Uredbi.

6.Usklajevanje in sodelovanje med Europolom, Eurojustom, agencijo Frontex in pristojnimi nacionalnimi organi v okviru Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala (EMPACT) 23 bi bilo treba okrepiti v vseh fazah procesa. Cilj sodelovanja med agencijo Frontex in Europolom bi moral biti olajšati identifikacijo osumljencev čezmejnih kaznivih dejanj ob doslednem spoštovanju pravil, v katerih so opredeljene naloge obeh agencij, in zakonodaje EU o varstvu osebnih podatkov.

7.Dejavno sodelovanje agencije Frontex in nacionalnih organov mejne straže bi moralo biti osredotočeno predvsem na strateška prednostna področja, ki so neposredno povezana z zunanjimi mejami in nalogami nadzora meje, ter vedno potekati v skladu z zadevnimi pooblastili in veljavnimi predpisi.

8.Agencija Frontex bi morala sodelovati tudi s Komisijo (vključno z uradom OLAF), zlasti pri svetovanju o razvoju ukrepov za upravljanje meja v tretjih državah, ter po potrebi z državami članicami in Evropsko službo za zunanje delovanje pri dejavnostih, povezanih s področjem carine, vključno z obvladovanjem tveganja in bojem proti goljufijam, kadar se te dejavnosti medsebojno dopolnjujejo.

Prednostne naloge politike

Države članice in Agencija bi morale sodelovati s tretjimi državami za namene evropskega integriranega upravljanja meja in migracijske politike EU. Praktično sodelovanje na področju evropskega integriranega upravljanja meja s tretjimi državami na ravni EU in nacionalni ravni bi moralo biti v skladu s skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP), pravom EU in mednarodnim pravom, vključno s temeljnimi pravicami in načelom nevračanja, z namenom preprečevanja nezakonitega priseljevanja in boja proti njemu, povečanja učinkovitosti vračanja, preprečevanja čezmejnega kriminala in olajšanja zakonitih potovanj.

Sodelovanje s tretjimi državami pri krepitvi evropskega integriranega upravljanja meja je namenjeno zlasti krepitvi njihovih strateških in operativnih zmogljivosti ter zmogljivosti za sodelovanje na področju nadzora meje, analize tveganja ter vračanja in ponovnega sprejema ob upoštevanju splošnih odnosov EU s temi državami. S tega vidika je ključno spodbujanje evropskih vrednot in standardov v tretjih državah. Prednost bi bilo treba dati državam sosedstva, državam izvora in tranzitnim državam za nezakonito priseljevanje. Sposobnost in pripravljenost navedenih držav, da preprečijo nezakonite migracije, ohranijo učinkovito upravljanje meja in nadzorujejo migracijske tokove proti EU, sta bistvenega pomena za učinkovito obravnavo migracij. To prispeva k oblikovanju vzajemnih in celovitih partnerstev z državami izvora in tranzitnimi državami na področju migracij.

Strateške smernice

1.Sodelovanje s tretjimi državami na področju evropskega integriranega upravljanja meja bi moralo temeljiti na sporazumih in/ali dogovorih ter potekati povsem v skladu s pravom Unije, vključno z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov, temeljnimi pravicami in mednarodnim pravom, vključno z načelom nevračanja. V teh sporazumih (vključno s sporazumi o statusu in delovnimi dogovori) bi bilo treba opredeliti pristojne organe, strukture sodelovanja in obseg sodelovanja ter določiti pravila o porazdelitvi odgovornosti.

2.Operativno sodelovanje med državami članicami in tretjimi državami se spodbuja, kadar je tako sodelovanje združljivo s pooblastili, delovanjem in cilji agencije Frontex ter splošnimi odnosi EU s tretjimi državami.

3.V okviru dvostranskih ali večstranskih ureditev ali sporazumov bi bilo treba zagotoviti izmenjavo informacij, zlasti o sistemu EUROSUR, med državami članicami in tretjimi državami. V ta namen bi morale države članice upoštevati priporočilo Komisije o vzorčnih določbah za izmenjavo informacij v okviru sistema EUROSUR, sprejeto v skladu s členom 76(2) uredbe o evropski mejni in obalni straži 25 .

4.Da bi izboljšala preglednost, bi morala agencija Frontex v skladu s svojo strategijo za mednarodno sodelovanje redno pripravljati preglede na ravni EU v zvezi z uveljavljenim operativnim sodelovanjem s tretjimi državami na področju upravljanja meja in vračanja. Ti bi morali temeljiti na informacijah, pridobljenih zlasti od držav članic, Komisije in agencij EU.

5.Pri oblikovanju specifičnih slik razmer s tretjimi osebami v sistemu EUROSUR bi države članice in agencija Frontex morale upoštevati in spodbujati tehnične in operativne standarde za izmenjavo informacij, ki jih je razvila Agencija.

6.Operativne dejavnosti, ki jih agencija Frontex izvaja v tretjih državah, bi bilo treba načrtovati in izvajati v skladu s sporazumi o statusu, sklenjenimi med EU in zadevno tretjo državo, in/ali delovnimi dogovori, ki jih sklenejo agencija Frontex in pristojni organi tretjih držav. Sporazumi o statusu in delovni dogovori bi morali temeljiti na ustreznih modelih, ki jih je sprejela Komisija 26 .

7.Sodelovanje s tretjimi državami mora biti v skladu s pravom EU in mednarodnim pravom, vključno z normami in standardi, ki so del prava EU, tudi če tako sodelovanje poteka zunaj ozemlja Evropske unije. Izmenjava osebnih podatkov s tretjimi državami mora potekati v skladu z zahtevami prava EU o varstvu osebnih podatkov.

8.Okrepiti bi bilo treba večstransko in regionalno sodelovanje s tretjimi državami. Kot kontaktne točke za izmenjavo informacij s sosednjimi državami in drugimi zadevnimi državami bi bilo treba uporabljati nacionalne koordinacijske centre držav članic.

9.V skladu s prenovljenim akcijskim načrtom EU za boj proti tihotapljenju migrantov 27 bi bilo treba okrepiti sodelovanje s ključnimi tretjimi državami za preprečevanje tihotapljenja migrantov in boj proti njemu, tudi s sklepanjem operativnih partnerstev za boj proti tihotapljenju 28 . To sodelovanje v skladu s svojimi pooblastili podpirajo agencije EU, zlasti agencija Frontex, Europol, Eurojust in Agencija Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL), pa tudi operativno sodelovanje, podprto s finančnimi sredstvi EU.

10.Če je očitno, da bi lahko mreže uradnikov za zvezo prispevale k raznim funkcijam, povezanim z evropskim integriranim upravljanjem meja, na ravni EU in nacionalni ravni, bi jih bilo treba učinkovito usklajevati, Agencija pa bi jih morala ustrezno podpreti, da se čim bolj povečajo operativne zmogljivosti in učinkovitost. Na vseh ravneh bi morali biti jasno opredeljeni kanali in oblike sodelovanja ter poročanja. Vzpostavljena bi morala biti stalna in prožna zmogljivost za napotitev uradnikov za zvezo z ustreznimi znanji in spretnostmi ali skupin strokovnjakov na različne lokacije, če obstajajo operativne potrebe. Agencija Frontex bi morala imeti popolno sliko razmer o raznovrstnih evropskih uradnikih za zvezo (uradniki za zvezo agencije Frontex, evropski uradniki za zvezo za migracije, evropski uradniki za zvezo za vračanje, uradniki za zvezo drugih agencij) in o nacionalnih uradnikih za zvezo za priseljevanje na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice in drugi ustrezni organi EU. Zbrane informacije bi morale obogatiti analizo tveganja in spremljanje razmer na ravni EU in nacionalni ravni, vključno z obveščevalno sliko razmer na predmejnem območju. Uradniki za zvezo agencije Frontex bi si morali izmenjati tudi vse ustrezne informacije z delegacijo EU v državi napotitve, in sicer v okviru splošnega usklajevanja politike EU v navedeni državi. Mrežo uradnikov za zvezo za priseljevanje bi bilo treba v celoti izkoristiti za izboljšanje sodelovanja in usklajevanja med navedenimi uradniki v tretjih državah.

11.EU bi morala usklajevati in spremljati krepitev zmogljivosti, delovne obiske v tretjih državah, tehnično svetovanje, usposabljanje ali podporo s tehnično opremo v zvezi z integriranim upravljanjem meja. Agencija Frontex bi morala še naprej izvajati projekte in programe za krepitev zmogljivosti za integrirano upravljanje meja, ki jih financira EU, v državah kandidatkah za članstvo v EU in drugih prednostnih tretjih državah ter o teh projektih in programih obveščati Komisijo, zlasti v primeru projektov in programov, namenjenih krepitvi zmogljivosti tretjih držav na področju nadzora meje, analize tveganja ter vračanja 29 in ponovnega sprejema. Agencija Frontex bi morala tudi tesno sodelovati z drugimi izvajalskimi partnerji Komisije pri svetovanju med izvajanjem ukrepov za upravljanje meja v sosedstvu in drugih prednostnih tretjih državah, izvajalski partnerji Komisije pa bi se morali o teh zadevah z Agencijo posvetovati v celotnem obdobju izvajanja projekta. Projekte, ki jih vodijo države članice, bi bilo treba izvajati v tesnem sodelovanju z agencijo Frontex, strokovno znanje Agencije pa bi bilo treba v celoti izkoristiti v vseh fazah projektov. Agencija bi morala pripraviti tudi celovit pregled tekočih in načrtovanih projektov za krepitev zmogljivosti, povezanih z integriranim upravljanjem meja, ter delovnih obiskov v tretjih državah.

12.Še naprej bi bilo treba krepiti sodelovanje in dopolnjevanje med civilnimi misijami skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), ki vključujejo element upravljanja meja, in agencijo Frontex, da bi zagotovili spremljanje razmer ter podprli analizo tveganja in spodbujanje standardov evropskega integriranega upravljanja meja, pri čemer bi bilo treba sprejeti ukrepe za preprečevanje prekrivanja dejavnosti. Zagotoviti bi bilo treba tudi redno izmenjavo informacij in usklajevanje v zvezi s financiranjem, ki ga zagotavljajo vsi vključeni akterji, kot so Komisija, agencija Frontex, Evropska služba za zunanje delovanje in civilni akterji SVOP na terenu.

Prednostne naloge politike

Ustrezno bi bilo treba vzpostaviti neprekinjeno delovanje in interoperabilnost med nadzorom zunanjih meja ter tehničnimi in operativnimi ukrepi na schengenskem območju, da bi zagotovili učinkovito preprečevanje nedovoljenih sekundarnih gibanj, nezakonitih migracij in čezmejnega kriminala, povezanega z zunanjimi mejami.

Na ozemlju bi bilo treba vzpostaviti nacionalne zmogljivosti (pripravljenost) za okrepitev policijskih kontrol, povezanih z nezakonitimi migracijami, tudi na zalednih obmejnih območjih, in sicer ob podpori drugih alternativnih ukrepov, ki jih imajo države članice na voljo, s čimer bi se potreba po ponovni uvedbi nadzora na notranjih mejah čim bolj zmanjšala.

Strateške smernice

1.Na ravni EU in nacionalni ravni bi bilo treba najprej zagotoviti celovito sliko razmer in analizo tveganja glede nedovoljenih prihodov in sekundarnih gibanj državljanov tretjih držav v EU, ki bi bili podlaga za ciljno usmerjene in sorazmerne ukrepe, ki jih je treba sprejeti. Agencija Frontex mora ob polni podpori držav članic in v sodelovanju z drugimi ustreznimi agencijami EU pripraviti evropsko sliko razmer. Kot glavno platformo za to funkcijo bi bilo treba uporabljati sistem EUROSUR, skupaj z drugimi učinkovitimi in enotnimi sistemi zbiranja podatkov. Dodatno bi bilo treba nadgraditi okrepljeno sodelovanje, kot je sodelovanje med agencijo Frontex, Europolom in EUAA pri pripravi rednih poročil, in usklajevanje, vključno s skupno analizo tveganja, operativnimi praksami in nemoteno izmenjavo informacij med mejnimi stražami in drugimi organi, ki delujejo na zunanji meji, v skladu z njihovimi pooblastili in ob polnem spoštovanju zakonodaje o varstvu podatkov. Med njimi so nacionalni koordinacijski centri, organi, ki delujejo na schengenskem območju, centri za policijsko in carinsko sodelovanje ter drugi ustrezni centri. Različne informacijske sisteme na ravni EU bi morali učinkovito uporabljati vsi odgovorni organi z zakonito odobrenim dostopom do takih sistemov.

2.Dodatno bi bilo treba krepiti operativno sodelovanje med skupnimi operacijami, ki jih usklajujejo agencija Frontex ter ustrezni centri za policijsko in carinsko sodelovanje, in ga konsolidirati.

3.Na nacionalni ravni bi bilo treba zagotoviti zadostne zmogljivosti za okrepitev policijskih kontrol v zvezi z nezakonitim priseljevanjem na celotnem ozemlju ter za izvajanje policijskih kontrol in nadzora nad migracijami na glavnih prometnih cestah, vključno z obmejnimi območji, na podlagi analize tveganja.

Prednostne naloge politike

Učinkovito izvajanje vračanja državljanov tretjih držav, za katere je bila izdana odločba o vrnitvi, bi moralo zagotoviti, da EU dejansko zapustijo vsi, ki nimajo pravice ostati v njej. Evropsko integrirano upravljanje meja bi moralo zagotoviti tudi, da postopek vračanja izvajajo ustrezno usposobljeni strokovnjaki, in sicer na human, dostojanstven in trajnosten način, ob popolnem spoštovanju temeljnih pravic oseb v postopku vrnitve, zlasti načela nevračanja, ter v skladu z Listino EU o temeljnih pravicah, mednarodnim pravom in pravom EU.

Na ravni EU in nacionalni ravni bi morale biti vzpostavljene upravne, tehnične in operativne zmogljivosti za učinkovito in enotno izvajanje postopkov vračanja, vključno s postopki prisilnega in prostovoljnega vračanja, ki bi prispevale k skupnemu sistemu EU za vračanje, določenem v paktu o migracijah in azilu 32 . Močnejše strukture znotraj EU je treba združiti z učinkovitejšim sodelovanjem s tretjimi državami. To vključuje tudi upoštevanje smernic in izvajanje ukrepov iz strategije EU za prostovoljno vračanje in reintegracijo, sprejete aprila 2021 33 , ki spodbuja prostovoljno vračanje in učinkovito reintegracijo kot sestavni del sistema vračanja.

Države članice bi morale v celoti izkoristiti operativno, tehnično in praktično podporo, ki jo lahko agencija Frontex zagotovi na področju vračanja, zlasti z uporabo aplikacije agencije Frontex za vračanje za redne in čarterske lete, digitalnega orodja sistema za upravljanje primerov vračanja, skupnih storitev agencije Frontex za reintegracijo in svetovalne podpore agencije Frontex na področju vračanja in reintegracije.

Strateške smernice

1.Zmogljivosti in vlogo agencije Frontex kot subjekta, ki državam članicam zagotavlja operativno podporo v vseh fazah postopka vračanja, bi bilo treba v praksi dodatno okrepiti in povečati uporabo storitev Agencije s strani držav članic.

2.Zmogljivosti držav članic za enostransko ali skupno vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav bi bilo treba povečati z razvojem integriranih in usklajenih nacionalnih digitalnih sistemov vračanja, ki bi temeljili na modelu sistema za upravljanje primerov vračanja, ki ga je Agencija razvila z namenom izmenjave podatkov in ki je združljiv z evropsko politiko vračanja. Obravnavati bi bilo treba še vedno prisotne izzive glede integracije in interoperabilnosti, povezane z neenakimi tehnologijami nacionalnih sistemov vračanja, ter omogočiti povezave z digitalnimi orodji na ravni EU.

3.Aplikacijo za integrirano upravljanje vračanja (IRMA) bi bilo treba dodatno nadgraditi, da bi izboljšali zbiranje podatkov o operacijah vračanja in ponovnem sprejemu. To bo državam članicam olajšalo načrtovanje, izmenjavo ustreznih operativnih informacij, organizacijo in izvajanje dejavnosti vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije. Poleg tega bo agenciji Frontex omogočilo, da prevzame bolj proaktivno vlogo pri zagotavljanju podpore na področju načrtovanja in organizacije operacij vračanja, vključno s pomočjo pred vračanjem in reintegracijo.

4.Aplikacijo agencije Frontex za integrirano upravljanje vračanja (IRMA) bi bilo treba dodatno nadgraditi, da bi bila interoperabilna z informacijskimi sistemi držav članic za vračanje ter drugimi ustreznimi informacijskimi orodji za vračanje, ponovni sprejem in reintegracijo.

5.Vsi deležniki (Komisija, agencija Frontex in države članice) bi si morali prizadevati za izboljšanje zbiranja podatkov o vračanju, reintegraciji in ponovnem sprejemu ter za razvoj proizvodov na področju analitike, analize in spremljanja razmer, ki ustrezajo svojemu namenu in so povezani z delovanjem vračanja, da bi se omogočilo proaktivno načrtovanje vračanja in ponovnega sprejema.

6.Države članice bi morale vlagati v strukture za svetovanje glede vračanja in reintegracije ter zagotoviti, da je svetovanje na voljo v vseh fazah postopka vračanja in da so svetovalci ustrezno usposobljeni. V skladu z okvirom EU za svetovanje glede vračanja bi moralo biti svetovanje na voljo v postopkih prostovoljnega in prisilnega vračanja (tudi med pridržanjem), da se zagotovita spodbujanje in organizacija vračanja. Agencija Frontex je pripravila delovni načrt, ki je namenjen zagotavljanju podpore državam članicam v obliki svetovanja glede vračanja in reintegracije ter se bo izvajal v tesnem sodelovanju z državami članicami.

7.Spodbujanje in povečanje uporabe prostovoljnega vračanja in reintegracije sta sestavna dela skupnega sistema EU za vračanje v skladu s strategijo EU za prostovoljno vračanje in reintegracijo 34 . Podpora pri reintegraciji bo spodbudila sodelovanje oseb v postopku vrnitve, pa tudi sodelovanje s tretjimi državami, s čimer se bo okrepila njihova odgovornost v zvezi z vračanjem, ponovnim sprejemom in reintegracijo njihovih državljanov.

8.Agencija Frontex je vzpostavila skupne storitve za reintegracijo, v okviru katerih se državam članicam zagotavljajo skupne storitve na področju vračanja in reintegracije. Število držav, ki so jim skupne storitve za reintegracijo na voljo, bi bilo treba povečati, da bi izpolnili potrebe držav članic, države članice pa bi morale te storitve v celoti izkoristiti in jih dati na voljo osebam v postopku prostovoljne in prisilne vrnitve. Prizadevati bi si bilo treba za vzpostavitev sinergij in kontinuitete med storitvami za reintegracijo, ki se zagotavljajo v okviru skupnih storitev agencije Frontex za reintegracijo, ter ustreznimi nacionalnimi strukturami in mehanizmi tretjih držav, če so ti na voljo.

9.Države članice bi morale v celoti zagotoviti svoje zmogljivosti za prispevanje k evropskim operacijam vračanja, ki jih usklajuje ali organizira agencija Frontex, tudi na področju spremljanja vračanja. Države članice in agencija Frontex bi morale dodatno nadgraditi svoje zmogljivosti za spremljanje vseh operacij vračanja.

10.Države članice morajo zagotoviti zadostne zmogljivosti za zbiranje podatkov o nevarnosti pobega in pripravo analize tveganja za uporabo ukrepov pridržanja in njihovih alternativ, da bi se omejila sekundarna gibanja, pa tudi tehnične zmogljivosti za pridržanje in alternative pridržanju. Pogoji pridržanja morajo biti v skladu z mednarodnim pravom in pravom EU. Da bi olajšale in pospešile postopek vračanja, bi morale države članice zagotoviti vzajemno priznavanje odločb o vrnitvi 35 .

11.Na podlagi dokumenta o politiki z naslovom Na poti k operativni strategiji za učinkovitejše vračanje, ki ga je Komisija sprejela 24. januarja 2023 36 , bi morali vsi zadevni deležniki koordinatorja za vračanje in mrežo na visoki ravni za vračanje v celoti izkoristiti za krepitev in spodbujanje praktičnega sodelovanja med državami članicami, Komisijo in agencijo Frontex.

12.Prenovljeni Schengenski informacijski sistem bo vključeval razpise ukrepov za državljane tretjih držav, v zvezi s katerimi so bile izdane odločbe o vrnitvi, kar bo pomembno novo orodje, s pomočjo katerega bodo lahko države članice spremljale in izvrševale odločbe o vrnitvi ter ki bo omogočilo nadaljnje sodelovanje, tudi na področju vzajemnega priznavanja odločb o vrnitvi, in odvračalo od nedovoljenih sekundarnih gibanj na schengenskem območju. Države članice bi morale zagotoviti ustrezno izvajanje tega ukrepa v skladu s priporočilom Komisije.

Prednostne naloge politike

Evropsko integrirano upravljanje meja, zlasti mejne kontrole in varovanje meje, bi bilo treba podpreti z naprednimi, mobilnimi in interoperabilnimi evropskimi tehničnimi sistemi in rešitvami, ki so združljivi z obsežnimi informacijskimi sistemi EU. S tem naj bi zagotovili učinkovitejši in zanesljivejši nadzor meje. Evropska mejna in obalna straža bi morala biti sposobna čim bolje izkoristiti najsodobnejše tehnologije, vključno z mehanizmi za zavarovanje podatkov.

Strateške smernice

1.Kakovost informacij, ki se uporabljajo za mejne kontrole v že vzpostavljenih sistemih, bi bilo treba izboljšati s sprejetjem praktičnih ukrepov za zagotovitev točnosti podatkov, tudi z njihovim rednim ocenjevanjem in uvedbo najsodobnejše tehnologije.

2.Kot je navedeno v točki 5 strateških smernic v zvezi z elementom sodelovanja na ravni EU, bi bilo treba zagotoviti interoperabilnost že vzpostavljenih in novih obsežnih informacijskih sistemov (SVI, VIS, ETIAS in prenovljenega Schengenskega informacijskega sistema), zlasti popolno in celovito izvajanje nedavno prenovljenih sistemov.

3.Glavni cilj agencije eu-LISA, Agencije Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice, je razvoj, vzdrževanje in upravljanje osrednjih komponent obsežnih informacijskih sistemov.

4.Izkoristiti bi bilo treba potencial novih pametnih tehničnih rešitev (npr. avtomatiziranih sistemov mejnega nadzora (ABC)) in interoperabilnost različnih informacijskih sistemov, povezanih z mejami in varnostjo (npr. sistema FADO ter sistema elektronske knjižnice dokumentov agencije Frontex in Interpola), da bi izboljšali varnost državljanov, olajšali mejne kontrole in prehajanje zunanjih meja ter se borili proti čezmejnemu kriminalu in terorizmu ob popolnem spoštovanju pravic tako državljanov EU kot državljanov tretjih držav.

5.Uporabiti bi bilo treba vse možnosti sodobne tehnologije, da bi okrepili evropske zmogljivosti za varovanje in odzivanje na zunanjih mejah. Dodatno bi bilo treba izboljšati uporabo evropskih zmogljivosti za varovanje (npr. satelitskih storitev), da bi ustvarili celovito sliko razmer.

6.Dodatno bi bilo treba okrepiti tudi zmogljivosti integriranih, interoperabilnih in prilagodljivih sistemov tehničnega nadzora (stacionarnih in mobilnih) za varovanje, ki se uporabljajo na morskih in kopenskih mejah. To bi moralo vključevati tehnične rešitve in delovne procese, ki se uporabljajo v različnih operativnih centrih (nacionalnih koordinacijskih centrih, centrih za usklajevanje reševanja in lokalnih koordinacijskih centrih) in mobilnih enotah.

7.Evropska mejna in obalna straža mora v svojem prispevku k evropski avtonomiji na področju kritičnih tehnologij 38 zagotoviti, da se pri načrtovanju razvoja zmogljivosti upošteva cilj zmanjšanja odvisnosti od kritičnih tehnologij iz tretjih držav, tudi z uporabo rezultatov evropskih raziskav in inovacij na področju upravljanja meja.

8.Obdelava osebnih podatkov z uporabo novih tehnologij mora potekati v skladu z zahtevami prava EU o varstvu osebnih podatkov, tudi v primeru uporabe najsodobnejše tehnologije, da se zaščitijo osebni podatki. Komisija bi morala v sodelovanju z agencijo eu-LISA pripraviti akcijski načrt in tehnične rešitve za zagotovitev podpore državam članicam pri ravnanju z velikimi količinami podatkov in njihovi obdelavi s pomočjo novih in najsodobnejših tehnologij.

Prednostne naloge politike

Vzpostaviti bi bilo treba celovit evropski sistem nadzora kakovosti, ki bo zagotavljal stalno ozaveščenost o izvajanju in kakovosti evropskega integriranega upravljanja meja na strateški in operativni ravni. Kot podlago pri nadaljnjem razvoju evropskih in nacionalnih sistemov in funkcij integriranega upravljanja meja bi bilo treba uporabiti rezultate nadzora kakovosti.

Strateške smernice

1.Evropski mehanizem za nadzor kakovosti, ki ga sestavljajo zlasti schengenski ocenjevalni in spremljevalni mehanizem, ocene ranljivosti, ki jih izvaja agencija Frontex, in nacionalni mehanizmi za nadzor kakovosti, bi moral biti v celoti operativen. V tem okviru bi morala agencija Frontex razviti tehnične zmogljivosti za ocenjevanje in preverjanje skladnosti potnih listin, ki jih izdajo države članice, da bi se zagotovila skladnost varnostnih elementov s standardi, določenimi na evropski ravni.

2.Na podlagi redne izmenjave informacij bi bilo treba čim bolj povečati sinergije med oceno ranljivosti in schengenskim ocenjevalnim mehanizmom, da se ustvari boljše spremljanje razmer v zvezi z delovanjem schengenskega območja. S tem naj bi se, kolikor je mogoče, preprečilo podvajanje prizadevanj držav članic in zagotovila bolj usklajena uporaba ustreznih finančnih instrumentov EU, ki podpirajo upravljanje zunanjih meja in vračanje.

3.Rezultate mehanizma za nadzor kakovosti bi bilo treba uporabiti pri razvoju nacionalnega sistema upravljanja meja in prednostnem razvrščanju uporabe ustreznih instrumentov financiranja EU (npr. Sklada za azil, migracije in vključevanje, nacionalnih programov na podlagi Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja oziroma občasno tematskih elementov Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko), zlasti pri ocenjevanju drugih predlogov Komisije za financiranje.

4.Države članice bi morale vzpostaviti nacionalni mehanizem za nadzor kakovosti (nacionalno schengensko ocenjevanje), ki bi zajemal vse dele in funkcije nacionalnega sistema integriranega upravljanja meja ter vključeval vse organe, ki sodelujejo pri integriranem upravljanju meja.

5.Države članice morajo v skladu s svojimi obveznostmi iz uredbe o schengenskem ocenjevanju 40 oziroma uredbe o evropski mejni in obalni straži dejavno sodelovati pri schengenskih ocenjevalnih obiskih, ki jih usklajuje Komisija, ter pravočasno zagotavljati kakovostne podatke za ocene ranljivosti, ki jih izvaja agencija Frontex.

6.V skladu z uredbo o schengenskem ocenjevanju bi moralo schengensko ocenjevanje zajemati operativne rezultate celotne evropske mejne in obalne straže ter torej tudi operativne dejavnosti Agencije v državah članicah.

Prednostne naloge politike

Učinkovito izvajanje strategije za evropsko integrirano upravljanje meja bo doseženo ob podpori namenskega financiranja EU, zlasti iz Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko ter Sklada za azil, migracije in vključevanje. Sredstva EU bodo podpirala ukrepe evropskega integriranega upravljanja meja na ravni EU in nacionalni ravni v skladu s pravnimi določbami o ustreznem skladu EU. Države članice bi si morale prizadevati za določitev prednostnih nalog na področju financiranja, da bi zagotovile kritje vseh elementov evropskega integriranega upravljanja meja, ki izhajajo iz pristojnosti EU in so opredeljeni s pravom EU, ter čim višjo evropsko dodano vrednost. Elemente evropskega integriranega upravljanja meja, ki jih ureja nacionalno pravo, bi bilo treba po možnosti kriti z nacionalnimi sredstvi.

Dejavnosti agencije Frontex se podpirajo iz namenskega proračuna Agencije, ki izhaja iz skupnega proračuna EU. Agencija lahko uporablja tudi sredstva EU za projekte tehnične pomoči v tretjih državah, in sicer v skladu s svojimi pooblastili in določbami o ustreznem instrumentu financiranja (Instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI – Globalna Evropa) in instrumentu za predpristopno pomoč (IPA III)), ki podpira izvajanje zunanje razsežnosti migracijske politike EU.

Strateške smernice

1.Uporaba instrumentov financiranja EU (npr. nacionalnih programov v okviru Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko) bi morala biti usklajena z nacionalnimi strategijami, akcijskimi načrti in načrtovanjem zmogljivosti. Jasno in podrobno bi morale biti opredeljene nacionalne prednostne naloge (npr. sistem EUROSUR, razvoj zmogljivosti), ki bi temeljile na prednostnih nalogah EU, da bi se povečala dopolnjevanje in dodana vrednost sredstev EU.

2.Pri prednostnem razvrščanju uporabe sredstev EU na nacionalni ravni bi bilo treba upoštevati rezultate schengenskega ocenjevalnega mehanizma in ocene ranljivosti.

3.Tesno sodelovanje med Komisijo in agencijo Frontex bi moralo zagotoviti sinergije med dejavnostmi agencije Frontex in ukrepi, ki se financirajo iz drugih instrumentov financiranja EU, ter preprečevati dvojno financiranje.

4.Z namenskim financiranjem EU v okviru posebnih ukrepov Instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko bi bilo treba države članice podpirati pri nakupu potrebne opreme, da bi jo lahko v skladu s členom 64(14) uredbe o evropski mejni in obalni straži dale na voljo agenciji Frontex. S tem se bo okrepila zmogljivost Agencije za podporo državam članicam, ki potrebujejo pomoč.

Prednostne naloge politike

Spoštovanje, varstvo in spodbujanje temeljnih pravic so v središču evropskega integriranega upravljanja meja. Evropska mejna in obalna straža mora pri opravljanju svojih nalog v okviru evropskega integriranega upravljanja meja v skladu s svojimi pooblastili zagotavljati varstvo temeljnih pravic, kar je splošna pravna obveznost.

Ukrepe akterjev EU in nacionalnih akterjev v okviru evropske mejne in obalne straže bi bilo treba izvajati ob popolnem spoštovanju prava EU, vključno z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, in ustreznega mednarodnega prava. K slednjemu sodijo tudi Ženevska konvencija o statusu beguncev z dne 28. julija 1951 in njen Protokol iz leta 1967 ter Konvencija o otrokovih pravicah. V celoti je treba spoštovati tudi obveznosti, povezane z dostopom do mednarodne zaščite, zlasti načelo nevračanja.

Komisija je v svojem predlogu uredbe o preverjanju državljanov tretjih držav 43 predlagala, da bi morala vsaka država članica vzpostaviti neodvisen spremljevalni mehanizem, ki bi zagotavljal spoštovanje temeljnih pravic v zvezi s preverjanjem na zunanjih mejah in da se vse s tem povezane domnevne kršitve temeljnih pravic ustrezno raziščejo. Ta spremljevalni mehanizem bi bil del vodenja in spremljanja migracijskih razmer, predvidenih v predlogu Komisije za novo uredbo o upravljanju azila in migracij 44 .

Strateške smernice

1.Pri vseh dejavnostih evropske mejne in obalne straže na ravni EU in nacionalni ravni bi bilo treba dosledno upoštevati strategijo o temeljnih pravicah 45 in spremljajoči akcijski načrt 46 , ki ju je sprejel upravni odbor agencije Frontex. Na nacionalni ravni je to mogoče doseči z oblikovanjem prilagojene nacionalne strategije in akcijskega načrta o temeljnih pravicah ali z njuno celovito vključitvijo v nacionalno strategijo za evropsko integrirano upravljanje meja.

2.Agencija Frontex in države članice bi morale spodbujati kulturo evropskega integriranega upravljanja meja, za katero so značilni skladnost z obveznostmi, ki izhajajo iz prava EU in mednarodnega prava, vključno z načelom nevračanja, polno spoštovanje temeljnih pravic ter zaščita in spodbujanje načel enakosti in nediskriminacije, medsebojnega spoštovanja, preglednosti in dobrega upravljanja ter medsebojnega sodelovanja. Ker je spoštovanje temeljnih pravic horizontalen ali medsektorski element evropskega integriranega upravljanja meja, bi morali agencija Frontex in ustrezni organi držav članic zaščitne ukrepe na področju temeljnih pravic vključiti v vse svoje dejavnosti, vključno z operativnimi dejavnostmi, analizami in ocenami tveganja, dejavnostmi načrtovanja, dejavnostmi vračanja, usposabljanjem in razvojem, pa tudi v sodelovanje in odnose z zunanjimi partnerji. Agencija Frontex in države članice bi morale poleg tega v celotnem operativnem ciklu vseh dejavnosti upravljanja meja in vračanja ravnati povsem v skladu s temeljnimi pravicami.

3.Posebno pozornost bi bilo treba nameniti pravicam in potrebam ranljivih oseb ali skupin in oseb v ranljivem položaju, vključno z otroki in mladoletniki brez spremstva. Osredotočiti bi se bilo treba na razvoj zmogljivosti za zgodnje prepoznavanje, podporo, kulturno posredovanje, tolmačenje in ustrezno napotitev na pravna sredstva ali zaščitne mehanizme, če je to ustrezno. Pri sprejemanju odločitev, ki zadevajo otroke, bi morale agencija Frontex in države članice kot glavno vodilo vedno upoštevati otrokovo korist. Države članice bi morale razviti in operativno vzdrževati nacionalni mehanizem za spremljanje temeljnih pravic v zvezi z upravljanjem meja in vračanjem. Ta mehanizem bi moral vključevati vire in zmogljivosti za svetovanje na področju spoštovanja temeljnih pravic, izvajanje preiskav glede domnevnih kršitev, izvajanje usposabljanj o temeljnih pravicah, spremljanje ali dopolnjevanje obstoječih pravnih sredstev (kot so mehanizmi za poročanje o incidentih ali pritožbe) ter zagotavljanje splošne operativne skladnosti dejavnosti z Listino EU o temeljnih pravicah ter pravom EU in mednarodnim pravom, vključno s temeljnimi pravicami. Pristojne organe držav članic bi bilo treba spodbujati, naj znotraj vseh oddelkov določijo kontaktne točke za temeljne pravice ter tako zagotovijo ustrezno učinkovitost, usklajevanje in racionalizacijo dejavnosti svetovanja, usposabljanja in nadzora na področju temeljnih pravic.

4.Opazovalci spoštovanja temeljnih pravic morajo v okviru vseh elementov evropskega integriranega upravljanja meja dejavno prispevati k varovanju in spodbujanju spoštovanja temeljnih pravic kot temelja vseh dejavnosti evropske mejne in obalne straže. Opazovalcem je treba omogočiti enak dostop do operativnih območij kot vsemu napotenemu osebju. Vsi opazovalci bi morali biti na voljo ter proaktivno zagotavljati nasvete, povratne informacije in podporo pri skupnih prizadevanjih evropske mejne in obalne straže za spoštovanje prava EU in mednarodnega prava, vključno s temeljnimi pravicami.

5.Temeljne pravice bi morale biti bistveni del programa usposabljanja na ravni EU in nacionalni ravni za vse osebe, ki sodelujejo pri dejavnostih nadzora meje ali vračanja. Pri teh ukrepih usposabljanja bi moral biti poseben poudarek na zaščiti ranljivih oseb, vključno z otroki in mladoletniki brez spremstva.

6.Med ocenjevanjem v okviru revidiranega schengenskega ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma bi bilo treba posebno pozornost nameniti preverjanju spoštovanja temeljnih pravic pri uporabi schengenskega pravnega reda.

 

Prednostne naloge politike

Na ravni EU in nacionalni ravni bi bilo treba s tesnim sodelovanjem med akademijami za usposabljanje v državah članicah in agencijo Frontex zagotoviti razpoložljivost zadostnega kompetentnega in posebej usposobljenega osebja na vseh področjih evropskega integriranega upravljanja meja.

 

Izobraževanje in usposabljanje bi morala temeljiti na usklajenih in visokokakovostnih skupnih standardih usposabljanja za stalno enoto, pri čemer bi bilo treba upoštevati operativne potrebe, naloge in pravno usposobljenost, poudarek pa bi moral biti na jasnem razumevanju vrednot iz Pogodb. Spodbujati bi morala najvišje standarde in primere dobre prakse pri izvajanju zakonodaje Unije o mejah in vračanju, s posebnim poudarkom na ustreznih informacijah o mednarodni zaščiti, zaščiti ranljivih oseb, vključno z otroki in mladoletniki brez spremstva, ter spoštovanju temeljnih pravic, obenem pa bi morala oblikovati skupno kulturo, ki bo temeljila na spoštovanju temeljnih pravic.

 Strateške smernice

1.Še naprej bi bilo treba razvijati skupne osnovne učne načrte in potrebna orodja za usposabljanje za upravljanje meja in vračanje, med drugim o zaščiti otrok in drugih oseb v ranljivem položaju ter znanju, ki ga morajo imeti mejni policisti za odkrivanje lažnih in ponarejenih dokumentov, prevarantov in dvojnikov med izvajanjem mejnih kontrol, ti načrti pa bi morali temeljiti na skupnem splošnem referenčnem okviru kvalifikacij, razvitem za ta sektor (sektorski okvir kvalifikacij za mejne in obalne straže). Pri teh produktih bi bilo treba upoštevati časovni načrt za zmogljivosti evropske mejne in obalne straže, ki ga vsako leto odobri upravni odbor. To bi moralo zagotavljati tudi dodatne tečaje usposabljanja in seminarje v zvezi z nalogami integriranega upravljanja meja, tako za stalno enoto kot za uradnike pristojnih nacionalnih organov.

2.Agencija Frontex, vključno z njenim uradnikom za temeljne pravice, bi morala v tesnem sodelovanju z državami članicami, Komisijo, agencijo FRA, drugimi ustreznimi agencijami EU in drugimi deležniki še naprej razvijati in izpopolnjevati posebno orodje za usposabljanje evropske mejne in obalne straže, pri tem pa upoštevati ustrezne rezultate raziskav in primere dobre prakse.

3.Za izpolnjevanje operativnih potreb bi bilo treba nadalje razviti ukrepe za specializirano usposabljanje, povezane z nalogami in pooblastili članov stalne enote, za spremljevalce prisilnega vračanja in opazovalce spoštovanja temeljnih pravic. S temi mejnimi policisti in drugimi člani skupin bi bilo treba redno izvajati vaje v skladu s programom specializiranega usposabljanja.

4.Za vse člane stalne enote, ki bodo napoteni na operativne dejavnosti, bi bilo treba na ravni EU in nacionalni ravni zagotoviti enako raven usposabljanja na področju mejne straže in vračanja, ne glede na njihovo kategorijo. Tako bodo vsi pripadniki evropske mejne in obalne straže strokovnjaki in ustrezno usposobljeni v skladu s svojo specializacijo.

5.Agencija Frontex bi morala izvajati notranji mehanizem za nadzor kakovosti v skladu z evropskimi standardi in smernicami za izobraževanje in usposabljanje, da bi zagotovila visoko raven usposabljanja, strokovnega znanja in strokovnosti statutarnih uslužbencev, ki sodelujejo pri operativnih dejavnostih Agencije. O stanju izvajanja tega mehanizma bi bilo treba poročati v letnem poročilu o oceni, ki se priloži letnemu poročilu o dejavnostih.

6.Spodbujati bi bilo treba pridobivanje znanja ali posebnega strokovnega znanja na podlagi izkušenj in primerov dobre prakse v tujini, in sicer med misijami in operacijami vračanja v drugi državi članici. To bi bilo treba zagotoviti zlasti s programom izmenjave za mejne policiste, ki sodelujejo pri posredovanjih za vračanje, ki jih izvaja agencija Frontex.

7.Agencija bi morala razviti trajnosten in celovit koncept usposabljanja, v okviru katerega bi bilo treba obravnavati možnost ustanovitve centra za usposabljanje agencije Frontex, ustrezno upoštevati tesnejše sodelovanje in sinergije z nacionalnimi ustanovami za usposabljanje držav članic ter graditi na tem sodelovanju in sinergijah. Cilj je usklajevati in racionalizirati razvoj, izvajanje in certificiranje izobraževanja in usposabljanja pripadnikov mejne in obalne straže na podlagi evropskih standardov za zagotavljanje kakovosti ter nadalje olajšati vključevanje skupne evropske kulture v usposabljanje, ki se zagotavlja.

Prednostne naloge politike

Raziskave in inovacije so ključne pri podpiranju integriranega upravljanja meja z najsodobnejšimi rešitvami, tehnologijo in znanjem.

Evropske raziskave in inovacije, ki se financirajo v okviru sklopa „Civilna varnost za družbo“ programa Obzorje Evropa, so omogočile in še vedno omogočajo razvoj zmogljivosti, ki podpirajo dvanajst tematskih elementov evropskega integriranega upravljanja meja, kot so sposobnost ugotavljanja identitete ter izvajanja zdravstvenih pregledov in varnostnih preverjanj na mejah, varovanje delovanja schengenskega območja in hkrati omogočanje potovanj dobrovernim potnikom, spoštovanje pravic in upoštevanje morebitnih ranljivosti posameznikov 49 . V okviru raziskav in inovacij se razvijajo tudi zmogljivosti za varovanje meja in spremljanje razmer 50 , boj proti identitetnim prevaram in ponaredbam listin 51 , podpiranje najsodobnejših rešitev za evropsko mejno in obalno stražo, interoperabilnosti ter izmenjave in analize podatkov EU 52 , izboljšanje odkrivanja tveganj, odzivanja na incidente in preprečevanje kriminala 53 ter izboljšanje evropskih civilnih zmogljivosti za pomorsko varnost, vključno z iskanjem in reševanjem 54 . Raziskave in inovacije so ključne tudi v boju proti organiziranim kriminalnim združbam in teroristom, ki so pogosto tudi sami inovativni in med prvimi uporabniki novih tehnologij.

Raziskave in inovacije na področju upravljanja meja so pomembne tudi z vidika evropske odprte strateške avtonomije, med drugih na področjih kritičnih tehnologij, navedenih v akcijskem načrtu EU o sinergijah med civilno varnostjo, obrambo in vesoljsko industrijo ter ocenjenih s strani opazovalnice EU za kritične tehnologije.

Na ravni EU in nacionalni ravni bi bilo treba zagotoviti pravočasne in dobro usklajene naložbe v raziskave in inovacije na področju upravljanja meja. To se nanaša zlasti na program Obzorje Evropa, Evropski sklad za regionalni razvoj, raziskovalne študije in pilotne projekte agencije Frontex ter nacionalne programe raziskav in inovacij. Izkoristiti bi bilo treba priložnosti za sinergije med raziskavami in inovacijami EU na področju upravljanja meja ter drugimi instrumenti EU in nacionalnimi instrumenti, ki evropske dobavitelje in uporabnike podpirajo pri uvajanju inovativnih rešitev za upravljanje meja. Gre predvsem za Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko, pa tudi Instrument za tehnično podporo ali program Digitalna Evropa.

Strateške smernice

1.Operacije upravljanja meja bi morale imeti koristi od raziskav in inovacij ter biti del dejavnosti na področju raziskav in inovacij, da bi postale bolj interoperabilne, stroškovno učinkovitejše in bolj trajnostne. Organi držav članic za upravljanje meja, agencija Frontex in agencija eu-LISA bi morali spremljati raziskave in inovacije (ki se izvajajo na nacionalni ravni, ravni EU in ravni industrije ter v tretjih državah in drugih organizacijah) na področjih integriranega upravljanja meja, tehnološkega razvoja in predvidenih izzivov ter izkoristiti razpoložljive inovativne rešitve.

2.Sodelovanje med agencijami EU ter enotami za raziskave in inovacije organov držav članic za upravljanje meja bi bilo treba še naprej razvijati na prednostnih področjih, tudi v okviru dela evropskega inovacijskega vozlišča za notranjo varnost, tj. sodelovalne mreže inovacijskih laboratorijev, ki podpira delo akterjev na področju notranje varnosti v EU in njenih državah članicah.

3.Komisija in države članice bodo pri načrtovanju raziskav in inovacij na področju upravljanja meja upoštevale dolgoročne elemente časovnega načrta za zmogljivosti evropske mejne in obalne straže.

4.Agencija Frontex bi morala državam članicam in Komisiji pomagati pri pripravi in izvajanju ustreznih okvirnih programov Unije na področju raziskav in inovacij, povezanih z integriranim upravljanjem meja, tj. sklopa „Civilna varnost za družbo“ programa Obzorje Evropa.

5.Agencija Frontex bi morala državam članicam pomagati pri prepoznavanju, ocenjevanju in spodbujanju uporabe (potrjevanju, preskušanju, prenosu, vključevanju in/ali uvajanju) inovativnih rešitev, ki so rezultat raziskav in inovacij, tudi z vključevanjem držav članic v mreže na področju inovacij.

6.Komisija bo razširjala rezultate raziskav in inovacij EU na področju upravljanja meja, tudi v okviru skupnosti za evropske raziskave in inovacije za varnost (Community of European Research and Innovation for Security – CERIS) in letne prireditve Security Research Event (SRE).

7.Opazovalnica EU za kritične tehnologije bi morala zagotavljati spremljanje in analize kritične tehnologije za evropsko integrirano upravljanje meja, njihova potencialna področja uporabe, vrednostne verige, potrebno preskusno infrastrukturo, obstoječe vrzeli in odvisnosti ter prispevati k tehnološkim kažipotom.

8.Inovativne rešitve za upravljanje meja, ki se začnejo uporabljati in so rezultat dejavnosti raziskav in inovacij, morajo izpolnjevati zahteve prava EU in nacionalnega prava, spodbujati in spoštovati temeljne pravice potnikov (tako državljanov EU kot državljanov tretjih držav), vključno z varstvom osebnih podatkov, in biti v skladu z raziskovalno etiko, družba pa jih mora razumeti in sprejeti.

9.Izkoristiti bi bilo treba priložnosti, ki jih ponuja umetna inteligenca, ter zagotoviti izmenjavo rešitev in primerov dobre prakse. Rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci, lahko uporabniki dojemajo kot občutljive, zapletene in potencialno nevarne. Etiki in zanesljivosti orodij umetne inteligence bi bilo treba pri raziskavah in inovacijah na področju upravljanja meja, ki jih financira EU, posvetiti največ pozornosti, rešitve za upravljanje meja, ki temeljijo na umetni inteligenci, pa bi morale vključevati vse potrebne zaščitne ukrepe, vključno s tistimi iz predlaganega akta o umetni inteligenci, ko se bosta sozakonodajalca o njem dokončno dogovorila.

PRILOGA II 
Izvajanje cikla večletne politike za evropsko integrirano upravljanje meja

Strateško politiko za evropsko integrirano upravljanje meja bo treba izvajati na podlagi tehnične in operativne strategije za evropsko integrirano upravljanje meja, ki jo bo sprejel upravni odbor agencije Frontex, ter nacionalnih strategij, ki jih bodo pripravile države članice 55 . Na sliki 1 so prikazane različne faze cikla večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja.

Slika 1: Cikel večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja

a) Tehnična in operativna strategija agencije Frontex za evropsko integrirano upravljanje meja

Agencija Frontex ima v skladu s členom 8(5) uredbe o evropski mejni in obalni straži nalogo, da s sklepom upravnega odbora in na podlagi predloga svojega izvršnega direktorja oblikuje tehnično in operativno strategijo za evropsko integrirano upravljanje meja. Navedena strategija mora biti pripravljena v tesnem sodelovanju z državami članicami in Komisijo ter mora biti v skladu s členom 3 uredbe o evropski mejni in obalni straži. Agencija mora v utemeljenih primerih upoštevati specifične razmere držav članic, zlasti njihovo geografsko lego. Tehnična in operativna strategija mora temeljiti na tem sporočilu, v njej pa je treba upoštevati tudi ustrezne zahteve veljavne schengenske zakonodaje.

Zahteve glede tehnične in operativne strategije za evropsko integrirano upravljanje meja

·Za usmerjanje pri pripravi strategije ter nadzor nad njeno pripravo in postopkom njenega izvajanja bi morala biti pristojna upravni odbor agencije Frontex in njegova posebna delovna skupina za evropsko integrirano upravljanje meja. ·V skladu s sklepi Sveta iz leta 2020 bi morala tehnična in operativna strategija za evropsko integrirano upravljanje meja temeljiti na ugotovitvah in priporočilih, izdanih v okviru schengenskega tematskega ocenjevanja nacionalnih strategij za evropsko integrirano upravljanje meja, izvedenega v obdobju 2019–2020. ·Strategija bi morala biti strukturirana v skladu s 15 elementi iz člena 3 uredbe o evropski mejni in obalni straži. ·Strategija bi morala biti v skladu s političnimi usmeritvami, ki jih zagotovijo institucije EU. ·Enotna strategija za evropsko mejno in obalno stražo bi morala vključevati tako agencijo Frontex kot nacionalne organe držav članic za upravljanje meja. ·Strategija bi morala zajemati ukrepe na ravni EU, pa tudi ukrepe na nacionalni ravni, vključno z ukrepi za usklajevanje praks, standardizacijo tehničnih sredstev in operativno interoperabilnost. ·Strategija bi morala zajemati petletno obdobje, ob upoštevanju programskega cikla večletnega finančnega okvira. ·Spremljati bi jo moral akcijski načrt, v katerem bi bili določeni ključni ukrepi, časovni okvir, mejniki, potrebna sredstva in ureditev spremljanja.

b) Nacionalne strategije za evropsko integrirano upravljanje meja

Države članice ohranjajo glavno pristojnost za upravljanje svojih zunanjih meja v svojem interesu in interesu vseh držav članic. Posledično je treba za učinkovito izvajanje evropskega integriranega upravljanja meja strategije, oblikovane na ravni EU, prenesti na nacionalno raven. Države članice morajo zato v skladu s členom 8(6) uredbe o evropski mejni in obalni straži oblikovati nacionalne strategije za evropsko integrirano upravljanje meja.

Zahteve glede nacionalnih strategij za evropsko integrirano upravljanje meja

·Vsaka država članica bi morala imeti svojo nacionalno strategijo. ·V nacionalni strategiji bi morala biti določena nacionalna centralizirana struktura za evropsko integrirano upravljanje meja, ki bi usklajevala vse ustrezne organe, vključene v upravljanje meja in vračanje, ter upoštevala učinke drugih politik EU, ki jih na zunanjih mejah držav članic v skladu s svojimi pooblastili izvajajo pristojni nacionalni organi, kot so carinski organi in organi za sanitarni nadzor. ·Nacionalno strategijo je treba oblikovati v skladu s politično strategijo, ki jo opredelijo institucije EU, tehnično in operativno strategijo Agencije ter schengenskim pravnim redom. ·Nacionalna strategija mora temeljiti na ugotovitvah in priporočilih, izdanih v okviru schengenskega tematskega ocenjevanja nacionalnih strategij, izvedenega v obdobju 2019–2020. ·Nacionalna strategija bi morala temeljiti na 15 elementih iz člena 3 uredbe o evropski mejni in obalni straži, lahko pa zajema tudi področja nacionalne pristojnosti, če je to primerno. ·V nacionalni strategiji bi bilo treba opredeliti nacionalne strukture za usklajevanje upravljanja meja in sodelovanje zadevne države članice v ustreznih mehanizmih EU, ki jih usklajujejo agencija Frontex in drugi ustrezni akterji EU. ·V nacionalni strategiji bi morali biti jasno določeni sedanje in načrtovano razporejanje človeških virov in finančnih sredstev ter glavne faze razvoja potrebne infrastrukture. ·V nacionalni strategiji bi moral biti določen mehanizem za pregled in spremljanje. ·Nacionalna strategija bi morala zajemati večletno obdobje, po možnosti ob upoštevanju programskega cikla večletnega finančnega okvira. ·Spremljati bi jo moral akcijski načrt, v katerem bi bili določeni ključni ukrepi, časovni okvir, mejniki, potrebna sredstva in ureditev spremljanja.

c) Ocenjevanje cikla evropskega integriranega upravljanja meja

Komisija bo štiri leta po sprejetju tega sporočila temeljito ocenila, kako to politiko izvajajo vsi deležniki na ravni EU in nacionalni ravni, da bi pripravila naslednji cikel večletne strateške politike. Ocenjena bo učinkovitost izvajanja večletne strateške politike za evropsko integrirano upravljanje meja s strani Agencije in držav članic ob upoštevanju skladnega, celostnega in sistematičnega pristopa z namenom ustvarjanja evropske dodane vrednosti. Pri tem bo ključnega pomena stopnja konvergence s prednostnimi nalogami politike in strateškimi smernicami glede elementov evropskega integriranega upravljanja meja. K navedeni oceni bosta prispevala delo v zvezi s schengenskim ciklom, vključno s poročilom o stanju schengenske ureditve, ter informacije, ki jih bodo zagotovile države članice in Agencija.

(1)

Od teh je 12 elementov tematskih: (1) nadzor meje, vključno z bojem proti čezmejnemu kriminalu; (2) iskanje in reševanje v primerih, do katerih lahko pride med operacijami varovanja morske meje; (3) analiza tveganj; (4) izmenjava informacij med državami članicami ter med državami članicami in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex); (5) medagencijsko sodelovanje na nacionalni ravni; (6) sodelovanje med ustreznimi institucijami, organi, uradi in agencijami Unije; (7) sodelovanje s tretjimi državami; (8) ukrepi na schengenskem območju; (9) vračanje državljanov tretjih držav, ki nimajo pravice do prebivanja; (10) uporaba najsodobnejše tehnologije; (11) schengenski mehanizem za nadzor kakovosti in (12) mehanizmi solidarnosti, zlasti instrumenti financiranja EU. Poleg tega so opredeljeni trije skupni elementi: (13) temeljne pravice; (14) raziskave in inovacije ter (15) izobraževanje in usposabljanje.

(2)

Ocena, ki so jo ob podpori agencije Frontex in Agencije Evropske unije za temeljne pravice izvedle Komisija in države članice.

(3)

Pri izvajanju elementov je, če je to ustrezno, mogoče zaprositi za tehnično podporo v okviru Instrumenta za tehnično podporo, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. februarja 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za tehnično podporo (UL L 57, 18.2.2021, str. 1).

(4)

Člen 3(1), točka (a), Uredbe (EU) 2019/1896.

(5)

V členu 15 zakonika o schengenskih mejah je določeno, da „države članice za opravljanje nadzora meje na zunanjih mejah razporedijo ustrezno osebje in sredstva v zadostnem številu, in to na takšen način, da je na njihovih zunanjih mejah zagotovljena učinkovita, visoka in enotna stopnja nadzora“.

(6)

COM(2020) 612 final.

(7)

Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah).

(8)

Člen 3(1), točka (b), uredbe o evropski mejni in obalni straži.

(9)

Mednarodna konvencija o iskanju in reševanju na morju (SAR), 1979.

(10)

Priporočilo Komisije (EU) 2020/1365 o sodelovanju med državami članicami pri operacijah, ki se izvajajo s plovili, ki jih imajo v lasti ali upravljajo zasebni subjekti za namene dejavnosti iskanja in reševanja.

(11)

Akcijski načrt EU za osrednje Sredozemlje, predlog Komisije z dne 21. novembra 2022.

(12)

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/581 z dne 9. aprila 2021 o slikah razmer Evropskega sistema varovanja meja (EUROSUR).

(13)

Člen 3(1), točka (c), uredbe o evropski mejni in obalni straži.

(14)

Sklep upravnega odbora agencije Frontex št. 50/2021 z dne 21. septembra 2021 o sprejetju skupnega integriranega modela analize tveganja.

(15)

  Ocena ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (SOCTA) | Europol (europa.eu) .

(16)

Uredba (EU) št. 258/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o izvajanju člena 10 Protokola Združenih narodov o nedovoljeni proizvodnji strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva ter trgovini z njimi, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranem kriminalu (Protokol ZN o strelnem orožju), uvedbi izvoznih dovoljenj za strelno orožje, njegove sestavne dele in strelivo ter ukrepih glede njihovega uvoza in tranzita (UL L 94, 30.3.2012, str. 1).

(17)

Člen 3(1), točka (d), uredbe o evropski mejni in obalni straži.

(18)

Člen 3(1), točka (e), uredbe o evropski mejni in obalni straži.

(19)

  https://www.consilium.europa.eu/sl/policies/eu-fight-against-crime/  

(20)

Člen 3(1), točka (f), uredbe o evropski mejni in obalni straži.

(21)

Priporočilo Komisije o pripravi praktičnega priročnika o evropskem sodelovanju na področju funkcij obalne straže, C(2021) 5310 final.

(22)

Sporočilo Komisije – Evropska agenda o migracijah (COM(2015) 240 final).

(23)

Sklepi Sveta o stalnem izvajanju političnega cikla EU proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala: EMPACT 2022 + (6481/21).

(24)

Člen 3(1), točka (g), uredbe o evropski mejni in obalni straži.

(25)

C(2022) 300 final.

(26)

COM(2021) 829 final in COM(2021) 830 final.

(27)

COM(2021) 591 final.

(28)

Operativna partnerstva za boj proti tihotapljenju so bila doslej sklenjena z Marokom, Nigrom in Zahodnim Balkanom.

(29)

Kot so projekti tehnične pomoči za tretje države na področju vračanja, ponovnega sprejema in reintegracije – TAP4RRR.

(30)

Člen 3(1), točka (h), uredbe o evropski mejni in obalni straži.

(31)

Člen 3(1), točka (i), uredbe o evropski mejni in obalni straži.

(32)

COM(20220) 609 final z dne 23. septembra 2020.

(33)

COM(2021) 120.

(34)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Strategija EU za prostovoljno vračanje in reintegracijo (COM(2021) 120 final).

(35)

Commission Recommendation on mutual recognition of return decisions and expediting returns when implementing Directive 200/115/EC of the European Parliament and of the Council (Priporočilo Komisije o vzajemnem priznavanju odločb o vrnitvi in pospeševanju postopkov vračanja v okviru izvajanja Direktive 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta) (C(2023) 1763).

(36)

Dokument o politiki z dne 24. januarja 2023 – Na poti k operativni strategiji za učinkovitejše vračanje (COM(2023) 45 final).

(37)

Člen 3(1), točka (j), uredbe o evropski mejni in obalni straži.

(38)

 Izjava članov in članic Evropskega sveta z dne 25. in 26. februarja 2021 .

(39)

Člen 3(1), točka (k), uredbe o evropski mejni in obalni straži.

(40)

Uredba Sveta (EU) 2022/922 z dne 9. junija 2022 o vzpostavitvi in delovanju ocenjevalnega in spremljevalnega mehanizma za preverjanje uporabe schengenskega pravnega reda in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1053/2013 (UL L 160, 15.6.2022, str. 1).

(41)

Člen 3(1), točka (l), uredbe o evropski mejni in obalni straži.

(42)

Člen 3(2) uredbe o evropski mejni in obalni straži.

(43)

COM(2020) 612 z dne 23. septembra 2020.

(44)

COM(2020) 610 z dne 23. septembra 2020.

(45)

Strategija o temeljnih pravicah Evropske agencije za mejno in obalno stražo, 2021.

(46)

Sklep upravnega odbora 61/2021 z dne 9. novembra 2021 o sprejetju akcijskega načrta za izvajanje strategije o temeljnih pravicah.

(47)

Člen 3(2) uredbe o evropski mejni in obalni straži.

(48)

Člen 3(2) uredbe o evropski mejni in obalni straži.

(49)

Primeri vključujejo projekte ABC4EU ( https://cordis.europa.eu/project/id/312797 ), BODEGA ( https://cordis.europa.eu/project/id/653676 ), D4FLY ( https://cordis.europa.eu/project/id/833704 ), FASTPASS ( https://cordis.europa.eu/project/id/312583 ) in XP-DITE ( https://cordis.europa.eu/project/id/285311 ).

(50)

Primeri vključujejo projekte ALFA ( https://cordis.europa.eu/project/id/700002 ), EWISA ( https://cordis.europa.eu/project/id/608174 ) in FOLDOUT ( https://cordis.europa.eu/project/id/787021 ).

(51)

Primeri vključujejo projekta FIDELITY ( https://cordis.europa.eu/project/id/284862 ) in iMARS ( https://cordis.europa.eu/project/id/607379 ).

(52)

Primer je projekt ANDROMEDA ( https://cordis.europa.eu/project/id/833881 ).

(53)

Primer je projekt TRESSPASS ( https://cordis.europa.eu/project/id/787120 ).

(54)

Primeri vključujejo projekte CLOSEYE ( https://cordis.europa.eu/project/id/313184 ), COMPASS2020 ( https://cordis.europa.eu/project/id/833650 ), EFFECTOR ( https://cordis.europa.eu/project/id/883374 ), EUCISE2020 ( https://cordis.europa.eu/project/id/883374 ), MARISA ( https://cordis.europa.eu/project/id/740698 ) in SAFESHORE ( https://cordis.europa.eu/project/id/700643 ). 

(55)

Člen 8(5) in (6) uredbe o evropski mejni in obalni straži.