29.9.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

L 242/352


RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2023/1902

z dne 10. maja 2023

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za pomorsko varnost (EMSA) za proračunsko leto 2021

EVROPSKI PARLAMENT,

ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za pomorsko varnost za proračunsko leto 2021,

ob upoštevanju člena 100 in Priloge V Poslovnika,

ob upoštevanju mnenja Odbora za promet in turizem,

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0113/2023),

A.

ker poročilo o prihodkih in odhodkih (1) Evropske agencije za pomorsko varnost (v nadaljnjem besedilu: agencija) kaže, da je njen končni proračun v proračunskem letu 2021 znašal 105 774 716,82 EUR, kar je 9,36 % več kot leta 2020; ker proračun agencije izvira iz proračuna Unije in prihodkov iz poslovanja;

B.

ker Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu agencije za proračunsko leto 2021 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navaja, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov agencije ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

1.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je stopnja izvrševanja letošnjih sredstev za prevzem obveznosti zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2021 znašala 99,67 %, kar je nekoliko (0,78 %) več kot v letu 2020, in da je stopnja izvrševanja plačil znašala 97,32 % oziroma 1,24 % več kot leto poprej;

2.

na podlagi nadaljnjih ukrepov v zvezi z razrešnico za leto 2020 z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila zaradi različnih ukrepov, sprejetih za obravnavanje vprašanja zamude pri plačilih, stopnja zamude pri plačilih v letu 2021 zelo nizka, in sicer 0,56 %; poleg tega ugotavlja, da sta bila v letu 2021 izpolnjena oba cilja, in sicer več kot 95-odstotno izvrševanje sredstev za prevzem obveznosti in manj kot 5-odstotna razveljavitev sredstev za plačila;

Uspešnost

3.

ugotavlja, da agencija s ključnimi kazalniki uspešnosti meri izvajanje letnega delovnega programa na ključnih področjih, h katerim prispeva (trajnost in tehnična pomoč, varnost, zaščita, digitalne storitve ter poenostavitev in nadzor), in horizontalnih dejavnosti; ugotavlja, da so bili cilji za leto 2021 kljub stalnim omejitvam, ki jih je povzročila pandemija covida-19, v splošnem doseženi, stopnja izvajanja letnega delovnega programa pa je bila visoka;

4.

ugotavlja, da je agencija sodelovala z Evropsko agencijo za okolje pri analizi okoljske razsežnosti sektorja pomorskega prometa, na podlagi katere je bilo objavljeno prvo evropsko okoljsko poročilo o pomorskem prometu; ugotavlja, da agencija sodeluje z Evropskim centrom za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami, saj sta si geografsko zelo blizu; je prav tako seznanjen s sporazumom o ravni storitve z Evropsko agencijo za nadzor ribištva v zvezi z rezervnim mehanizmom za računovodstvo;

5.

pozdravlja, da se od leta 2017 uspešno uporablja tristranski delovni dogovor med agencijo, Evropsko agencijo za nadzor ribištva (EFCA) in Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex); meni, da je ta dogovor primer sinergije med evropskimi agencijami, ki bi moral služiti kot vir navdiha za agencije na drugih področjih; poziva agencijo, naj si še naprej prizadeva v zvezi s tem, in meni, da je primerno okrepiti tudi sodelovanje med agencijo, Evropsko agencijo za okolje in Evropsko agencijo za nadzor ribištva, da bi zbrali podatke za znanstvene raziskave morskih ekosistemov;

6.

pozdravlja dejstvo, da agencija še naprej izvaja dva projekta sodelovanja za tehnično pomoč s tretjimi državami Sredozemskega morja (SAFEMEDIV) ter Črnega in Kaspijskega morja (BCSEA); meni, da so ti projekti s tretjimi državami dober primer sodelovanja za izboljšanje pomorske varnosti, pomorske zaščite in ohranjanja morskega okolja; poziva agencijo, naj si še naprej prizadeva v tej smeri, prav tako pa naj razmisli o novem podobnem sodelovanju s tretjimi državami;

7.

pozdravlja dejstvo, da agencija ostaja ključni partner Komisije in držav članic pri razvoju standardov pomorske varnosti, digitalizaciji in poenostavitvi pomorskega prometa v EU; pozdravlja tudi tehnično in operativno pomoč agencije;

8.

zlasti pozdravlja večjo vlogo agencije pri ocenjevanju, preverjanju in izvajanju zakonodaje EU o pomorski varnosti, ki se je z leti povečevala, pri čemer naj bi se povpraševanje po podpori Komisiji in nadzornemu organu EFTA še naprej povečevalo, saj ima to področje na ravni EU vse večjo prednost;

9.

poudarja vlogo agencije pri spremljanju evropskih voda in sodelovanju z državami članicami pri odkrivanju nezakonitih razlitij odpadkov in morebitnih razlitij olja; poziva agencijo, naj še naprej krepi zmogljivosti za nadzor in digitalne zmogljivosti, da bi se borila proti nezakonitemu onesnaževanju vode; spominja na delo, ki ga agencija opravlja pri podpori prizadevanjem držav članic za iskanje in reševanje;

Kadrovska politika

10.

ugotavlja, da je bil kadrovski načrt na dan 31. decembra 2021 izveden 99,06-odstotno, saj je agencija zaposlovala 210 od 212 uradnikov in začasnih uslužbencev, odobrenih v proračunu Unije (v primerjavi z 212 delovnimi mesti, ki so bila odobrena leta 2020); ugotavlja, da je za agencijo leta 2021 delalo še 50 pogodbenih uslužbencev in 13 napotenih nacionalnih strokovnjakov;

11.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je bila uravnoteženost spolov dosežena v višjem vodstvu agencije, v katerem so tri od petih vodij ženske (60 %); z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v upravnem odboru agencije pomanjkanje uravnoteženosti spolov, 47 od 65 članov (72 %) je moških; z zaskrbljenostjo ugotavlja tudi, da je pomanjkanje uravnoteženosti spolov med vsemi zaposlenimi v agenciji, kjer je 172 od 268 uslužbencev moških (64 %); poleg tega ugotavlja, da je agencija leta 2021 uspešno začela izvajati pobudo „Speed Network“, da bi ženskam, ki se zanimajo za delovno mesto v agenciji ali poklicno pot v pomorskem sektorju na splošno, ponudila priložnost za kratek neformalni pogovor z uslužbenkami; poziva Komisijo in države članice, naj pri imenovanju članov upravnega odbora agencije upoštevajo pomen zagotavljanja uravnotežene zastopanosti spolov;

12.

ugotavlja, da je agencija uvedla politiko za preprečevanje psihičnega in spolnega nadlegovanja, ki vključuje zaupne svetovalce za podporo osebju, redna usposabljanja in ozaveščanje ter namenske informacije na intranetnih straneh;

Javno naročanje

13.

ugotavlja, da je bilo v letu 2021 začetih 51 postopkov javnega naročanja (25 odprtih, 3 posebni s pogajanji, 4 konkurenčni s pogajanji ter 19 postopkov s pogajanji z zelo nizko in nizko vrednostjo), skupaj pa je bilo podpisanih 65 pogodb;

14.

na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da je agencija spremenila 14 posebnih pogodb za opravljanje storitev, pri čemer je skupna vrednost sprememb znašala 6,8 milijona EUR, kar je 76 % začetne vrednosti pogodb, te spremembe pa niso bile v skladu s členom 172(3)(d) finančne uredbe; ugotavlja tudi, da zneski, plačani v letu 2021 (5,4 milijona EUR), izvirajo iz uporabe cen na enoto, določenih v zadevnih okvirnih pogodbah, in so bili v okviru prvotne zgornje meje okvirne pogodbe, zadevne spremembe pa niso spremenile ekonomskega ravnovesja v korist izvajalca in niso povzročile izkrivljanja konkurence, zato to ni vplivalo na iz tega izhajajoča plačila; na podlagi odgovora agencije ugotavlja, da se je ta seznanila z ugotovitvijo Računskega sodišča in sprejela ukrepe za ustrezno spremembo prihodnjih razpisnih zahtev in predlog pogodb; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o napredku v zvezi s tem;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

15.

je seznanjen, da morajo člani upravnega odbora in višje vodstvo agencije izpolniti izjave o nasprotju interesov; prav tako ugotavlja, da so bile podpisane tudi dodatne posebne izjave o nasprotju interesov, na primer izjave članov izbirnih komisij za zaposlovanje; ugotavlja tudi, da je agencija uvedla več politik in postopkov za odkrivanje in preprečevanje nasprotij interesov ter da izvaja notranja pravila o prijavljanju nepravilnosti, vključno z rednim usposabljanjem;

16.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je agencija marca 2022 razvila in začela izvajati notranja pravila o registru za preglednost agencije EMSA ter sodelovala pri novem medinstitucionalnem sporazumu o obveznem registru za preglednost za zastopnike interesov, ki so ga podpisali Komisija, Svet in Parlament;

17.

vztraja, da je treba uvesti bolj sistematična pravila o preglednosti, nezdružljivosti, nasprotju interesov in nezakonitem lobiranju; poziva agencijo, naj izboljša svoje mehanizme notranje kontrole, vključno z uvedbo notranjega protikorupcijskega mehanizma;

Notranja kontrola

18.

ugotavlja, da je služba za notranjo revizijo leta 2021 na daljavo izvedla revizijo upravljanja in portfelja IT, pri tem pa ugotovila, da je agencija zaradi prestrukturiranja IKT v en oddelek v zvezi z upravljanjem informacijske tehnologije na splošno zasnovala in uvedla učinkovite in uspešne upravljavske in kontrolne sisteme; ugotavlja tudi, da je služba za notranjo revizijo izdala šest priporočil, za katera je agencija pripravila akcijski načrt; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o napredku v zvezi s tem;

19.

pozdravlja, da služba Komisije za notranjo revizijo in Evropsko računsko sodišče v letu 2021 nista podala kritičnega priporočila ali ugotovitev, na podlagi katerih bi bilo mogoče izraziti pridržek glede letne izjave o zanesljivosti; ugotavlja, da je bilo leta 2021 podano eno priporočilo v zvezi s preiskavo urada OLAF, ki je v nadaljnji obravnavi;

20.

je seznanjen z letno oceno o sistemu notranje kontrole, ki jo je izvedla agencija, in njenim sklepom, da so bili vsa načela notranje kontrole in pet komponent notranje kontrole ustrezno izvedeni in so na splošno učinkoviti, pri čemer so potrebne le manjše izboljšave, ter da niso bile ugotovljene občutne pomanjkljivosti v kontroli;

Digitalizacija in zeleni prehod

21.

ugotavlja, da je agencija nadaljevala dejavnosti digitalizacije v podporo ciljem v zvezi z e-potrdili, da bi olajšala delo držav članic kot držav zastave, pristanišč in obalnih držav, prav tako pa je podprla Komisijo pri pripravi ocene učinka v zvezi z revizijo Direktive 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) o pomorski inšpekciji države pristanišča in Direktive 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta (3) o skladnosti z zahtevami države zastave, ki predvidevata vključitev e-potrdil; meni, da ima lahko agencija usklajevalno vlogo pri zagotavljanju varnosti v evropskih pristaniščih in lahko pomaga Komisiji pri učinkovitem izvajanju;

22.

je seznanjen z začetkom izvajanja strategije agencije za računalništvo v oblaku, ki omogoča oblikovanje najsodobnejšega tehnološkega okolja, ki pospešuje pomorske digitalne storitve; pozdravlja razvoj pomorske slike in začetek delovanja novega sistema SafeSeaNet;

23.

podpira prizadevanja agencije, da bi prispevala k evropski zeleni agendi za pomorski promet s krepitvijo zmogljivosti Unije za varstvo morskega okolja in obvladovanje podnebnih sprememb, tudi s prehodom na trajnostno mobilnost s prispevkom pomorskega prometa, ki se odraža v strategiji za trajnostno in pametno mobilnost, sprejeti decembra 2020; poudarja tudi, da bi lahko agencija odigrala pomembno vlogo pri povečanju zmogljivosti za ocenjevanje tveganja na varnostnem področju, med drugim pri gradnji infrastrukture za alternativna goriva;

24.

pozdravlja, da agencija še naprej izvaja strategijo za obdobje 2020–2024, ki ji bo omogočila opravljanje nalog pomorskega nadzora, varnosti in zaščite, hkrati pa bo učinkovito prispevala k digitalnim in okoljskim prednostnim nalogam Unije; še posebej pozdravlja dejstvo, da je agencija skupaj z Evropsko agencijo za okolje objavila prvo evropsko okoljsko poročilo o pomorskem prometu, v katerem je zbrala preverjene informacije o okoljskem odtisu pomorskih prevoznih dejavnosti; v zvezi s tem opozarja, da morajo vsi prihodnji podnebni in okoljski ukrepi temeljiti na natančni oceni učinka, in priznava, da je ključnega pomena globalni pristop k zmanjšanju emisij v pomorskem prometu prek Mednarodne pomorske organizacije;

25.

meni, da ima agencija pomembno vlogo pri tem, da evropske vode ne bodo le varnejše, temveč tudi bolj trajnostne, prav tako pa bo prispevala k zeleni agendi; pozdravlja sprejetje okoljske politike EMSA ter strateških stebrov in ciljev za naslednja leta, ki zajemajo krepitev zmogljivosti EU za zaščito morskega okolja in obvladovanje podnebnih sprememb, vključno s prehodom na trajnostno mobilnost; poziva agencijo, naj razvije ukrepe za zmanjšanje uporabe plastike na krovu ladij;

26.

poudarja vlogo agencije pri uspešnem prehodu na obnovljiva in nizkoogljična goriva v pomorskem prometu; v zvezi s tem pozdravlja njen prispevek pri zagotavljanju tehnične podpore in podatkov za pobude, povezane z evropskim zelenim dogovorom, vključno s pobudo FuelEU za pomorstvo, pobudo za akcijski načrt za ničelno onesnaževanje ter delom Mednarodne pomorske organizacije na področju energijske učinkovitosti in ogljične intenzivnosti; poudarja vlogo, ki bi jo lahko imela agencija pri pripravi infrastrukture za alternativna goriva in uvajanju tehnologij za vetrni pogon, pa tudi pri gradnji obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na morju; zato poudarja, da bi bilo mogoče ustrezno prilagoditi mandat agencije, da bo lahko okrepila svojo podporo, in po možnosti povečati njena proračunska sredstva;

27.

spodbuja uporabo novih tehnologij (umetna inteligenca in strojno učenje) ter morebitni prihodnji razvoj prototipa orodja EMSA za pomorsko analitiko (EMAT), predstavljenega na delavnici agencije o pomorskih digitalnih storitvah, ki je potekala 15. decembra 2021; poziva agencijo, naj o tem poroča organu za podelitev razrešnice;

28.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je agencija v zadnjem četrtletju leta 2021 začela projekt za uvedbo standarda ISO 27.001 (o upravljanju informacijske varnosti) v okviru priprav na prihodnje predpise o kibernetski varnosti in varnosti informacij; poziva jo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o napredku v zvezi s tem;

29.

spodbuja agencijo, naj tesno sodeluje z Agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in skupino za odzivanje na računalniške grožnje za institucije, organe in agencije Unije (CERT-EU), izvaja redne ocene tveganja svoje infrastrukture IT ter redno revidira in testira svojo kibernetsko obrambo; predlaga, naj se vsem uslužbencem agencije ponudijo programi usposabljanja na področju kibernetske varnosti, ki jih je treba redno posodabljati; poziva agencijo, naj hitreje razvije politiko kibernetske varnosti, jo predloži pred 31. decembrom 2023 in o tem poroča organu za podelitev razrešnice;

30.

ugotavlja, da je agencija v letu 2021 nadaljevala z uvedbo okoljskega upravljanja ter pripravila in sprejela prvo okoljsko izjavo; z zadovoljstvom ugotavlja tudi, da si je agencija v letu 2021 prizadevala za okolju prijaznejše dejavnosti in projekte, med drugim za to, da bi bila energija, ki jo uporablja, pridobljena iz 100 % obnovljivih zelenih virov, pa tudi za namestitev fotovoltaičnih sončnih panelov, brezpapirno pisarniško politiko in zmanjšanje porabe vode;

31.

ugotavlja, da je bila notranja revizija v zvezi z registracijo v sistemu EU za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) izvedena junija 2021 in da je bil prvi del revizije zunanje certifikacije za registracijo EMAS opravljen novembra 2021; z zadovoljstvom ugotavlja, da je bilo zunanje preverjanje zaključeno leta 2022 in da je agencija zdaj registrirana v sistemu EMAS, objavljena pa je tudi njena okoljska izjava;

Neprekinjeno poslovanje med krizo zaradi covida-19

32.

ugotavlja, da je pandemija pospešila vključevanje vrste orodij in metod, ki omogočajo nadaljevanje dela na daljavo, med njimi oddajanje v živo, tehnologija virtualne resničnosti in tehnologija za revizije na daljavo; spodbuja agencijo, naj izkušnje, pridobljene pri metodah dela na daljavo in hibridnih delovnih metodah, uporabi v praksi, da bi bolje ocenila, katere seje in naloge bi bilo mogoče v prihodnje učinkoviteje izvajati na daljavo kot v fizični obliki; poleg tega ugotavlja, da so uslužbenci, ki opravljajo funkcije, na katere neposredno vplivajo omejitve potovanj zaradi covida-19, kot so povračila stroškov za strokovnjake in službena potovanja, začasno prevzeli druge zadolžitve in nadomeščali odsotno osebje; ugotavlja tudi, da je bilo v zvezi s to obsežno zdravstveno krizo odkritih več novih tveganj in priložnosti, ki so se dodali v posodobljene registre tveganj;

33.

z zadovoljstvom ugotavlja, da je agencija v svojem poročilu o vplivu covida-19 na pomorski sektor v EU pripravila poglobljen pregled vpliva pandemije na ladijski promet, in sicer v zvezi s prometom, trgovino, zastavami in lastništvom EU, ladjedelništvom, varnostjo in okoljskimi inšpekcijskimi pregledi, pa tudi s posebnimi segmenti, kot sta križarjenje in potniški promet;

Druge pripombe

34.

znova poziva agencijo, naj izboljša dostopnost svojega spletnega mesta tudi v drugih jezikih, saj je sedaj na voljo le v angleščini; meni, da bo večja jezikovna raznolikost evropskim državljanom olajšala dostop do informacij ter povečala njihovo razumevanje in poznavanje ukrepov Evropske unije na področju pomorske varnosti;

35.

pozdravlja, da je agencija objavila letni pregled pomorskih nesreč in nezgod za leto 2021, v katerem so predstavljeni statistični podatki o pomorskih nezgodah in incidentih v obdobju 2014–2020;

36.

sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 10. maja 2023 (4) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(1)   UL C 141, 29.3.2022, str. 72.

(2)  Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L 131, 28.5.2009, str. 57).

(3)  Directive 2009/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skladnosti z zahtevami države zastave (UL L 131, 28.5.2009, str. 132).

(4)  Sprejeta besedila, P9_TA(2023)0190.