(1)

Na ravni Unije je treba določiti pravila za varstvo okolja in zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi, ki so lahko posledica pošiljanja odpadkov. Ta pravila bi morala tudi prispevati k olajšanju okoljsko primernega ravnanja z odpadki v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki iz člena 4 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (31) ter k zmanjšanju splošnih vplivov rabe virov in izboljšanju učinkovitosti take rabe, kar je bistveno za prehod na krožno gospodarstvo.

(1)

Na ravni Unije je treba določiti pravila za varstvo okolja in zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi, ki so lahko posledica pošiljanja odpadkov. Ta pravila bi morala tudi prispevati k olajšanju okoljsko primernega ravnanja z odpadki v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki iz člena 4 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (31) ter k zmanjšanju splošnih vplivov rabe virov in izboljšanju učinkovitosti take rabe, kar je bistveno za prehod na krožno gospodarstvo in doseganje podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050. V zvezi s tem bi bilo treba ravnanje z odpadki obravnavati kot en korak v življenjskem ciklu proizvoda, ki zajema vse od proizvodnje do sekundarnih surovin, pri čemer bi bilo treba dati prednost trajnostnim inovativnim tehnikam, katerih namen je izboljšati snovno predelavo, energijsko učinkovitost in splošni prispevek ravnanja z odpadki k razogljičenju.

(1a)

Če je upravljanje pri ravnanju z odpadki in njihovem odstranjevanju neustrezno, imata različne negativne vplive na okolje in kakovost življenja ljudi, ki jih je včasih težko ublažiti. Zato mora biti na spletu na voljo več informacij o različnih postopkih ravnanja z odpadki, in sicer o količinah, vrstah, poteh in z njimi povezanih namembnih krajih ter inšpekcijskem nadzoru in spremljanju dejavnosti ravnanja z odpadki.

(1b)

Napredek pri izboljšanju uspešnosti in učinkovitosti ravnanja z odpadki bi morali spremljati ukrepi za zmanjšanje nastajanja odpadkov, ki bi obravnavali zlasti odpadke na začetku verige proizvodnje in potrošnje.

(3)

Evropski zeleni dogovor (34) določa ambiciozen načrt za preobrazbo Unije v trajnostno, z viri gospodarno in podnebno nevtralno gospodarstvo. Komisijo poziva, naj pregleda pravila Unije o pošiljkah odpadkov, vzpostavljena z Uredbo (ES) št. 1013/2006. V novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo (35), sprejetem marca 2020, je nadalje poudarjena potreba po ukrepanju in zagotovitvi, da se olajša pošiljanje odpadkov za ponovno uporabo in recikliranje v Uniji, da Unija ne izvaža svojih izzivov v zvezi z odpadki v tretje države in da se bolje obravnavajo nezakonite pošiljke odpadkov. Poleg okoljskih in socialnih koristi lahko to prinese izboljšanje strateške odvisnosti EU od surovin. Svet (36) in Evropski parlament (37) sta prav tako pozvala k reviziji veljavnih pravil Unije o pošiljkah odpadkov, vzpostavljenih z Uredbo (ES) št. 1013/2006.

(3)

Evropski zeleni dogovor (34) določa ambiciozen načrt za preobrazbo Unije v trajnostno, z viri gospodarno in podnebno nevtralno gospodarstvo. Komisijo poziva, naj pregleda pravila Unije o pošiljkah odpadkov, vzpostavljena z Uredbo (ES) št. 1013/2006. V novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo (35), sprejetem marca 2020, je nadalje poudarjena potreba po ukrepanju in zagotovitvi, da se olajša pošiljanje odpadkov za ponovno uporabo in recikliranje v Uniji, da Unija ne izvaža svojih izzivov v zvezi z odpadki v tretje države in da se bolje obravnavajo nezakonite pošiljke odpadkov. Poleg okoljskih in socialnih koristi lahko to prinese izboljšanje strateške odvisnosti EU od surovin.  Za ohranitev večjega števila nastalih odpadkov v Uniji pa bo treba izboljšati zmogljivosti recikliranja in ravnanja z odpadki. Svet (36) in Evropski parlament (37) sta prav tako pozvala k reviziji veljavnih pravil Unije o pošiljkah odpadkov, vzpostavljenih z Uredbo (ES) št. 1013/2006. V podporo krožnemu gospodarstvu bi bilo treba podpreti inovativne poslovne pobude, kot so prevzemanje odpadkov za recikliranje, obnova, raziskave ali izboljšanje zasnove izdelkov.

(8)

Unija je oktobra 2020 sekretariatu Baselske konvencije predložila uradno obvestilo o pošiljanju odpadkov znotraj Unije v skladu s členom 11 navedene konvencije. V skladu z navedenim členom bi torej Unija lahko določila posebna pravila, ki se uporabljajo za pošiljke odpadkov znotraj EU in ki niso manj okoljsko primerna kot tista, ki jih določa Baselska konvencija.

(10a)

Raziskave in inovacije bi morale biti sestavni del evropskega sektorja ravnanja z odpadki. Mreža za raziskave in inovacije na področju odpadkov bi morala vključevati industrijo, univerze in druge raziskovalne ustanove. V skladu s tem bi bilo treba pri revizijah te uredbe in z njo povezanih aktov upoštevati inovacije na področju tehnik ravnanja z odpadki, kadar prispevajo k okoljsko primernemu ravnanju z odpadki.

(10b)

Da bi za pošiljke odpadkov od kraja izvora do kraja najboljše obdelave zagotovili dejanski prehod na krožno gospodarstvo, bi bilo treba upoštevati načelo bližine, učinkovito rabo materialov in potrebo po zmanjšanju okoljskega odtisa odpadkov.

(11a)

Ta uredba bi morala zagotoviti pravno varnost in enotno uporabo zakonodaje Unije na področju ravnanja z odpadki za lažjo skladnost z ustreznimi določbami o varstvu okolja in zdravja ljudi. Preprečiti bi bilo treba nepotrebno upravno breme, zlasti za mala in srednja podjetja.

(16a)

Da bi se upoštevale inovacije na področju tehnologij obdelave odpadkov glede okoljsko primernega ravnanja z odpadki ter spremembe vedenja potrošnikov glede sortiranja odpadkov, je bistveno, da se Priloga IIIB stalno posodablja. Komisija bi morala zlasti oceniti, ali naj doda vnose za rabljeno obutev, oblačila in druge tekstilne izdelke, mineralno volno in žimnice.

(16b)

Dobro delujoč trg Unije za pošiljke odpadkov bi moral temeljiti na vodilnih načelih, ki dajejo prednost bližini, samozadostnosti in uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij pri ravnanju z odpadki. Pravični prehod na krožno gospodarstvo je bistven, da bi zagotovili podnebno nevtralno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo Unije, ki bo dolgoročno trajnostno.

(20)

Če želi priglasitelj poslati odpadke, za katere velja postopek predhodne pisne priglasitve in soglasja, je treba v interesu pravne varnosti ter za zagotovitev enotne uporabe te uredbe in pravilnega delovanja notranjega trga določiti postopkovne korake in zaščitne ukrepe. V skladu s členom 6(11) Baselske konvencije je treba zagotoviti tudi, da stroške, ki izhajajo iz primerov, da pošiljke odpadkov, za katero sta potrebna predhodna pisna priglasitev in soglasje, ni mogoče dokončati ali je nezakonita, nosijo zadevni subjekti. V ta namen bi moral priglasitelj za vsako pošiljko takih odpadkov zagotoviti finančno garancijo ali skleniti enakovredno zavarovanje.

(20)

Če želi priglasitelj poslati odpadke, je treba v interesu pravne varnosti ter za zagotovitev enotne uporabe te uredbe in pravilnega delovanja notranjega trga , pa tudi za prispevek k dolgoročni konkurenčnosti Unije, določiti postopkovne korake in zaščitne ukrepe. V skladu s členom 6(11) Baselske konvencije je treba zagotoviti tudi, da stroške, ki izhajajo iz primerov, da pošiljke odpadkov, za katero sta potrebna predhodna pisna priglasitev in soglasje, ni mogoče dokončati ali je nezakonita, nosijo zadevni subjekti. V ta namen bi moral priglasitelj za vsako pošiljko odpadkov zagotoviti finančno garancijo ali skleniti enakovredno zavarovanje.

(22)

Za zmanjšanje zamud pri obravnavi priglasitev za pošiljanje odpadkov in olajšanje izmenjave informacij med zadevnimi organi morata izdajanje in izmenjava informacij in podatkov v zvezi s posameznimi pošiljkami odpadkov znotraj Unije potekati po elektronski poti. Komisijo je treba pooblastiti tudi za določitev postopkovnih in operativnih zahtev za praktično izvajanje sistemov, ki zagotavljajo to elektronsko predložitev in izmenjavo informacij (kot so medsebojna povezljivost, arhitektura in varnost). Državam članicam in gospodarskim subjektom je treba zagotoviti tudi dovolj časa, da se pripravijo na prehod s pristopa, ki temelji na papirju, kot je določen v Uredbi (ES) št. 1013/2006, na pristop, pri katerem se informacije in dokumenti izmenjujejo elektronsko. Ta nova obveznost bi se zato morala začeti uporabljati 24 mesecev po datumu začetka uporabe te uredbe.

(22)

Za zmanjšanje zamud pri obravnavi priglasitev za pošiljanje odpadkov in olajšanje izmenjave informacij med zadevnimi organi in gospodarskimi subjekti je nujno, da izdajanje in izmenjava informacij in podatkov v zvezi s posameznimi pošiljkami odpadkov znotraj Unije potekata po elektronski poti . Osrednji in nacionalni sistem bi morala biti medsebojno povezana in v celoti operativna. Za zmanjšanje zamud je bistveno, da ti sistemi omogočajo izmenjavo dokumentov in da vsebujejo zbirko podatkov o pošiljkah odpadkov, po kateri je mogoče neomejeno iskati . Komisijo je treba pooblastiti tudi za določitev postopkovnih in operativnih zahtev za praktično izvajanje sistemov, ki zagotavljajo to elektronsko predložitev in izmenjavo informacij (kot so medsebojna povezljivost, arhitektura in varnost). Državam članicam in gospodarskim subjektom je treba zagotoviti tudi dovolj časa, da se pripravijo na prehod s pristopa, ki temelji na papirju, kot je določen v Uredbi (ES) št. 1013/2006, na pristop, pri katerem se informacije in dokumenti izmenjujejo elektronsko. Ta nova obveznost bi se zato morala začeti uporabljati 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe , pred tem pa bi bilo treba zadevnim organom odobriti dostop do osrednjega sistema v njegovi končni različici za namene preskušanja in učenja .

(22a)

Pristojni organi bi morali zagotoviti, da obstajajo alternativni postopki kot zaščitni ukrepi za elektronski sistem. V primeru začasne okvare osrednjega sistema bi morali biti podatki zaščiteni in dostopni, postopki v zvezi s pošiljkami pa bi se morali izvajati brez nepotrebnih zamud.

(30)

Za zagotovitev, da so pristojni organi sposobni pravilno obravnavati dokumente, ki so jim predloženi v zvezi s pošiljko odpadkov, je treba določiti obveznost priglasitelja , da zagotovi overjen prevod teh dokumentov v jezik, sprejemljiv za te organe, če tako zahtevajo .

(30)

Za zagotovitev, da so pristojni organi sposobni pravilno obravnavati dokumente, ki so jim predloženi v zvezi s pošiljko odpadkov, ne da bi pri tem povzročili prekomerno upravno breme, bi moral priglasitelj zagotoviti priglasitve, informacije , dokumentacijo ali drugo komunikacijo v uradnem jeziku države članice pristojnih organov ali v angleščini. Pristojnim organom bi bilo treba na zahtevo zagotoviti overjen prevod teh dokumentov v jezik, sprejemljiv za te organe, vendar le v ustrezno utemeljenih primerih .

(31)

Da bi se preprečile motnje pošiljk odpadkov ali blaga zaradi nesoglasja med pristojnimi organi glede statusa teh odpadkov ali blaga, je treba določiti postopek za reševanje takih nesoglasij. Pri tem je pomembno, da pristojni organi svoje odločitve oprejo na določbe Direktive 2008/98/ES v zvezi z določitvijo stranskih proizvodov in prenehanjem statusa odpadka. Treba je tudi določiti postopek za reševanje nesoglasij med pristojnimi organi glede tega, ali bi moral za odpadke veljati postopek priglasitve ali ne. Za zagotovitev, da bi se v vsej Uniji bolje uskladili pogoji, pod katerimi bi moral za odpadke veljati postopek priglasitve, bi morala biti Komisija pooblaščena tudi za sprejetje izvedbenih aktov, s katerimi bi vzpostavila merila za uvrstitev specifičnih odpadkov v ustrezne priloge k tej uredbi, s čimer se določi, ali zanje velja postopek priglasitve ali ne. Da bi se poleg tega preprečilo, da bi bili odpadki lažno prijavljeni kot rabljeno blago, in da bi se zagotovila pravna jasnost, bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejetje izvedbenih aktov, s katerimi bi vzpostavila merila za razlikovanje med rabljenim blagom in odpadki za specifično blago, pri katerem je tako razlikovanje pomembno, zlasti za njegov izvoz iz Unije.

(31)

Da bi se preprečile motnje pošiljk odpadkov ali blaga zaradi nesoglasja med pristojnimi organi glede statusa teh odpadkov ali blaga, je treba določiti postopek za reševanje takih nesoglasij. Pri tem je pomembno, da pristojni organi svoje odločitve oprejo na določbe Direktive 2008/98/ES v zvezi z določitvijo stranskih proizvodov in prenehanjem statusa odpadka. Treba je tudi vzpostaviti merila za uvrstitev specifičnih odpadkov v ustrezne priloge k tej uredbi in določiti postopek za reševanje nesoglasij med pristojnimi organi glede tega , ali bi moral za odpadke veljati postopek priglasitve ali ne. Da bi se poleg tega zagotovila pravna varnost in preprečilo, da bi bili odpadki lažno prijavljeni kot rabljeno blago, je treba vzpostaviti merila za razlikovanje med rabljenim blagom in odpadki za specifično blago, pri katerem je tako razlikovanje pomembno, zlasti za njegov izvoz iz Unije.

(36)

Zaradi varovanja okolja zadevnih držav je treba razjasniti področje uporabe prepovedi izvoza nevarnih odpadkov za predelavo v tretjih državah, za katere se ne uporablja sklep OECD, v skladu z Baselsko konvencijo. Zlasti je treba razjasniti seznam odpadkov, za katere velja ta prepoved, in zagotoviti, da bo vključeval tudi odpadke, navedene v Prilogi II k Baselski konvenciji, in sicer odpadke, zbrane iz gospodinjstev, ostanke, ki nastanejo pri sežiganju gospodinjskih odpadkov, in plastične odpadke, ki jih je težko reciklirati.

(36)

Zaradi varovanja okolja zadevnih držav je treba razjasniti področje uporabe prepovedi izvoza nevarnih odpadkov za predelavo v tretjih državah, za katere se ne uporablja sklep OECD, v skladu z Baselsko konvencijo. Zlasti je treba razjasniti seznam odpadkov, za katere velja ta prepoved, in zagotoviti, da bo vključeval tudi odpadke, navedene v Prilogi II k Baselski konvenciji, in sicer odpadke, zbrane iz gospodinjstev, ostanke, ki nastanejo pri sežiganju gospodinjskih odpadkov, in plastične odpadke, ki jih je težko reciklirati , so onesnaženi ali mešani .

(36a)

Unija bi morala temeljito razmisliti o ravnanju s plastičnimi odpadki, začenši s preprečevanjem in zagotavljanjem, da se taki odpadki zbirajo, ponovno uporabijo in reciklirajo.

(36b)

Plastični odpadki predstavljajo poseben izziv, saj vsebujejo polimere, ki so zelo raznoliki, ter pogosto vsebujejo nevarne dodatke in številne nečistoče. Če bi se merila vsebnost nevarnih dodatkov in nečistoč zaradi nadzora pri izvozu, bi bilo potrebno drago testiranje. Stopnje recikliranja plastičnih odpadkov so nizke, z recikliranjem plastičnih odpadkov pa lahko nastanejo velike količine preostalih odpadkov. Nekatere večje družbe za pošiljanje so se zavezale, da bodo prenehale prevažati plastične odpadke, da bi prispevale k zmanjšanju onesnaževanja. Glede na različne težave, ki jih povzroča ravnanje s plastičnimi odpadki v tretjih državah, bi morala Unija postopno opustiti izvoz vseh vrst plastičnih odpadkov iz Unije in držav Efte.

(36c)

Da bi učinkovito izvrševali postopno opuščanje izvoza plastičnih odpadkov iz Unije in držav Efte, je treba izvajati redno spremljanje in inšpekcijske preglede na kontrolnih točkah, tudi zato da bi onemogočili izogibanje zahtevi o postopnem opuščanju z lažnimi trditvami, da ne gre za odpadke.

(36d)

Da bi spodbudili recikliranje plastike v Uniji, bi bilo treba podpreti trg za proizvode, ki vsebujejo reciklirano plastiko. Komisija bi morala oceniti uvedbo ciljev glede vsebnosti recikliranih materialov, med drugim zlasti za plastične proizvode, in po potrebi predložiti ustrezen zakonodajni predlog.

(37a)

Zagotoviti je treba, da se na notranjem trgu olajša pošiljanje odpadkov, ki je potrebno za vzpostavitev močnih vrednostnih verig, in da je vzpostavljen ustrezen nadzor. Izboljšanje ključnih vrednostnih verig bo pospešilo razvoj naše odpornosti in okrepilo strateško avtonomijo Unije.

(38)

Za države, za katere se uporablja sklep OECD, veljajo pravila in priporočila OECD o pošiljanju odpadkov in ravnanju z njimi ter imajo praviloma višje standarde ravnanja z odpadki kot države, za katere se sklep OECD ne uporablja. Kljub temu je pomembno, da izvoz nenevarnih odpadkov iz Unije za predelavo ne škodi okolju in javnemu zdravju v državah, za katere se uporablja sklep OECD. Zato je treba vzpostaviti mehanizem za spremljanje pošiljk nenevarnih odpadkov v take države. V primerih, v katerih se je izvoz nenevarnih odpadkov iz Unije v zadevno državo v kratkem obdobju znatno povečal in ni na voljo informacij, ki bi dokazovale sposobnost zadevne države, da te odpadke predela okoljsko primerno, bi morala Komisija začeti dialog z zadevno državo in biti pooblaščena, da tak izvoz začasno ustavi, če ni zadostnih informacij, ki bi dokazovale, da se odpadki predelujejo okoljsko primerno.

(38)

Za države, za katere se uporablja sklep OECD, veljajo pravila in priporočila OECD o pošiljanju odpadkov in ravnanju z njimi ter imajo praviloma višje standarde ravnanja z odpadki kot države, za katere se sklep OECD ne uporablja. Kljub temu je pomembno, da izvoz nenevarnih odpadkov iz Unije za predelavo ne škodi okolju in javnemu zdravju v državah, za katere se uporablja sklep OECD. Zato je treba vzpostaviti mehanizem za spremljanje pošiljk nenevarnih odpadkov v take države. Kadar ni na voljo informacij, ki bi dokazovale sposobnost zadevne države, da te odpadke predela okoljsko primerno , ter informacij o negativnih vplivih ravnanja z gospodinjskimi odpadki v zadevni državi , bi morala Komisija začeti dialog z zadevno državo in biti pooblaščena, da tak izvoz začasno ustavi, če ni zadostnih informacij, ki bi dokazovale, da se odpadki predelujejo okoljsko primerno.

(49)

Za podporo in dopolnitev dejavnosti izvrševanja držav članic bi morala biti Komisija pooblaščena za izvajanje preiskovalnih in usklajevalnih ukrepov v zvezi z nezakonitimi pošiljkami, ki bi lahko imele resne škodljive učinke na zdravje ljudi ali okolje. Pri izvajanju teh dejavnosti bi morala Komisija delovati ob popolnem spoštovanju postopkovnih jamstev. Komisija bi lahko v okviru svoje notranje organizacije razmislila o tem, da bi nekatere dejavnosti izvrševanja, ki jih predvideva ta uredba, zaupala Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), ki ima ustrezno strokovno znanje v zvezi s tem.

(49)

Za podporo in dopolnitev dejavnosti izvrševanja držav članic bi morala biti Komisija pooblaščena za izvajanje preiskovalnih in usklajevalnih ukrepov v zvezi z nezakonitimi pošiljkami, ki bi lahko imele resne škodljive učinke na zdravje ljudi ali okolje. Pri izvajanju teh dejavnosti bi morala Komisija delovati ob popolnem spoštovanju postopkovnih jamstev. Komisija bi lahko v okviru svoje notranje organizacije razmislila o tem, da bi nekatere dejavnosti izvrševanja, ki jih predvideva ta uredba, zaupala Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), ki ima ustrezno strokovno znanje v zvezi s tem. Če so pristojni organi v odpremnih in namembnih državah članicah obveščeni o nezakoniti pošiljki odpadkov, bi morali proučiti, kako okrepiti svoje nadzorne ukrepe za podobne pošiljke, da bi že prej odkrili nezakonite pošiljke odpadkov.

(50)

Države članice bi morale Komisiji zagotoviti informacije o izvajanju te uredbe, tako s poročili sekretariatu Baselske konvencije kot na podlagi ločenega vprašalnika. Komisija bi morala na vsaka štiri leta pripraviti poročilo o izvajanju te Uredbe na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice, in drugih informacij, zbranih zlasti s priložnostnimi poročili Komisije in Evropske agencije za okolje o pošiljkah plastičnih odpadkov in drugih zaskrbljujočih posebnih tokov odpadkov.

(50)

Države članice bi morale Komisiji zagotoviti informacije o izvajanju te uredbe, tako s poročili sekretariatu Baselske konvencije kot na podlagi ločenega vprašalnika. Komisija bi morala na vsaka tri leta pripraviti poročilo o izvajanju te Uredbe na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice, in drugih informacij, zbranih zlasti s priložnostnimi poročili Komisije in Evropske agencije za okolje o pošiljkah plastičnih odpadkov in drugih zaskrbljujočih posebnih tokov odpadkov. Osrednji sistem za elektronsko predložitev in izmenjavo informacij in dokumentov bi moral biti zasnovan tako, da je iz sistema mogoče pridobiti podatke za namene teh poročil.

(52)

Države članice bi morale za olajšanje izmenjave informacij in sodelovanja za izvajanje te uredbe imenovati pristojne organe in informatorje ter o njih uradno obvestiti Komisijo, ki bi morala te informacije javno objaviti.

(52)

Države članice bi morale za olajšanje izmenjave informacij in sodelovanja za usklajeno izvajanje te uredbe imenovati pristojne organe in informatorje ter o njih uradno obvestiti Komisijo, ki bi morala te informacije javno objaviti.

(54)

Da se dopolni ali spremeni ta uredba, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s členom  37(13) , členom  40(8) in členom  72 te uredbe. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi s strokovnjaki, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (52). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

(54)

Da se dopolni ali spremeni ta uredba, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s členom  14(3) , členom 28(4), členom 38(1), členom 42(4) in členom  75 te uredbe. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi s strokovnjaki, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (52). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

(55)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje ukrepov v zvezi z usklajeno metodo za izračun finančne garancije ali enakovrednega zavarovanja, da bi razjasnila uvrščanje odpadkov v skladu s to uredbo (vključno z določitvijo pragov onesnaženosti za nekatere odpadke) in da bi pri nekaterih vrstah blaga razjasnila razlikovanje med rabljenim blagom in odpadki, kadar se pošiljajo preko meja. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (53).

(55)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje enostavne in usklajene metode za izračun finančne garancije ali enakovrednega zavarovanja, ki bi temeljila na tveganju. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (53). Če Komisija ugotovi, da je usklajena metoda za izračun finančne garancije ali enakovrednega zavarovanja primerna, bi morala preučiti, kako se lahko uporabi osrednji sistem, da se omogočijo inovativne metode za določanje finančnih garancij.

(55a)

Da bi dodatno olajšali usklajevanje notranjega trga in praks med državami članicami v zvezi s pošiljkami odpadkov, bi morala Komisija preučiti, ali je mogoča nadaljnja standardizacija pogodb v skladu z načelom subsidiarnosti.

(4)

„okoljsko primerno ravnanje“ pomeni sprejetje vseh izvedljivih ukrepov, s katerimi se zagotovi, da se z odpadki ravna na način, ki bo varoval zdravje ljudi in okolje pred škodljivimi učinki, ki jih lahko povzročijo taki odpadki;

(4)

„okoljsko primerno ravnanje“ pomeni sprejetje vseh izvedljivih ukrepov, s katerimi se zagotovi, da se z odpadki ravna na način, ki bo varoval zdravje ljudi , podnebje in okolje pred škodljivimi učinki, ki jih lahko povzročijo taki odpadki in njihova obdelava ;

(aa)

odpadki, ki vsebujejo snov iz Priloge IV k Uredbi (EU) 2019/1021 o obstojnih organskih onesnaževalih ali so z njo kontaminirani, če niso drugje navedeni;

(b)

obseg odpadkov ne presega 150 kg ali morebitne večje količine, o kateri se za vsak primer posebej dogovorijo zadevni pristojni organi in priglasitelj.

(b)

obseg odpadkov ne presega 150 kg za laboratorijske analize, 2 000  kg za preskušanje poskusne obdelave ali morebitne večje količine, o kateri se za vsak primer posebej dogovorijo zadevni pristojni organi in priglasitelj.

(i)

odpadkov ni mogoče predelati na tehnično izvedljiv in ekonomsko vzdržen način ali jih je treba odstraniti zaradi obveznosti v skladu s pravom Unije ali mednarodnim pravom;

(i)

odpadkov ni mogoče predelati na tehnično izvedljiv in ekonomsko vzdržen način ter okoljsko primerno ali jih je treba odstraniti zaradi obveznosti v skladu s pravom Unije ali mednarodnim pravom;

(ii)

odpadkov v državi, kjer so nastali, ni mogoče odstraniti na tehnično izvedljiv in ekonomsko vzdržen način;

(ii)

odpadkov v državi, kjer so nastali, ni mogoče odstraniti na tehnično izvedljiv in ekonomsko vzdržen način ter okoljsko primerno ;

(iii)

je predvidena pošiljka ali odstranitev v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki ter načelom bližine in samozadostnosti na ravni Unije in nacionalni ravni , kot je določeno v Direktivi 2008/98/ES;

(iii)

je predvidena pošiljka ali odstranitev v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki ter načelom bližine in samozadostnosti, kot je določeno v Direktivi 2008/98/ES;

(b)

priglasitelj ali prejemnik predhodno ni bil obsojen zaradi nezakonitega pošiljanja ali drugega nezakonitega dejanja v zvezi z varstvom okolja;

(b)

priglasitelj ali prejemnik predhodno ni bil obsojen zaradi nezakonitega pošiljanja ali drugega nezakonitega dejanja v zvezi z varstvom okolja ali zdravja ljudi ;

(ii)

postopek predelave v namembni državi poteka pod pogoji, ki so večinoma enakovredni tistim, predpisanim v nacionalni zakonodaji odpremne države;

(ii)

postopek predelave v namembni državi poteka pod pogoji, ki se štejejo za enakovredne tistim, predpisanim v nacionalni zakonodaji odpremne države;

(e)

za državo članico je potrebna omejitev prihajajočih pošiljk odpadkov, namenjenih postopkom predelave, razen recikliranja in priprave za ponovno uporabo, da bi se zaščitilo njeno omrežje ravnanja z odpadki, kadar se ugotovi , da bi morali biti domači odpadki zaradi takih pošiljk odstranjeni ali obdelani na način, ki ni skladen z njenimi načrti ravnanja z odpadki;

(e)

za državo članico je potrebna omejitev prihajajočih pošiljk odpadkov, namenjenih postopkom predelave, da bi se zaščitilo njeno omrežje ravnanja z odpadki, kadar je mogoče ugotoviti , da bi bili domači odpadki zaradi takih pošiljk odstranjeni ali obdelani na način, ki ni skladen z njenimi načrti ravnanja z odpadki;

(f)

priglasitelj ali prejemnik je bil predhodno obsojen zaradi nezakonitega pošiljanja ali drugega nezakonitega dejanja v zvezi z varstvom okolja;

(f)

priglasitelj ali prejemnik je bil predhodno obsojen zaradi nezakonitega pošiljanja ali drugega nezakonitega dejanja v zvezi z varstvom okolja ali človekovega zdravja ;

(a)

odpadki, vsebovani v različnih pošiljkah, imajo v osnovi podobne fizikalne in kemične lastnosti;

(a)

odpadki, vsebovani v različnih pošiljkah, imajo v osnovi podobne fizikalne in kemične lastnosti , ki jih je treba razlagati v skladu s členom 28 ;

(c)

opis uporabljenih tehnologij, vključno z oznakami R, za postopek predelave, za katerega se zahteva predhodno soglasje;

(c)

opis uporabljenih tehnologij, vključno z oznakami R, za postopek predelave, za katerega se zahteva predhodno soglasje , ter tehnologij, ki se uporabljajo za prihranke toplogrednih plinov, proizvodnjo energije, snovno predelavo, učinkovito rabo virov in drugih ustreznih tehnologij ;

(ea)

količino preostalih odpadkov, nastalih v postopku predelave, in naknadno ravnanje z njimi;

(g)

dokazilo ali potrdilo, da pravna ali fizična oseba, ki ima v lasti ali obvladuje obrat, ni bila obsojena zaradi nezakonitega pošiljanja ali drugega nezakonitega dejanja v zvezi z ravnanjem z odpadki.

(g)

dokazilo ali potrdilo, da pravna ali fizična oseba, ki ima v lasti ali obvladuje obrat, ni bila obsojena zaradi nezakonitega pošiljanja ali drugega nezakonitega dejanja v zvezi z ravnanjem z odpadki , zlasti glede varstva okolja ali zdravja ljudi .

(a)

vrsta odpadkov, določena v skladu z evropskimi oznakami odpadkov v Evropskem katalogu odpadkov;

(b)

skupna količina odpadkov, ki naj bi bili poslani;

(c)

postopek, po katerem bodo odpadki obdelani;

(d)

naziv obrata v končnem namembnem kraju in

(e)

ali je bilo za priglasitev izdano soglasje ali ne.

(ba)

alternativni postopki v primeru začasne okvare osrednjega sistema;

(ba)

odpadke, ki vsebujejo snov, ki presega ravni koncentracije iz Priloge IV k Uredbi (EU) 2019/1021 o obstojnih organskih onesnaževalih, ali so z njo onesnaženi;

(ca)

izvoz plastičnih odpadkov iz Priloge III, IIIA, IIIB ali IV v države, za katere se uporablja sklep OECD, razen držav Efte, se postopno opusti do … [vstaviti datum štiri leta po začetku veljavnosti];

(a)

vzpostavila in izvaja ustrezen pravni okvir za uvoz zadevnih odpadkov in ravnanje z njimi ter ustrezne ukrepe za zagotovitev okoljsko primernega ravnanja s preostalimi odpadki, ki nastanejo pri predelavi zadevnih odpadkov;

(a)

vzpostavila in izvaja ustrezen pravni okvir za ravnanje z domačimi in uvoženimi odpadki ter ustrezne ukrepe za zagotovitev okoljsko primernega ravnanja z odpadki, uvoženimi na njeno ozemlje, pa tudi s preostalimi odpadki, ki nastanejo pri predelavi teh odpadkov;

(b)

na svojem ozemlju zagotovila zadostne zmogljivosti, ki omogočajo, da se z zadevnimi odpadki ravna okoljsko primerno, ob upoštevanju povečanega obsega odpadkov, uvoženih na njeno ozemlje;

(b)

na svojem ozemlju zagotovila zadostne zmogljivosti, ki omogočajo, da se z zadevnimi odpadki ravna okoljsko primerno, ob upoštevanju povečanega obsega odpadkov, ki je lahko prisoten zaradi odpadkov, uvoženih na njeno ozemlje;

(c)

uvedla ustrezno strategijo za obravnavo morebitnega negativnega vpliva povečanja uvoza zadevnih odpadkov na zbiranje odpadkov, ki nastanejo doma, in ravnanje z njimi;

(c)

uvedla ustrezne ukrepe, vključno z ločenim poročanjem o odpadkih, ki nastanejo doma, in uvoženih odpadkih, da bi zagotovila, da uvoz zadevnih odpadkov nima resnega škodljivega učinka na zbiranje odpadkov, ki nastanejo doma, in ravnanje z njimi;

(d)

uvedla in izvaja ustrezne ukrepe izvrševanja za obravnavanje morebitnih nezakonitih pošiljk ali obdelave zadevnih odpadkov.

(d)

uvedla in izvaja ustrezne ukrepe izvrševanja za obravnavanje morebitnih nezakonitih pošiljk ali okoljsko neprimerne obdelave zadevnih odpadkov.

(aa)

v obratih za zbiranje, skladiščenje in sortiranje odpadkov;

(aa)

glede revizijskega poročila v skladu s členom 42;

(c)

informacije o načrtovanih inšpekcijskih pregledih , vključno s fizičnimi pregledi;

(c)

informacije o  številu in vrsti načrtovanih inšpekcijskih pregledov , vključno s fizičnimi pregledi;

(ga)

informacije o tem, kako se lahko pomisleki ali nepravilnosti sporočijo predpisani organizaciji, kot določa ustrezna zakonodaja Unije o žvižgaštvu.

(b)

pooblastila, ki so Komisiji oziroma Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) podeljena z drugimi pravnimi akti, zlasti z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (65), Uredbo Sveta (ES) št. 515/97 (66) oziroma Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (67).

(b)

pooblastila, ki so Komisiji , Evropskemu javnemu tožilstvu oziroma Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) podeljena z drugimi pravnimi akti, zlasti z  Uredbo Sveta (EU) 2017/1939  (1a) , Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (65), Uredbo Sveta (ES) št. 515/97 (66) oziroma Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 (67).

1.

Sod

1.

Sod

2.

Lesen sod

2.

Lesen sod

3.

Kovinska posoda

3.

Kovinska posoda

4.

Zaboj

4.

Zaboj

5.

Vreča

5.

Vreča

6.

Sestavljena embalaža

6.

Sestavljena embalaža

7.

Tlačna posoda

7.

Tlačna posoda

8.

Zbirna embalaža

8.

Zbirna embalaža

9.

9.

10.

1.

Sod

1.

Sod

2.

Lesen sod

2.

Lesen sod

3.

Kovinska posoda

3.

Kovinska posoda

4.

Zaboj

4.

Zaboj

5.

Vreča

5.

Vreča

6.

Sestavljena embalaža

6.

Sestavljena embalaža

7.

Tlačna posoda

7.

Tlačna posoda

8.

Zbirna embalaža

8.

Zbirna embalaža

9.

9.

10.

(fa)

se za odpadke, poslane znotraj Unije, navedba „skoraj brez onesnaženj in drugih vrst odpadkov“ [v baselski klasifikacijski številki B3011] razume, da pomeni, da najvišja skupna vrednost vsebnosti onesnaženja ne presega 6 % pošiljke.

(g)

se baselska klasifikacijska številka B3011 ne uporablja za odpadke, ki se pošiljajo znotraj Unije, namesto nje pa se uporablja naslednja klasifikacijska številka:

(ea)

mešanice odpadkov, ki se uvrščajo pod baselski klasifikacijski številki B1010 in B2020;

(eb)

mešanice odpadkov, ki se uvrščajo pod baselske klasifikacijske številke B3011, B3040 in B1010, omejene na odpadke iz okvirjev oken in vrat.

(f)

se baselska klasifikacijska številka Y48 ne uporablja za odpadke, ki se pošiljajo znotraj Unije, namesto nje pa se uporablja naslednja klasifikacijska številka:

(7a)

(b)

Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah.

(b)

Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah , vključno z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami .

2a

1.

Z revizijo iz člena 43(2) se preveri, ali obrat , ki ravna z odpadki v namembni državi, izpolnjuje naslednje pogoje:

1.

Z revizijo iz člena 43(2) se preveri, ali dejansko izvajanje vseh dejavnosti obrata , ki ravna z odpadki v namembni državi, izpolnjuje naslednje pogoje , kjer je to ustrezno :

(b)

je zasnovan, zgrajen in deluje okoljsko primerno ter ima zlasti vzpostavljene zahtevane postopke, organizacijo in infrastrukturo za obdelavo zadevnih odpadkov ter zavarovanja, ki krijejo morebitna tveganja in obveznosti. V ta namen je treba preveriti vsaj podatke o metodah obdelave odpadkov, vključno s tem, kako se v obratu ravna z ostanki odpadkov, zlasti s sledljivostjo v naknadni fazi obdelave;

(b)

je zasnovan, zgrajen in deluje okoljsko primerno ter ima zlasti vzpostavljene zahtevane postopke, ustrezno tehnologijo za recikliranje, organizacijo in infrastrukturo za obdelavo zadevnih odpadkov ter zavarovanja, ki krijejo morebitna tveganja in obveznosti. V ta namen je treba preveriti vsaj podatke o metodah obdelave odpadkov, vključno s tem, kako se v obratu ravna z ostanki odpadkov, zlasti s sledljivostjo v naknadni fazi obdelave;

(c)

ima vzpostavljene sisteme, postopke in tehnike ravnanja z odpadki in njihovega spremljanja, katerih namen je preprečevanje, zmanjševanje, čim večje omejevanje in v izvedljivem obsegu dejansko odpravljanje:

(c)

ima vzpostavljene in uporablja sisteme, postopke in tehnike ravnanja z odpadki in njihovega spremljanja, katerih namen je preprečevanje, zmanjševanje, čim večje omejevanje in v izvedljivem obsegu dejansko odpravljanje:

(f)

ali ima obrat v zadnjih petih letih vzpostavljeno evidenco dejavnosti ravnanja z odpadki in pošiljanja odpadkov in jo je sposoben predložiti;

(f)

ali ima obrat v zadnjih petih letih vzpostavljeno evidenco dejavnosti ravnanja z odpadki in pošiljanja odpadkov in jo je sposoben predložiti; če obrat deluje manj kot pet let, ali ima obrat v času od začetka obratovanja vzpostavljeno evidenco dejavnosti ravnanja z odpadki in pošiljanja odpadkov in jo je sposoben predložiti;

2.

Ko se preveri, ali obrat izpolnjuje zgoraj navedena merila, mora neodvisna tretja oseba, ki izvaja revizijo, kot referenčno točko in kadar je to primerno, upoštevati zlasti:

2.

Ko se preveri, ali vse ustrezne dejavnosti obrata izpolnjujejo zgoraj navedena merila, mora neodvisna tretja oseba, ki izvaja revizijo, kot referenčno točko in kadar je to primerno, upoštevati zlasti:

(ba)

drugo zakonodajo Unije iz dela 1 Priloge IX.