Poročevalec:	Maurizio MENSI
Soporočevalec:	Jan PIE

Zaprosilo	Evropska komisija, 2. 5. 2023
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	posvetovalna komisija za spremembe v industriji
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	22. 6. 2023
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	12. 7. 2023
Plenarno zasedanje št.	580
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	170/1/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pozdravlja skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu o vesoljski strategiji Evropske unije za varnost in obrambo z dne 10. marca 2023, v katerem EU priznava varnostno in obrambno razsežnost vesolja.

1.2

EESO se strinja z opisano enotno oceno novih geopolitičnih razmer z resnimi problemi, ki jih je povzročila ruska invazija v Ukrajino, in izrednim pomenom vesoljskih sredstev in storitev ter potrebo po oblikovanju ukrepov za njihovo zaščito in obrambo, kar je neizogiben korak pri oblikovanju resne vseevropske vesoljske politike.

1.3

EESO se strinja, da je treba pred krepitvijo odpornosti in zaščite vesoljskih sistemov in storitev predvsem prepoznati grožnje. Institucije EU morajo v zbiranje in pripravo priporočil vključiti vse zadevne akterje, vključno z industrijo, socialnimi akterji in civilno družbo. Organizirano civilno družbo bo treba spodbujati k celovitemu razumevanju javnega pomena strategije in njenih koristi za državljane, da bi povečali njeno legitimnost in okrepili javno podporo, saj je uporaba vesoljskih tehnologij pomembna tudi v civilne namene.

1.4

EESO v sedanjih skrb vzbujajočih geopolitičnih razmerah priporoča okrepitev odpornosti in zaščite vesoljskih sistemov in storitev v Uniji. Ugotavlja, da je pri tem temeljni izziv zmožnost povečanja sedanje nizke ravni javnih naložb, zmanjšanje njihove razdrobljenosti in spodbujanje evropskega pristopa z dodano vrednostjo, saj Evropa na področju javnih naložb v vesolje močno zaostaja za ZDA, Kitajsko in Rusijo.

1.5

EESO meni, da krepitev odpornosti in zaščite vesoljskih sistemov in storitev v Uniji pomeni tudi izvajanje ukrepov, ki podpirajo tehnološko suverenost in odpornost kritičnih industrijskih vrednostnih verig, da se zagotovi neodvisnost. V zvezi s tem močno priporoča, da se v celoti prizna in poudari ključna vloga industrije pri opredeljevanju odvisnosti in blažilnih ukrepov.

1.6

EESO želi spomniti, da svetovni voditelji vse bolj priznavajo in poudarjajo pomen in dodano vrednost vesolja za človeštvo. Evropski vesoljski sektor se ukvarja z nekaterimi najbolj perečimi izzivi današnjega časa, kot so spremljanje podnebnih sprememb, spodbujanje tehnoloških inovacij in zagotavljanje konkretnih družbenoekonomskih koristi za vsakdanje življenje državljanov. Institucije, podjetja in državljani so vse bolj odvisni od vesoljske tehnologije, podatkov, storitev za komunikacijo ter sistemov za navigacijo, določanje položaja in opazovanje Zemlje (npr. v primeru nesreče takojšnje informacije in komunikacija na kraju samem). Vesolje je bistvenega pomena za državljane, strateško avtonomijo Evrope, globalno diplomacijo in sprejemanje evropske identitete, poleg tega pa tudi spodbuja in motivira prihodnje generacije.

1.7

EESO izrecno pozdravlja prihodnji „vesoljski zakon EU“, ki bo zajemal varnost, zaščito, trajnostnost in standardizacijo ter bo korak v smeri potrebnega pristopa EU k upravljanju vesoljskega prometa (1).

1.8

EESO je prepričan, da je treba vse ukrepe v zvezi z industrijo (npr. konkurenčnost, kritične tehnologije, varnost dobavne verige) vključiti v usklajeno vseevropsko industrijsko politiko, saj je evropska vesoljska industrija močno odvisna od zelo omejenega števila odprtih trgov.

1.9

EESO poudarja, da so posebni ukrepi sicer potrebni in so lahko koristni za reševanje določenih situacij, vendar so lahko smiselni in povsem učinkoviti le, če združujejo prilagojeno politiko javnega naročanja, ambiciozno in učinkovito politiko za raziskave in razvoj ter podporo uvajanju v Evropi razvitih vesoljskih tehnologij in storitev na trg, tudi z obravnavo izvoznih trgov, zlasti z gospodarsko diplomacijo.

1.10

EESO je prepričan, da je ambiciozna in skladna podpora raziskavam in inovacijam temelj trajnostnega vesoljskega sektorja in njegove zmožnosti, da služi potrebam javne politike. Evropa potrebuje močnejšo in doslednejšo podporo za raziskave in inovacije, da bi ohranila svoj položaj v vesolju in zagotovila obstoj domače industrije, ki bo sposobna oblikovati, proizvajati in izkoristiti najsodobnejše vesoljske sisteme.

1.11

Na področjih, kjer je sodelovanje s tretjimi državami ključnega pomena, EESO poudarja pomen ohranjanja evropske suverenosti in izogibanja odvisnosti od tretjih držav na strateških področjih. Hkrati je treba spodbujati sodelovanje in interoperabilnost z ZDA in drugimi podobno mislečimi tretjimi stranmi, pri čemer morajo veljati skupna pravila vzajemnosti in obojestranskih koristi.

1.12

EESO meni, da morajo strategiji slediti konkretni in hitri ukrepi v smislu ciljnega proračuna, časovnih razporedov izvajanja ukrepov in ustvarjanja delovnih mest (2). V ta namen mora EU na podlagi vseevropskega usklajevanja z akterji, vključenimi v vesoljske dejavnosti, pripraviti natančen načrt.

2.   Ozadje

2.1

Kriza zaradi COVID-19 je razkrila pomanjkljivo avtonomijo in nadzor v Evropi v zvezi s kritično omrežno infrastrukturo, ruska invazija v Ukrajino pa je še pospešila prizadevanja za krepitev in izboljšanje varnostne ter obrambne razsežnosti vesolja.

2.2

Na institucionalni ravni sta to zaznamovala dva ključna mejnika:

2.2.1

Izjava iz Versaillesa, ki so jo 11. marca 2022 sprejeli voditelji Evropske unije v odziv na rusko invazijo v Ukrajino, daje poseben poudarek vesolju zaradi obrambnih dejavnosti, saj so se voditelji EU dogovorili, da bodo okrepili varnostno in obrambno razsežnost vesoljske industrije in tozadevnih dejavnosti.

2.2.2

Evropska komisija je pod vodstvom visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko 21. marca 2022 objavila strateški kompas za varnost in obrambo. Kompas, v katerem je navedeno, da vesolje postaja vse bolj konfliktno področje z velikim pomenom za obrambo, ima številne posledice za evropski vesoljski sektor.

2.3

Te pobude EU dopolnjujejo drugi programi sodelovanja: na zasedanju Sveta Evropske vesoljske agencije (ESA) na ministrski ravni leta 2022 je bilo na primer predlaganih več pobud za varnost v vesolju in iz vesolja za prispevke držav članic.

2.4

Ruska invazija v Ukrajino je nedvomno pokazala izjemen pomen vesolja. Pokazala je tudi, da poslovna sredstva izjemno pomembno dopolnjujejo državna sredstva in strategije. Zato sta zelo pomembna tudi redna interakcija in sodelovanje javnega in zasebnega sektorja, zlasti v zvezi s tehničnimi in operativnimi zmogljivostmi.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO priznava, da je vesolje ključnega pomena za neodvisno in informirano sprejemanje odločitev in ukrepanje oblikovalcev evropske politike v zvezi s kriznim upravljanjem in varnostjo, kar je nujen korak pri oblikovanju resne vseevropske vesoljske politike. Organizirano civilno družbo bo treba spodbujati k celovitemu razumevanju javnega pomena strategije in njenih koristi za državljane, da bi povečali njeno legitimnost in okrepili javno podporo, saj je uporaba vesoljskih tehnologij pomembna tudi v civilne namene.

3.2

Prizadevanja Evrope za pridobitev verodostojne in zanesljive avtonomije v vesolju za dosego strateške avtonomije so zdaj stvarnost in vse bolj skupen izziv na celini. EESO meni, da mora biti cilj vseh prizadevanj, pa naj bodo civilna ali vojaška, nacionalna ali evropska, javna ali zasebna, zagotoviti učinkovitost in zanesljivost za uporabnike na področju varnosti, kakor je poudarjeno v akcijskem načrtu za sinergije med civilno, obrambno in vesoljsko industrijo (3), zato je treba okrepiti javno-zasebna partnerstva in potencialna partnerstva z enako mislečimi državami.

3.3

Tveganje, da bodo novi nevarni akterji napadli vesoljske sisteme, da bi ohromili kritične storitve, ki jih omogočajo sateliti, je vse večje. EESO meni, da je vse bolj pomembno, da naraščajoče zanimanje Evrope za vesoljske storitve in njeno odvisnost od teh storitev spremljajo ukrepi za zaščito in obrambo vesoljskih zmogljivosti in storitev, da evropska družba in gospodarstvo ne bi bila izpostavljena še bolj kritičnim ranljivostim.

3.4

EESO je prepričan, da morajo države članice v celoti prevzeti svojo odgovornost in se zavezati svetovnemu miru in varnosti s krepitvijo svoje svobode delovanja v zvezi z vesoljem in v njem na podlagi svoje suverene zmogljivosti in sredstev; meni, da je to eno od najbolj neposrednih in ključnih orodij, ki jih imajo na voljo za delovanje in vplivanje. V ta namen morajo zagotoviti odpornost svoje vesoljske industrije ter varnost oskrbe in storitvene infrastrukture v korist svojih državljanov. V tem smislu je zagotavljanje suverenega in trajnostnega dostopa Evrope do vesolja nesporna prednostna naloga.

4.   Posebne ugotovitve

4.1   Okolje groženj v vesolju

4.1.1

EESO pozdravlja, da bodo v letnih analizah okolja groženj v vesolju opredeljene grožnje, ki bi lahko povzročile motnje, kvarjenje ali uničenje vesoljskih sistemov. Te analize bodo ključne za razumevanje sovražnega okolja, v katerem se razvijajo vesoljska in zemeljska infrastruktura ter storitve za danes in jutri.

4.1.2

EESO priznava, da bi takšna ocena pomagala preprečiti, da bi potencialno sovražne države ali organizacije pridobile občutljive zmogljivosti (vključno z znanji, tehnologijami, sredstvi in gradniki). S tem bi zagotovili evropsko upravljanje „občutljivih zmogljivosti“ in nadzor nad njimi.

4.1.3

EESO meni, da morata Evropska komisija in ESZD pri pripravi letne analize okolja groženj v vesolju ter opredelitvi priporočil in ukrepov, ki bodo iz nje izhajali, upoštevati stališča in prispevke evropske vesoljske industrije (velikih in malih subjektov), raziskovalnih in tehnoloških organizacij ter akademskih krogov.

4.1.4

EESO je prepričan, da bi takšen postopek zasebnemu sektorju omogočil: (a) delo v zvezi z novimi prednostnimi nalogami na področju raziskav in razvoja, ki se nanašajo na že znane grožnje ali na novo vrsto groženj, ki bi se lahko pojavile; (b) ozaveščanje strank in institucionalnih akterjev o potrebi po preventivnih pristopih; (c) opredelitev novih standardov na evropski ravni in s tem prispevek k standardizaciji na svetovni ravni; (d) izmenjavo najboljših praks med javnimi in zasebnimi subjekti; (e) prilagoditev „zemeljskih“ pristopov vesolju.

4.2   Krepitev odpornosti in zaščite vesoljskih sistemov in storitev v EU

4.2.1   Vseevropski varnostni okvir za zaščito vesoljskih sistemov, izmenjavo informacij in sodelovanje v primeru incidentov na področju varnosti v vesolju

4.2.1.1

EESO meni, da bodo globalne zakonodajne pobude in enostranske odločitve v zvezi z upravljanjem vesoljskega prometa verjetno ustvarile zahtevno okolje za evropske akterje. Reforme, ki se izvajajo zunaj Evrope, bi dejansko lahko ovirale sposobnost evropskega vesoljskega sektorja, da konkurira pod enakimi pogoji, in vplivale na njegovo trajnost ter dodatno ogrozile evropsko suverenost kot glavni cilj EU v zvezi z vesoljem.

4.2.1.2

EESO je prepričan, da bi morala Evropska unija izkoristiti priložnost, da prevzame vodilno vlogo v razpravah in zagotovi podlago za zaščito ključne evropske vesoljske infrastrukture ter z njo povezanih storitev. Evropska unija bo s proaktivnimi ukrepi in sodelovanjem držav članic EU preprečila razdrobljenost evropskega vesoljskega sektorja in omogočila, da dogovorjena pravila in postopke uporabi v svojo korist ter jih še naprej spodbuja na svetovni ravni. Bolj usklajen in sodelovalen pristop med državami članicami bi spodbudil skupne naložbe v obrambo in industrijo EU na splošno. S skupnimi javnimi naročili bi se lahko povečale učinkovitost povpraševanja ter konkurenčnost in učinkovitost evropske vesoljske in obrambne industrije (4).

4.2.1.3

EESO meni, da bi okrepitev potenciala tehnologij in industrije, ki prinašajo koristi za druga področja, kot so letalska in vesoljska industrija ter tehnologije za vojaško in civilno uporabo („dvojno uporabo“), močno vplivala na industrijski in vojaški razvoj EU.

4.2.1.4

V zvezi z varnostjo in kibernetsko varnostjo se EESO popolnoma strinja, da je zahteva glede vgrajene varnosti bistvenega pomena za odpornost. Pomembni so tudi skupni evropski standardi na področju varnosti, če se uporabljajo na praktičen način, saj so postopki opredelitve in sprejetja na konkurenčnem trgu, s katerimi se sooča evropski vesoljski sektor, pogosto predolgi. To pomeni, da: (a) jih je treba razvijati vzporedno z razvojem tehnologije; (b) je treba določiti prilagodljiv postopek certificiranja; (c) vključitev zagonskih podjetij in MSP na podlagi njihove sposobnosti izpolnjevanja varnostnih zahtev zahteva boljšo institucionalno podporo in sodelovanje znotraj dobavne verige; (d) je treba razviti nove standarde.

4.2.1.5

EESO ugotavlja, da se direktiva o odpornosti kritičnih subjektov (5) ter direktiva NIS 2 (6) (o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji) uporabljata le na ravni držav članic in ne na ravni institucij EU. Meni, da bi se morali uporabljali tudi za sredstva v lasti EU.

4.2.2   Krepitev tehnološke suverenosti vesoljskega sektorja EU

4.2.2.1

EESO v celoti odobrava zavzemanje za povečanje proračuna Evropskega obrambnega sklada in programa Obzorje Evropa, saj se zdi, da EU v zvezi z najnovejšimi fazami razvoja doslej ni mogla uskladiti svojega proračuna – in s tem povezanih finančnih instrumentov – z zastavljenimi cilji, da bi napredne tehnologije dosegle zahtevano stopnjo pripravljenosti.

4.2.2.2

EESO v zvezi z obnovo skupne projektne skupine meni, da bi bilo treba določiti enoten postopek, ki bi pripeljal do enotne dogovorjene in skupne zbirke podatkov o kritičnih razmerah. Prisotnost evropske vesoljske industrije kot ključnega deležnika v tem procesu je pomembna, saj bi zmanjšanje odvisnosti lahko izboljšalo evropsko suverenost in hkrati prispevalo k industrijski konkurenčnosti.

4.2.2.3

EESO se sprašuje o prihodnji vlogi in medsebojnem delovanju skupne projektne skupine in opazovalnice za kritične tehnologije ter poudarja, da so med njimi potrebne večje sinergije.

4.2.2.4

EESO podpira oblikovanje novih zavezništev in pomembnih projektov skupnega evropskega interesa na področju tehnologij, pomembnih za vesolje in obrambo, saj bi lahko prispevali k povečanju ravni financiranja ter razvoju in trajnosti dvojnih virov v Evropi.

4.2.3   Obravnavanje tveganj za varnost v vesoljskem sektorju EU

4.2.3.1

Obravnavanje tveganj za varnost v vesoljskem sektorju EU z zaščito njegovih dobavnih verig in pravili o javnem naročanju, ki v celoti zagotavljajo varnost oskrbe, je zelo dobrodošlo.

4.2.3.2

Vendar EESO meni, da je ključnega pomena, da se ti ukrepi vključijo širše v usklajeno in vseevropsko industrijsko politiko za vesolje.

4.2.4   Razvoj zmogljivosti, vključno z avtonomnim dostopom EU do vesolja, za povečanje odpornosti

4.2.4.1

EESO se strinja, da so koristni tovor z lastno zaščito, odzivne nosilne rakete, storitve spremljanja razmer v vesolju, servisiranje v tirnici ter varen suvereni oblak, namenjen vesoljskim aplikacijam, ključne tehnologije/zmogljivosti za zagotavljanje odpornosti.

4.2.4.2

EESO meni, da bi bilo treba zagotoviti dolgoročen in neodvisen dostop EU do vesolja, saj Evropa pri izstrelitvi svojih vesoljskih zmogljivosti in vzdrževanju lastne vesoljske infrastrukture ne more biti odvisna od tretjih držav. V zvezi s tem je treba uporabiti načelo, v skladu s katerim se pri institucionalnih izstrelitvah daje prednost evropskim nosilnim raketam.

4.2.5   Odzivanje na vesoljske grožnje

4.2.5.1

EESO meni, da je za odkrivanje groženj potreben razvoj celovite in avtonomne arhitekture upravljanja vesoljskega prometa, ki bo med drugim temeljila na vzpostavitvi in podpori financiranih programskih linij za nadaljnji razvoj evropskih zmogljivosti upravljanja vesoljskega prometa (zmogljivosti za nadzor in spremljanje v vesolju, zavedanje o razmerah v vesolju) ter pospešitvi uvajanja tržno uspešnih, konkurenčnih in razširljivih evropskih zmogljivosti za nadzor in spremljanje v vesolju in zmogljivosti upravljanja vesoljskega prometa (7).

4.2.5.2

V tem smislu se EESO v celoti strinja z močnim poudarkom skupnega sporočila o zmogljivostih za zavedanje o razmerah v vesolju, če se na vsakem koraku zanaša na podporo, strokovno znanje in zmogljivosti industrije, poleg zmogljivosti Evrope in držav članic EU.

4.2.5.3

EESO spodbuja države članice EU, naj si prizadevajo za tesno usklajevanje na ravni EU v podporo cilju večje evropske odprte strateške avtonomije v skladu s čezatlantskim partnerstvom, sodelovanjem s pomembnimi strateškimi partnerji, kot so Združene države Amerike in Združeno kraljestvo, ter sodelovanjem na multilateralni ravni, in po možnosti utrejo pot za zmogljivosti na ravni EU.

4.2.5.4

EESO se zaveda pomena vesoljskih vaj, saj bi moralo biti usklajevanje med Evropejci tesnejše in učinkovitejše ter imeti večjo težo v odnosu do naših zaveznikov, zlasti ZDA. To pomeni, da je treba vzpostaviti skupno kulturo vesoljskih operacij.

4.2.6   Večja raba vesolja za varnost in obrambo

4.2.6.1

EESO se strinja, da večji prispevek vesolja k evropskim obrambnim zmogljivostim pomeni tudi zanašanje na že obstoječe evropske vodilne programe in njihovo dopolnitev z varnostno in obrambno razsežnostjo.

4.2.6.2

EESO poudarja, da bi razširitev programa Copernicus na varnostne zmogljivosti pomenila znatno povečanje ciljev programa, kar bi bilo treba skrbno oceniti zlasti glede na povezana tveganja za zmožnosti financiranja programa Copernicus in njegovo sedanjo politiko odprtih podatkov.

4.2.6.3

EESO poudarja pomen prispevka strategije k evropskemu zelenemu dogovoru in s tem povezanimi industrijskimi ekosistemi. Zlasti program Copernicus, ki velja za vrhunsko referenco za spremljanje podnebnih sprememb in okolja, neposredno prispeva k obravnavi in iskanju rešitev za podnebne spremembe ter podpiranju vloge Evrope na svetovnem prizorišču. Program Copernicus je postal svetovno priznan standard za znanstvene posnetke in kakovost podatkov, zato ga je treba še naprej obsežno podpirati.

4.2.6.4

Kar zadeva program IRIS2, EESO odločno podpira program, ki bo Uniji pomagal, da ostane vodilni mednarodni akter s svobodo delovanja na področju vesolja.

4.2.6.5

EESO je prepričan, da je treba vse ukrepe v zvezi z industrijo (konkurenčnost, kritične tehnologije, varnost dobavne verige itd.), vključiti v usklajeno industrijsko politiko na evropski ravni, saj je evropska vesoljska industrija močno odvisna od zelo omejenega števila odprtih trgov.

4.2.6.6

EESO želi poudariti, da je vesoljski sektor inovativen in se nenehno razvija. Za konkurenčnost evropskih vesoljskih dejavnosti je treba razvoj strokovnih znanj in spretnosti nenehno prilagajati in izboljševati. Ker je ta sektor v zadnjih letih veliko zaposloval in se pričakuje, da bo tako tudi v prihodnje, jih morajo spremljati tudi konkretni ukrepi, kot je ustanovitev vesoljske akademije EU.

4.2.7   Vzpostavitev partnerstev za odgovorno ravnanje v vesolju

4.2.7.1

EESO se strinja, da so za varno, trajnostno in zanesljivo uporabo vesoljskih zmogljivosti bistvena partnerstva in skupna podjetja z drugimi regijami, subjekti in podobno mislečimi tretjimi stranmi.

4.2.7.2

Čeprav je sodelovanje ključnega pomena, mora biti ohranitev evropske suverenosti in avtonomije Evrope po mnenju EESO pomemben pogoj. Hkrati je treba spodbujati sodelovanje in interoperabilnost z ZDA in drugimi podobno mislečimi tretjimi stranmi, pri čemer morajo veljati skupna pravila vzajemnosti in obojestranskih koristi.

---

(1)  V skladu z Mnenjem Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa Unije za varno povezljivost za obdobje 2023–2027 (COM(2022) 57 final – 2022/0039 (COD)) – Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu: Pristop EU k upravljanju vesoljskega prometa – Prispevek EU za reševanje globalnega izziva (JOIN(2022) 4 final) (UL C 486, 21.12.2022, str. 172), in mnenjem o novem vesolju.

(2)  Zlasti za zaposlovanje žensk.

(3)  COM(2021) 70 final.

(4)  Kot poudarjeno v Mnenju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za okrepitev evropske obrambne industrije z aktom o skupnih javnih naročilih (COM(2022) 349 final) (UL C 486, 21.12.2022, str. 168).

(5)  Direktiva (EU) 2022/2557 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o odpornosti kritičnih subjektov in razveljavitvi Direktive Sveta 2008/114/ES (UL L 333, 27.12.2022, str. 164).

(6)  Direktiva (EU) 2022/2555 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 in Direktive (EU) 2018/1972 ter razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148 (direktiva NIS 2) (UL L 333, 27.12.2022, str. 80).

(7)  V skladu z Mnenjem Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Programa Unije za varno povezljivost za obdobje 2023–2027 (COM(2022) 57 final – 2022/0039 (COD)) – Skupno sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu: Pristop EU k upravljanju vesoljskega prometa – Prispevek EU za reševanje globalnega izziva (JOIN(2022) 4 final) (UL C 486, 21.12.2022, str. 172) in mnenjem o novem vesolju.