Poročevalec:	Thierry LIBAERT
Soporočevalka:	Émilie PROUZET

Zaprosili	Evropski parlament, 17. 4. 2023 Svet Evropske unije, 12. 4. 2023
Pravna podlaga	člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	2. 6. 2023
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	66/0/0
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	14. 6. 2023
Plenarno zasedanje št.	579
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	178/1/1

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) izraža pohvalo Komisiji za sveženj predlogov, katerih cilj je spodbujati popravljivost izdelkov ter poskrbeti za učinkovitost in primernost te možnosti z ukrepi v vseh fazah od zasnove do konca življenjskega cikla izdelka.

1.2

EESO meni, da bi lahko nekateri ukrepi, predstavljeni v nadaljevanju, prispevali h krepitvi učinkovitega uveljavljanja te pravice do popravila.

1.3

K temu lahko nedvomno prispeva izboljšanje obveščanja potrošnikov. V tem smislu je vzpostavitev nacionalne platforme za zbiranje vseh informacij pozitivna, vendar je treba določiti pogoje za njeno vzpostavitev in posodobitev.

1.4

Nadalje EESO pri spodbujanju zahtevkov za popravilo pozdravlja uravnoteženost ukrepov v zvezi z zakonskim jamstvom, ki krepi obveznost popravila, hkrati pa potrošniku omogoča, da se v primeru večjih nevšečnosti odloči za zamenjavo. Odbor vseeno vztraja, da bi moral imeti tudi distributer, za katerega bo veljala bolj zavezujoča obveznost popravila, resnično možnost popolnega uveljavljanja pravice, da vloži zahtevek proizvajalcu (zlasti v zvezi z rezervnimi deli in stroški). Distributerji imajo dejansko vlogo vmesnika v odnosu do potrošnikov in bi morali biti pri tem deležni podpore.

1.5

Zdi se, da je za spodbujanje zahtevkov za popravilo onkraj zakonskega jamstva bistveno podpreti krepitev zmogljivosti ponudnikov storitev popravil, tako v smislu njihovega strokovnega usposabljanja kot v smislu zagotavljanja dostopa vsem popravljavcem do nujno potrebnih informacij o popravilu in vzdrževanju ter potrebnih rezervnih delih po razumni ceni.

1.6

Spodbujanje popravljivosti izdelkov v fazi zasnove je zajeto v ločenem predlogu uredbe. Vendar je treba popravljivost spodbujati tudi po fazi zasnove, tj. po prodaji. V ta namen EESO v okviru tekoče posodobitve okvira za intelektualno lastnino (1) poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo priporočljivo spodbujati izmenjavo podatkov o rezervnih delih in popravljivosti izdelkov. Okrepiti je treba tudi možnost dostopa do tridimenzionalno natisnjenih rezervnih delov ali varnih rabljenih delov ter podporo prenovljenim izdelkom.

1.7

Zaradi doslednosti mora ta pravica do popravila vključevati tudi prepoved namernih praks, ki ovirajo popravilo, kot je serializacija, v primerih, ko je očitno, da se uporabljajo zgolj za oviranje konkurence na trgu rezervnih delov.

1.8

Nazadnje, sprejeti je treba ukrepe glede kakovosti, varnosti in cene popravila. Dobro orodje za razvoj trga je konkurenca med ponudniki storitev popravil z vzpostavitvijo usklajenega obrazca na podlagi primerljivih informacij. Vendar EESO meni, da je treba narediti korak dlje in na podlagi izkušenj na nacionalni ravni določiti finančna orodja, za katera je najverjetneje, da bodo spodbudila potrošnike k odločitvi za popravilo izdelkov.

1.9

EESO opozarja, da popravila zadevajo vse deležnike, ne le podjetja. Komisijo poziva, naj spodbuja kampanje ozaveščanja potrošnikov o vzdrževanju in uporabi izdelkov, pa tudi o popravilih.

2.   Kratka vsebina dokumenta Komisije

2.1

Predlog direktive je del sklopa besedil, namenjenih spodbujanju vloge potrošnika v zelenem prehodu. Usklajen je z več akti, zlasti z evropskim zelenim dogovorom (december 2019), akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo (marec 2020) in novo agendo za potrošnike (november 2020).

2.2

Da bi se spodbujala popravila neskladnega blaga, želi Komisija vrniti moč potrošniku tako, da mu omogoča izbiro krožnega gospodarstva v dveh ključnih fazah: 1. ob nakupu, na podlagi: (a) predloga uredbe o okoljsko primerni zasnovi izdelkov, ki vključuje zahteve za zasnovo izdelkov in razpoložljivost rezervnih delov, ter (b) predloga direktive o krepitvi vloge potrošnikov za zeleni prehod, ki vključuje zahteve glede informacij o trajnosti in popravljivosti izdelka na prodajnem mestu; 2. po prodaji, na podlagi: (a) direktive o zakonskem jamstvu, pri čemer lahko potrošnik v garancijskem obdobju po nakupu izdelka v primeru napake na izdelku izbira med popravilom ali brezplačno zamenjavo neskladnega izdelka. Popravila ni mogoče izbrati v primerih, ko se izkaže za nemogoče ali nesorazmerno drago za distributerja, ali v primerih znatnih nevšečnosti za potrošnika; (b) ta pobuda o popravljivosti zajema tudi obdobje po prodaji.

2.3

Predlog direktive o določitvi skupnih pravil za spodbujanje popravila blaga se nanaša na primere napak na izdelku ali poškodovanih izdelkov med obdobjem zakonskega jamstva ali po njem. Določa predvsem štiri obveznosti: — splošno obveznost popravila; — predložitev obrazca z informacijami o popravilu in popravljavcih; — zagotavljanje informacij o popravilu; — vzpostavitev nacionalne platforme za obveščanje o popravilih in popravljavcih. Eden od členov pa spreminja Direktivo (EU) 2019/771 Evropskega parlamenta in Sveta (2) v zvezi z določbami o pravnih sredstvih potrošnikov v primeru neskladnosti (pravno jamstvo). V primerih, ko bi popravilo stalo manj ali enako kot zamenjava izdelka, daje prednost popravilu pred zamenjavo.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO pozdravlja cilj predloga direktive, da se spodbuja resnična evropska pravica do popravila. Meni, da to besedilo koristno dopolnjuje predhodna besedila v zvezi z okoljsko primerno zasnovo izdelkov, krepitvijo vloge evropskih potrošnikov in obveščanjem potrošnikov o okoljskih trditvah.

3.2

Vendar mora biti razvoj popravila evropska prednostna naloga, kot Komisija dobro razume. Popravilo je v središču gospodarskega modela, ki ga mora poleg gospodarskih subjektov (proizvajalcev, distributerjev itd.), potrošnikov in, širše, evropskih državljanov spodbujati tudi EU. EESO zato podpira vizijo „pravice do popravila“, ki ne sme biti omejena na „formalno“ ali „teoretično“ pravico. Evropska zakonodaja mora temeljiti na načelu zagotavljanja ponudbe kakovostnih popravil in povpraševanja po njih, in sicer z nudenjem učinkovitega dostopa do popravil in spodbujanjem potrošnikov, da izberejo popravilo.

3.3

Z okoljskega vidika je podaljšanje življenjske dobe izdelka ključni ukrep za zmanjšanje vpliva potrošnje. Seveda je treba pri tem podaljšanju upoštevati analizo življenjskega cikla, saj ne moremo večno podaljševati uporabe vseh izdelkov. Zato EESO podpira ukrep, ki povezuje obveznost popravljivosti z življenjsko dobo izdelkov, opredeljeno v delegiranih aktih po kategorijah izdelkov, sprejetih v okviru prihodnje uredbe o okoljsko primerni zasnovi izdelkov.

3.4

EESO se strinja tudi s prvim seznamom zadevnih izdelkov iz Priloge 2. Podpira tudi zamisel o dopolnitvi tega seznama s kategorijami izdelkov, opredeljenih v delegiranih aktih iz točke 3.3. Zasnova in popravljivost izdelkov sta torej avtomatično povezani z informacijami, ki se zagotovijo potrošniku, in obveznostjo njihovega popravila.

3.5

Z družbenega in ekonomskega vidika popravila ustvarjajo vrednost in kakovostna delovna mesta v Evropi. Glede na študijo združenja Gaïa (3) popravila ustvarijo 404 delovna mesta za vsakih 10 000 ton obdelanih izdelkov, kar je petdesetkrat več kot pri odlaganju odpadkov. EESO je kljub temu zaskrbljen, da strokovno usposabljanje in tehnična znanja, potrebna za uresničevanje te pravice, niso zadostna. Zato poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju s strokovnimi organizacijami uvede vsa potrebna orodja za razvoj začetnega in nadaljevalnega usposabljanja pri poklicih v panogi popravil.

3.6

Poleg tega ima popravilo velik potencial za povečanje kupne moči, zlasti za najbolj prikrajšane skupine, ki so običajno prisiljene predčasno obnoviti svoje nakupe.

3.7

EESO je zadovoljen, da je Komisija v svojem predlogu direktive upoštevala potrebo po ukrepanju tako glede obdobja jamstva kot glede obdobja zunaj jamstva. To je še toliko pomembneje, ker se okviri, ki urejajo trajanje zakonskega jamstva, razlikujejo (2 leti v večini držav, 3 leta v Grčiji, na Finskem in Nizozemskem pa za predvideno življenjsko dobo izdelka). Večja preglednost in jasnost pri praksah popravil na evropski ravni ter tudi harmonizacija pravnih okvirov od zgoraj navzdol sta prav tako nujna pogoja za uveljavljanje pravice do popravila.

4.   Posebne ugotovitve

Posebne ugotovitve se nanašajo na področja za izboljšave na podlagi predlogov Komisije s ciljem doseči, da bi bilo popravilo za potrošnike privlačnejše od zamenjave.

4.1   Izboljšanje informacij za potrošnike

4.1.1

EESO je zadovoljen, da Komisija predlaga izboljšanje informacij za potrošnike tako, da bi bila v vsaki državi članici vzpostavljena platforma, ki bi omogočala iskanje rešitev za popravilo. Pomembno je, da se določijo pogoji za vzpostavitev in upravljanje te platforme, da bodo na voljo popolne in ažurne informacije.

4.1.2

V primerjavi z zamenjavo izdelka je pri dejanju popravilu treba poznati pogoje, povezane s popravilom. Zaradi konkurence med storitvami popravil ter preglednosti cen, ureditev in kakovosti popravil, ki bi jo zagotavljala obveznost predložitve obrazca za popravilo, bi potrošniki lahko pridobili boljše ponudbe, s tem pa bi se povečalo število popravil. EESO zato pozdravlja željo po uskladitvi informacij, ki jih zagotovijo popravljavci, s predlaganim evropskim obrazcem. Sozakonodajalca poziva, naj zagotovita skladnost med tem predlogom, predlogom, ki se nanaša na okoljsko primerno zasnovo izdelkov, in predlogi, ki se nanašajo na okoljske trditve.

4.1.3

Poleg tega EESO podpira oblikovanje točkovanja v zvezi s popravljivostjo, usklajenega na evropski ravni in določenega po kategorijah izdelkov, kot je predvideno v osnutku uredbe o okoljsko primerni zasnovi izdelkov in je v skladu s priporočili Odbora. Države članice poziva, naj se zavežejo vzpostavitvi takšnega točkovanja v skladu z evropskim projektom, sicer bi to lahko povzročilo večje stroške za deležnike in zmedo za potrošnike.

4.1.4

Nazadnje, potrebna je kampanja obveščanja in ozaveščanja na evropski ravni, da se zagotovi razumevanje prednosti popravila in načela „kupovati bolje, ne več“. S to kampanjo ozaveščanja je treba pojasniti informacije o ukrepih vzdrževanja, ki jih mora izvesti potrošnik. V zvezi s tem EESO podpira ukrepe, predlagane v predlogu direktive o zelenih trditvah (green claims).

4.2   Olajšanje popravila

4.2.1

Izvedba popravila je najprej zajeta v garancijskem obdobju. Na tej točki se ustrezno daje prednost popravilu pred zamenjavo z novim izdelkom, kot je EESO že potrdil v svojem mnenju o potrošnikih in zelenem prehodu (4). Dejansko mora prodajalec v primeru stroškov, ki so enaki ali nižji kot pri zamenjavi, blago popraviti, razen če je to nesorazmerno ali nemogoče. To vpliva tudi na izbiro potrošnika med zamenjavo in popravilom. Kljub temu ima potrošnik še vedno možnost, da zahteva zamenjavo v primeru večjih nevšečnosti, kar na primer velja za izdelke, ki jih potrebuje za vsakdanje ali poklicno življenje.

4.2.2

Poleg tega EESO meni, da bi morala biti možnost, da distributer vloži zahtevek proizvajalcu, del zavezujoče zakonodaje in na ta način zagotovljena, če naj bo ta ukrep učinkovit in ekonomsko upravičen. S tem, ko se distributerju nalaga obveznost popravila ne glede na stroške, mu je treba omogočiti, da lahko učinkovito vloži tudi zahtevek proizvajalcu v zvezi z dostopom do rezervnih delov in delitvijo stroškov. Izvajanje te obveznosti mora biti dovolj preprosto, da bodo mala in srednja podjetja to sposobna narediti.

4.2.3

Eden temeljnih dosežkov besedila je tudi obveznost proizvajalca, da svoje blago popravi po obdobju zakonskega jamstva. Zaradi konkurence je bistveno, da ta obveznost velja tudi za proizvajalce zunaj EU. EESO zato ponovno poudarja, da morajo odgovornost nositi tudi pooblaščeni zastopniki in celo distribucijski centri.

4.2.4

Hkrati teritorialna mreža za popravila predstavlja pomemben pogoj za dajanje prednosti popravilu. Po mnenju EESO je potrebnih več popravljavcev v Evropi, zato je treba začeti izvajati proaktivno politiko strokovnega usposabljanja za popravila. Ta politika je še toliko bolj potrebna, ker se je poklic popravljavca z razvojem digitalnih tehnologij in s tem povezanih predmetov zelo spremenil. Poleg usposabljanja bo šlo tudi za zagotavljanje kakovostnih delovnih mest z dobrim plačilom, saj v številnih državah članicah že zdaj primanjkuje kvalificirane delovne sile, zlasti v obrtništvu.

4.2.5

Razvoj storitev popravil pomeni, da lahko imajo neodvisni popravljavci enake možnosti kot popravljavci, ki jih pooblastijo proizvajalci. EESO prav tako meni, da bi morala Komisija podpirati in spodbujati razvoj novih poslovnih modelov, kot so strokovne storitve popravil, servisne delavnice, servisne kavarne itd. Zato priporoča povečanje števila dostopnih točk za popravilo.

4.3   Spodbujanje popravljivosti izdelkov od njihove zasnove dalje

4.3.1

EESO meni, da so prakse vgrajene zastarelosti, ki dejansko ovirajo popravilo, natančneje obravnavane v drugih direktivah.

4.3.2

Vseeno bi bilo dosledno, če bi Komisija na podlagi tega besedila v zvezi s popravilom države članice pozvala, naj prepovejo vsako prakso namerne nepopravljivosti. Pravica do popravila ni mogoča, če so izdelki zasnovani tako, da jih ni več mogoče popraviti.

4.3.3

Prakse serializacije ali pairinga ovirajo ali preprečujejo zamenjavo delov izdelka, saj so nekateri deli označeni s serijsko številko. Če pri zamenjavi serijskega elementa številka ni ista, kot jo je zabeležila matična plošča, se spremeni ali blokira delovanje naprave. Na ta način so možnosti popravila omejene samo na tehnično mrežo, ki jo je proizvajalec odobril ali certificiral, na škodo neodvisnih serviserjev in izvajalcev prepakiranja ter je onemogočena uporaba delov iz krožnega gospodarstva. EESO poziva Komisijo in države članice, naj prepovejo in sankcionirajo prakse, ki očitno ovirajo popravila.

4.3.4

Predlog uredbe o okoljski zasnovi izdelkov določa obdobje, v katerem morajo biti na voljo rezervni deli po kategorijah izdelkov. Vendar EESO glede na izzive, povezane s pomanjkanjem surovin, poziva Komisijo, naj spodbuja izdelavo tridimenzionalno natisnjenih rezervnih delov. To pomeni, da proizvajalci, kot so nekateri že storili v zadnjih letih, objavijo svoje načrte za tridimenzionalno tiskanje, ko prenehajo sami izdelovati te dele. V okviru prihodnje revizije okvira za intelektualno lastnino Odbor poziva Komisijo, naj oceni, ali bi bilo priporočljivo spodbujati izmenjavo podatkov za te dele in posredovanje teh informacij prek platforme.

4.3.5

EESO želi, da EU podpre sektor prenovitve naprav, v kolikor si ta prizadeva za enake gospodarske in okoljske cilje kot popravila.

4.4   Ukrepanje v zvezi s stroški popravila

4.4.1

Ker je ena izmed glavnih ovir pri popravilih njihov strošek, je treba določbe predloga direktive dopolniti s predlogi za znižanje stroškov popravila za potrošnika.

4.4.2

EESO meni, da se zunaj okvira zakonskega jamstva z uvedbo splošnega obrazca, ki bi omogočal seznanitev s ceno popravila in zagotavljal konkurenčnost popravljavcev, spodbujata dajanje prednosti popravilu in zmanjšanje stroškov popravila.

4.4.3

Za zmanjšanje stroškov popravila lahko EU spodbuja uporabo rabljenih rezervnih delov. EESO obžaluje, da je trg za varno in reciklirano rabljeno blago ali rezervne dele trenutno precej omejen in nekonkurenčen zaradi pomanjkanja infrastrukture in ustrezne zakonodaje.

4.4.4

Komisija mora narediti še korak dlje in sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo bolj v prid cenam popravil. Državam članicam mora naložiti, da sprejmejo ukrepe v tej smeri. Zato EESO meni, da je nujno treba spodbujati davčne spodbude ali druge kompenzacijske ukrepe v korist popravil. Na podlagi izkušenj na nacionalni ravni je treba ugotoviti, katera so najprimernejša orodja za spodbujanje trga rabljenih izdelkov in popravil.

---

(1)  https://single-market-economy.ec.europa.eu/industry/strategy/intellectual-property/industrial-design-protection_fr

(2)  Direktiva (EU) 2019/771 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb za prodajo blaga, spremembi Uredbe (EU) 2017/2394 in Direktive 2009/22/ES ter razveljavitvi Direktive 1999/44/ES (UL L 136, 22.5.2019, str. 28).

(3)  Gaïa, Zero Waste and Economic Recovery. The job creation potential of zero waste solution (Ničelni odpadki in okrevanje gospodarstva. Potencial rešitve ničelnih odpadkov za ustvarjanje novih delovnih mest), 2021.

(4)  Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2005/29/ES in 2011/83/EU v zvezi s krepitvijo vloge potrošnikov za zeleni prehod z boljšim varstvom pred nepoštenimi praksami in boljšim obveščanjem (COM(2022) 143 final – 2022/0092 (COD)) (UL C 443, 22.11.2022, str. 75).