Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Vloga mladih pri zelenem prehodu

(raziskovalno mnenje na zaprosilo švedskega predsedstva)

(2023/C 184/03)

Poročevalka:

Nicoletta MERLO

Zaprosilo švedskega predsedstva Sveta	dopis z dne 14. 11. 2022
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	8. 3. 2023
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	22. 3. 2023
Plenarno zasedanje št.	577
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	152/00/01

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da mladi lahko imajo in morajo imeti ključno vlogo pri zelenem prehodu. Meni tudi, da je bistveno sprejeti nov model upravljanja, ki bo bolj vključujoč in zmožen zagotoviti dejavno vključevanje mladih v postopke odločanja, da bi odpravili še vedno prisotne ovire.

1.2

EESO poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da imajo mladinske organizacije vodilno vlogo v postopku odločanja ter pri razvoju in razširjanju projektov, povezanih s trajnostjo in okoljem, tako da se jim med drugim zagotovi potrebna finančna podpora.

1.3

Po mnenju EESO je bistveno, da se stalno spremljajo sedanji in prihodnji učinki javnih naložb (vključno z naložbami, povezanimi z zelenim prehodom) na mlade z na kazalnikih temelječo oceno gospodarskega, političnega in socialnega učinka politik, ki se bodo izvajale, pred in med njihovo odobritvijo ter po njej.

1.4

EESO spodbuja institucije in države članice EU, naj izvajajo ukrepe in mehanizme, s katerimi bodo zagotovile, da se bo vidik mladih upošteval na vseh področjih politike, hkrati pa naredile prostor za zagotovitev dejavnega sodelovanja mladih, pri čemer naj v ta namen v celoti sprejmejo oceno učinka EU z vidika mladih.

1.5

EESO meni, da je ključno pobude in politike, ki bodo sprejete v okviru evropskega leta spretnosti, povezati s temama zelenega prehoda in trajnostnega razvoja ter izzivi, s katerimi se v hitro spreminjajočem se svetu srečujejo mladi.

1.6

Po mnenju EESO je bistveno obravnavati izobraževanje in razvoj spretnosti, ki se od mladih pričakujejo na tem področju, z medsektorskim pristopom, s katerim se lahko zagotovijo teoretične in praktične spretnosti, med drugim z izvajanjem in krepitvijo prehoda iz šole na delo in poklicnih vajeništev ter vključitvijo socialnih partnerjev. Tudi usposabljanje o teh temah bi bilo treba strukturirati ter ga oblikovati in razvijati ob upoštevanju regij in mest ter njihovih potreb v širšem okviru na nacionalni ravni.

1.7

EESO meni, da je treba o trajnostnosti in varstvu okolja začeti poučevati že v zgodnjem otroštvu in sprejeti inovativna izobraževalna orodja, ki bodo upoštevala varstvo okolja, družbeni in gospodarski razvoj ter doseganje s tem povezanih ciljev. Kakovostno izobraževanje za vse in dostojno delo za tiste, ki takšno izobraževanje zagotavljajo, sta pri tem ključna.

1.8

EESO poudarja, kako pomembno je, da se šole vključijo v vprašanja zelenega prehoda v sodelovanju z lokalnimi oblastmi in ponudniki zunajšolskih dejavnosti, zlasti z mladinskimi organizacijami in organizirano civilno družbo, da bi povečali ozaveščenost in udeležbo tudi med običajnimi državljani. V zvezi s tem pozitivno ocenjuje izkušnjo s projektom Zeleni Erasmus (Green Erasmus) in z zanimanjem pričakuje njegovo izvajanje.

1.9

Da bi tako mladi kot starejši delavci pridobili spretnosti, ki omogočajo upravljanje inovacij, potrebnih zaradi zelenega prehoda, je po mnenju EESO pomembno vlagati v učenje na delovnem mestu ter spodbujati usposabljanje na delovnem mestu, kakovostna pripravništva in vajeništva, ki lahko ustvarijo uspešno povezavo med potrebami trga in individualnimi spretnostmi mladih. Pri tem lahko imajo ključno vlogo socialni dialog in kolektivna pogajanja.

1.10

EESO meni, da je bistveno imeti celostne politike usposabljanja, ki so povezane z industrijskimi politikami, usklajene z drugimi razvojnimi strategijami in podrobno načrtovane na regionalni in lokalni ravni v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji, da bi zagotovili, da bo zeleni prehod pravičen in da pri njem nihče ne bo prezrt.

1.11

EESO meni, da mora biti za zagotovitev ustrezne udeležbe žensk v sektorjih, povezanih z zelenim prehodom, enakost spolov sestavni del zelenega prehoda. Države članice bi morale več sredstev vložiti v poklicno usmerjanje mladih v šoli in v njihovo podpiranje na poti do dela prek učinkovitih javnih zavodov za zaposlovanje, ustrezno povezanih s proizvodno strukturo regije.

1.12

Mladi podjetniki lahko imajo pomembno vlogo pri razvoju inovacij, tudi na področju zelenega prehoda. EESO meni, da je treba te mlade spodbujati s posebnim usposabljanjem, podporo inovativnim projektom in zagotavljanjem ustrezne finančne podpore.

1.13

Da bi zagotovili, da bo zeleni prehod tudi pravičen, ter preprečili zaprtje podjetij in s tem povezano izgubo delovnih mest, bi morale po mnenju EESO države članice prednostno nameniti znatna sredstva (začenši z nacionalnimi načrti za okrevanje in odpornost) za pomoč podjetjem, ki morajo preusmeriti svoje dejavnosti in prerazporediti presežne delavce, ter podpreti podjetnike, zlasti mlade, ki nameravajo vlagati v zelena podjetja.

2.   Ozadje mnenja

2.1

Za to raziskovalno mnenje je zaprosilo švedsko predsedstvo Sveta EU, da bi se raziskala vloga mladih pri zelenem prehodu.

2.2

Zeleni prehod pomeni prehod gospodarstva in družbe EU k doseganju podnebnih in okoljskih ciljev, predvsem s politikami in naložbami, v skladu z evropskimi podnebnimi pravili, ki določajo obveznost doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050, evropskim zelenim dogovorom in Pariškim sporazumom, pri čemer je treba zagotoviti, da bo prehod pravičen in vključujoč za vse.

2.3

Glede na te velike izzive je treba opozoriti, da so najbolj občutljiva generacija, ki se zaveda potrebe po ukrepanju za doseganje okoljske trajnostnosti, prav mladi. Če je katera tema danes zmožna uspešno povezati občutljivost in vrednote mladih z odprtimi vprašanji našega časa, je to tema okolja, spodbujanja zdravja in varovanja biotske raznovrstnosti planeta, ki vrh tega prinaša velik potencial za inovacije pri modelih proizvodnje in potrošnje.

2.4

V zadnjih letih so podnebni ukrepi pritegnili veliko število mladih po vsej Evropi, na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni pa so se pojavila številna okoljska in družbena gibanja mladih, ki demonstrirajo in zahtevajo konkretne ukrepe vlad in oblikovalcev politik za zaščito okolja in doseganje podnebne nevtralnosti.

2.5

Leto 2022 je bilo razglašeno za evropsko leto mladih, da bi slavili in podprli mlade, tj. generacijo, ki jo je pandemija najbolj prizadela, z vlivanjem novega upanja, moči in vere v prihodnost, poleg tega pa se je izkazalo tudi kot priložnost, da se poudari, kako zeleni in digitalni prehod ponujata nove poglede in priložnosti.

3.   Vključevanje mladih v zeleni prehod

3.1

Da bi bil zeleni prehod pravičen, je treba izvajati agendo OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenih 17 ciljev trajnostnega razvoja na podlagi evropskega zelenega dogovora, tudi z uvedbo novega modela upravljanja, ki bo bolj vključujoč in zmožen dejavno vključiti mlade v postopke odločanja.

3.2

Odločitve, ki jih politični voditelji danes sprejemajo o podnebnih spremembah in drugih okoljskih vprašanjih, bodo imele posledice zlasti za današnje mlade in prihodnje generacije. Mladi imajo pravico soodločati o vprašanjih, ki vplivajo nanje, kot je navedeno v Agendi 2030, ki mlade priznava kot „ključne nosilce sprememb“ v okviru ciljev trajnostnega razvoja.

3.3

Čeprav se vloga mladih pri gradnji bolj trajnostnega, vključujočega in bolj zelenega sveta vedno bolj prepoznava in je bilo mladim posvečeno leto, je jasno, da dejansko še vedno težko dejavno sodelujejo v organih odločanja.

3.4

Kljub visoki stopnji aktivizma mladih na področju podnebnih sprememb je v zadnjih letih opazno tudi, da so mladi čedalje bolj razočarani nad političnimi institucijami in jim vse manj zaupajo, zaradi česar se vse manj aktivno udejstvujejo v političnih strankah in udeležujejo volitev, tako v vlogi volivcev kot kandidatov. To ogroža demokratični sistem in ovira razvoj v prihodnost usmerjenih politik, sploh tistih, ki so potrebne za soočanje z izzivi podnebnega prehoda in s katerimi se je mogoče odzvati na različna občutljiva vprašanja in potrebe. V zvezi s tem EESO meni, da bi moralo biti spodbujanje sodelovanja mladih v politiki in drugih postopkih odločanja prednostna naloga ter da bi bilo treba preučiti vse možnosti, da bi bilo to mogoče učinkovito doseči na vseh ravneh.

3.5

Na začetku bi bilo pomembno opredeliti in odpraviti družbene, gospodarske in kulturne ovire za polno sodelovanje mladih, ki so lahko tudi posledica slabe ozaveščenosti ali oteženega dostopa do informacij o mehanizmih sodelovanja in zastopanja mladih. Drugi vidik, ki ga je treba poudariti, je povezan z novimi, pogosto neformalnimi načini, kako se mladi danes vključujejo in izvajajo dialog. Ti pogosto obsegajo uporabo tehnologije in družbenih medijev ter bi jih bilo treba ustrezno upoštevati, saj je z njimi mogoče pritegniti celotne generacije.

3.6

Trajnostnost pomembno vpliva na pogled mladih na svet in na njihove procese odločanja, a je pri tem veliko pragmatizma. Mladinske organizacije, ki zastopajo interese milijonov mladih v Evropi in obravnavajo zanje občutljiva vprašanja, lahko imajo torej pomembno vlogo pri zagotavljanju, da bo imela mlajša generacija ne samo glas v institucijah in civilni družbi, ampak tudi priložnost za smiseln in kvalificiran prispevek k postopku odločanja na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni (1).

3.7

Zato EESO poudarja, da je pomembno ustvariti priložnosti za najbolj reprezentativne mladinske organizacije, začenši s tistimi, ki predstavljajo najbolj ranljive mlade in mlade, ki živijo na najbolj obrobnih in podeželskih območjih, da bodo vključeni v oblikovanje politik in zamisli o vprašanjih trajnostnosti.

3.8

Mladinske organizacije lahko opravljajo številne funkcije in imajo ključno vlogo pri razširjanju in izvajanju projektov, povezanih z okoljem in trajnostnostjo. Zato EESO poziva institucije EU, naj tem združenjem zagotovijo strukturno finančno podporo z ustreznimi in namenskimi viri, da bodo imele mladinske organizacije prave pogoje za zagotavljanje in razvoj sodelovanja mladih pri zelenem prehodu.

3.9

Vendar samo vključevanje ni dovolj. V vseh javnih politikah je treba upoštevati vpliv, ki ga bodo imele na mlade, in njihova pričakovanja, vključno s pričakovanji prihodnjih generacij. Zato je treba izvesti predhodno, sprotno in naknadno oceno vseh naložb, tudi naložb, povezanih z zelenim prehodom, da se z gotovostjo – na podlagi kazalnikov – ugotovijo gospodarski, politični in družbeni učinki, ki jih bodo politike imele na mlade generacije.

3.10

EESO spodbuja institucije in države članice EU, naj izvajajo ukrepe in mehanizme, s katerimi bodo zagotovile, da se bo vidik mladih upošteval na vseh področjih politike, hkrati pa naredile prostor za mlade, da bodo lahko prispevali skladne in strokovne prispevke o izzivih, s katerimi se soočajo, pri čemer naj v ta namen v celoti sprejmejo oceno učinka EU z vidika mladih (2).

3.11

Tako za planet kot za napreden razvoj držav članic je potrebno opolnomočenje mladih na štirih področjih: vključevanje v postopke sprememb; možnost aktivne vloge z uveljavljanjem odgovornosti pri individualnih in skupnih odločitvah; izboljšanje znanja o preobrazbah, ki potekajo, in neizogibnih posledicah zelenega in digitalnega prehoda; ter razvoj spretnosti za posredovanje na kvalificiran način.

4.   Zeleni prehod pri izobraževanju in na trgu dela

4.1

Leto 2023 je bilo razglašeno za evropsko leto spretnosti. EESO meni, da je ključno pobude in politike, ki bodo sprejete v tem okviru, povezati s temama zelenega prehoda in trajnostnega razvoja ter izzivi, s katerimi se v hitro spreminjajočem se svetu srečujejo mladi.

4.2

Glede na podnebne in okoljske izredne razmere bi moralo izobraževanje o trajnostnosti postati prednostna naloga šol. Izobraževalci imajo ključno vlogo pri zagotavljanju, da bodo učenci podnebno pismeni ter imeli znanja in spretnosti za sodelovanje v zelenem gospodarstvu. Učitelji in šole lahko ta vprašanja z učenci preučujejo na različne načine, vendar to zahteva tudi kakovostno izobraževanje za vse in dostojno delo za tiste, ki tako izobraževanje zagotavljajo. EESO meni, da je bistveno zagotoviti ustrezno financiranje na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni za podporo projektom ter pobudam za spodbujanje in izvajanje poučevanja in učenja na področjih okolja in trajnostnosti.

4.3

Teme strategij zelenega prehoda in trajnostnega razvoja so vsekakor medsektorske, zato je treba izobraževanje in razvoj spretnosti, ki se od mladih pričakujejo na tem področju, obravnavati z medsektorskim pristopom, s katerim se lahko zagotovijo teoretične in praktične spretnosti, med drugim z izvajanjem in krepitvijo prehoda iz šole na delo in poklicnih vajeništev. Usposabljanje o teh temah bi bilo treba strukturirati ter ga oblikovati in razvijati ob upoštevanju regij in mest ter njihovih potreb v širšem okviru na nacionalni ravni in s ciljem vseživljenjskega učenja.

4.4

Poučevanje otrok o vprašanjih trajnostnosti in varstva okolja bi se moralo začeti v zgodnjem otroštvu, in sicer že v predšolski vzgoji, ter nadaljevati skozi šolanje z namenskimi programi. Zato morajo biti tudi učitelji deležni posebnega usposabljanja in zagotoviti jim je treba možnost stalnega posodabljanja znanj in spretnosti.

4.5

Uvajanje poti zelenega in kulturnega prehoda v izobraževalne procese pomeni ponovno uveljavitev vzgojno-izobraževalne funkcije šole, ki ji je zaupana naloga podpiranja državljanskih poti, ki bodo učence lahko vodile k novemu, trajnostnemu načinu bivanja. Učenci tako postanejo protagonisti spremembe, ki jih usmerja k novemu družbenemu modelu, ta pa postavlja okolje v središče ter jim omogoča raziskovanje in širjenje novih življenjskih slogov v ravnovesju z naravo.

4.6

Trenutne razmere, ki se nenehno in hitro spreminjajo, zahtevajo inovativna izobraževalna okolja, s tem pa ustvarjanje nove ekološke abecede v skladu s cilji Agende 2030 in osredotočanje na metode izvajanja krožnega gospodarstva in orodja, ki jih ponuja pristop celotnega življenjskega kroga (Life Cycle Thinking – LCT) (3), pri katerem se upoštevajo varstvo okolja, družbeni in gospodarski razvoj ter doseganje s tem povezanih ciljev.

4.7

EESO poudarja, da vsi potrebujemo znanje za boj proti podnebnim spremembam, zlasti o vseh vidikih trajnostne potrošnje in proizvodnje, odgovornih prehranskih odločitvah in zmanjšanju količine zavržene hrane ter uporabi trajnostne energije. Izobraževanje mladih bi moralo biti podprto z vseživljenjskim učenjem staršev in izobraževanjem državljanov (4).

4.8

Uspeh ekološkega prehoda bo torej odvisen od zmožnosti šol, da sodelujejo z lokalnimi oblastmi in ponudniki zunajšolskih dejavnosti, zlasti z mladinskimi organizacijami in organizirano civilno družbo, da bi povečali ozaveščenost in udeležbo med običajnimi državljani. V zvezi s tem pozitivno ocenjuje izkušnjo s projektom Zeleni Erasmus (Green Erasmus) in z zanimanjem pričakuje njegovo izvajanje.

4.9

Ozaveščenost, znanje in pozitivni zgledi pri okoljevarstvenih vprašanjih so še močnejši pri mlajši generaciji, tj. generaciji Z (mlajši od 25 let), ter pri tistih z višjo izobrazbo in močnejšimi kulturnimi orodji. To pomeni, da bodo ozaveščenost in z dokazi podprte informacije postale vse pomembnejše in se utrdile, pa tudi, da je mogoče potrebne pozitivne odzive okrepiti z boljšo izobrazbo mladih in krepitvijo njihovega človeškega kapitala na socialnem in gospodarskem področju. Nasprotno, nizke izobrazbene kvalifikacije in težave pri vstopu v svet dela ne le upočasnjujejo prispevek k trenutni rasti države, ampak tudi slabijo vlogo mladih kot dejavnih udeležencev v novih procesih rasti, ki so bolj v skladu z izzivi časa, v katerem živijo.

4.10

Brez spretnosti prehod ni mogoč. Ključnega pomena je, da tako mlajši kot starejši delavci pridobijo spretnosti, ki omogočajo upravljanje inovacij, potrebnih zaradi zelenega prehoda, ki neizogibno ima in bo imel tudi v prihodnosti pomemben vpliv na svet dela. EESO meni, da je pomembno vlagati v učenje na delovnem mestu. Gre za nabor praks usposabljanja in učenja v delovnem okolju, zlasti v obliki vajeništev, ki je odločilna prednost za (ponovno) pridobitev spretnosti, tako tehničnih kot medsektorskih. Usposabljanje na delovnem mestu, pripravništva in vajeništva so tri oblike, ki na svoje različne načine prispevajo k ustvarjanju uspešne povezave med potrebami trga in individualnimi spretnostmi mladih. Pri tem imajo ključno vlogo socialni partnerji prek socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj.

4.11

Zeleni prehod mora biti pravičen prehod, ki zagotavlja preusposabljanje in izpopolnjevanje delavcev ter kakovostna delovna mesta za vse, tako da nihče ne bo prezrt. Zato je po mnenju Odbora bistveno poskrbeti za to, da bodo politike usposabljanja celostne, povezane z industrijskimi politikami, usklajene z drugimi razvojnimi strategijami in podrobno načrtovane na regionalni in lokalni ravni v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji.

4.12

Obstajajo dokazi, da zdaj ni takšnega celostnega pristopa in da se slabo širijo zelene spretnosti ter posledično zelena delovna mesta, zlasti med tistimi z nižjo stopnjo izobrazbe in manj spretnostmi. S tem se tvega, da bo prišlo do nove polarizacije med tistimi, ki imajo zelene spretnosti in so torej zelo zaposljivi v scenarijih v okviru zelenega prehoda, ter tistimi, ki ostajajo izključeni iz teh procesov usposabljanja, imajo omejene spretnosti in pogosto opravljajo operativne naloge, ki bi lahko zaradi skupnega učinka zelenega prehoda in industrijske avtomatizacije izginile.

4.13

Enakost spolov mora biti tudi sestavni del strategij zelenega gospodarstva. Mlade ženske so na tehnoloških in znanstvenih področjih premalo zastopane, ker je malo verjetno, da bi izbrale specializirano izobrazbo v teh sektorjih zaradi spolnih stereotipov, po katerih nekatera dela veljajo za izključno moška. Da bi zagotovili ustrezno udeležbo žensk v sektorjih, ki so in bodo v bližnji prihodnosti doživeli velik razvoj zaradi zelenega prehoda, je treba te stereotipe odpraviti, poklicno usmerjanje v šoli pa lahko ima pri tem ključno vlogo. EESO meni, da bi morale države članice več sredstev vložiti v poklicno usmerjanje mladih v šoli in v njihovo podpiranje na poti do dela prek učinkovitih javnih zavodov za zaposlovanje, ustrezno povezanih s proizvodno strukturo regije.

4.14

Razvoj inovacij je ključen za uspeh zelenega prehoda. Spodbujanje mladih s podjetniško naravnanostjo v inovacijskem procesu s posebnimi usposabljanji, podporo inovativnim projektom in zagotavljanjem ustrezne finančne podpore je torej ključen vidik pri doseganju ciljev.

4.15

Glede na oceno učinka (5), ki jo je pripravila Evropska agencija za okolje, bi lahko zeleni prehod v Evropski uniji do leta 2030 prinesel milijon novih delovnih mest, vendar bi hkrati lahko zaradi njega od 500 000 do 2 milijona ljudi ostalo brez dela. Po mnenju EESO bi morale države članice prednostno nameniti znatna sredstva (začenši z nacionalnimi načrti za okrevanje in odpornost) za pomoč podjetjem, ki morajo preusmeriti svoje dejavnosti in prerazporediti presežne delavce, ter podpreti podjetnike, zlasti mlade, ki nameravajo vlagati v zelena podjetja.

---

(1)  Mnenje EESO Strukturirano sodelovanje mladih na področju podnebja in trajnosti v postopku odločanja EU (UL C 429, 11.12.2020, str. 44).

(2)  Mnenje EESO Ocena učinka EU z vidika mladih (UL C 486, 21.12.2022, str. 46).

(3)  https://www.lifecycleinitiative.org/starting-life-cycle-thinking/what-is-life-cycle-thinking/

(4)  Mnenje EESO Opolnomočenje mladih, da bi z izobraževanjem dosegli trajnostni razvoj (UL C 100, 16.3.2023, str. 38).

(5)  https://www.eea.europa.eu/policy-documents/swd-2020-176-final-part